324 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor kranjsku Sedma seja 26. septembra. Na obeh galerijah je veliko izbornih poslušalcev, ker je na dnevnem redu poročilo finančnega odseka o proračunu šolskega zaklada. Poročevalec dr. Schrey (Sraj) prebere poročilo, ki nasvetuje potrditev zneskov za več šol po nemškem „šulferajnu" dišečih. Proti temu oglasi se v splošnem razgovoru poslanec gosp. Klun, ki se držeč strogo le številk dokaže, za koliko ima dežela zdaj uže več plačevati za stroške šolske, kar je nemČurska svojat na krmilu. Temeljiti govor njegov bomo podali ves, za zdaj pa bodi rečeno le to, da mu izmed nemčurskih poslancev ni mogel in tudi ni skušal nihče priti do kože. Samo dr. Schaffer se je nekoliko ustil, povedal pa ni nič posebnega, ker se od njega kaj tacega tudi nadejati ni. Edino, kar je poslušalce nekoliko mikalo, bila je njegova slaba nemščina, — najboljši dokaz, da se naši rojaki, če prav dospejo do doktorskega stanu, še vendar vsi ne nauče nemškega jezika toliko, da bi se jim po govoru ne poznalo, da ga ne znajo. V drugem Schafferjev govor ni bil nikakor mikaven, še za „Brenceljna" ne. V splošni debati se ni oglasil nihče, toraj se je prestopilo na specijalno ali nadrobno debato. V tej je stopil v boj prvi g. Svetec, ki je hudo ojstro prijel poročevalca. Videlo se je, da gosp. Svetec zagovarja pravično reč, zato je bil tudi tako resen, tako hud, ka-kor je na pr. oče, ki praša, kaka je šola, v katero ima on svojega otroka poslati. Najprvo vpraša Schreya, je li nemški ,,Schulverein" glede maveriske šole uže privolil, da naj se osnuje, kakor jo je sklenil deželni šolski svet, ker če še ni dal svojega privoljenja, bi bilo pač nepotrebno v proračun sprejemati 450 gold. učiteljske plače. Gospod Schrey kot načelnik tukajšnje skupine nemškega „Schulvereina" mu bode mogel na to vprašanje pac odgovoriti. On namreč misli, da „Sehulverein" nikdar ne bode privolil v to, da bi bila slovenščina ob-ligaten predmet v njegovi šoli. Sicer pa bi bilo to tudi nepostavno, ker se po členu 19 ustanovne postave nihče ne sme siliti, učiti se kakega druzega jezika; tukaj bi se pa nemški otroci silili učiti se slovenski. Nemci pa to postavno določbo kaj radi rabijo zase, nasproti nam Slovanom pa je ne poznajo. Ko so hoteli Cehi na Du-naji napraviti na svoje stroške češke šole za češke otroke, jim šolski svet dunajski tega ni privolil; a v Holešovicah, čisto češki občini, je hotel „Sehulverein" napraviti nemško šolo, injso so mu to branili, peljal se je brž dr. WeitJof na Cesko, da bi poravnal zapreke, isti Weitlof, ki Cehom ni hotel dovoliti na Dunaji čeških šol. Dr. Schrey osorno odgovarja, da deželni zbor pač ni pripraven kraj za tako vprašanje in da on tudi ni načelnik „Schulvereinove" tukajšnje skupine. Svetec naj se obrne raje na gosp. deželnega predsednika, ki mu bode kot načelnik deželnega šolskega sveta mogel dati odgovor na njegovo vprašanje. Gosp. deželni predsednik pravi, da o teh razpravah je govorjenje uže v interpelaciji; on kot prvo-sednik deželnega šolskega sveta se mora za-nj potegniti. Deželni šolski svet je svoj prvi sklep premenil, ker je prišla iz Maverla prošnja tamošnjih občanov za popolnem nemški poduk, katero prošnjo je podpiral tudi deželni odbor. Po §. 6. pa ima deželni šolski svet določevati učni jezik, zaslišavši nje, ki šolo vzdržujejo. To so v prvi vrsti stariši, potem pa deželni odbor kot oskrbnik normalno šolskega zaklada. Deželni šolski svet je toraj ravnal po postavi, ker se starišem ne more odrekati pravica določevati, kako naj se njih otroci pod-učujejo. Ako pa kdo misli, da deželni šolski svet ni ravnai postavno, se zamore pritožiti pri ministerstvu za uk, ali pa pri upravnem sodišči. Svetec opomni, da še ni zvedel, je li „Sehulverein" pritrdil določbi, da naj bo slovenski jezik obli-gaten predmet v maverlski soli, za katero je dal poslopje. Zarnik meni, da nemški „kultusminister" dr. Weit-lof tega nikdar ne bo privolil, in da je vse tako govorjenje bob v steno. Schrey svetuje Svetcu, naj se obrne naravnost do Weitlofa, on mu postreže s priporočilom. Ako mu šola v Maverlu ne ugaja, naj ne glasuje za učiteljevo plačo. Obširno in krepko govori Navratil tako-le : „Ta §. 8. moram si tudi jaz malo ogledati. Točka 4. bila bi relativno še precej prijetna, ko ne bi imela 325 neke poglavitne napake, in ta je „pogoj", da se v šoli na Maverlu rabi nemški jezik kot učni Jezik in da se slovenščina uči kot obligaten predmet. Čemu ta pogoj? Kdo ga je zahteval? Ko je stiglo lanskega leta na c. k. okrajni šolski svet črnomaljski vprašanje, kako da bi se imelo podučevati v novi šoli na Maverlu, je hotel ta pred vsem točno seznati, katere narodnosti je kateri všolani otrok. V to svrho odšel je črnomaljski okrajni šolski nadzornik na lice mesta in govoreč osobno z vsakim pojedinim ušolanim otrokom, poizvedel je, da je med 45 učenci 11 otrok, ki samo nemški znajo, 4 so, ki znajo nemški in umejo slovenski, vsi drugi, to je 30 otrok, so Siovenci, od katerih 14 zna samo slovenski. Na podlagi teh resničnih podatkov šel je potem okrajni šolski svet na svoj sklep in priporočil dva oddelka, oddelek slovenski in oddelek nemški s poludnevnim podukom. Vodila ga je pri tem sklepanji „justitia", kije „fundamentom regnorum", posebno pa še previdnost in skrb, da, ker je Maverl blizo kočevske meje, ostane zagotovljen ljubi mir med Slovenci in Nemci. (Dobro! dobro!) Ta ukrep dobil je potem pri c. kr. deželnem šolskem svetu svoje odobrenje s tem naročitim naglasom, da se v smislu obstoječih postav drugače odlomiti ne dL. Ali zdaj je priletela bomba iz Dunaja in čas miru in sprave je bil pokopan. j Intimirani o tem nemški „Schulverein", razkačen, da se mu ni takoj ustreglo, ni hotel kratko ni malo nič vedeti o šoli z dvema oddelkoma in brez vseh okolišev odpisal je, da take šole podpirati ne more, ker to ne stoji niti v njegovih pravilih, niti v njegovih težnjah. Tega odpisa prestrašila se je kranjska dežela in da se ne bi zamerila nemškemu „Schulvereiuu", začelo se je nervozno gibanje po dotičnih krajih, nabira podpisov na nos na vrat, začel je remonstrirati tudi sam deželni odbor in — visoki c. kr, deželni šolski svet, po-zabivši na obstoječe razmere, katere so mu še malo prej (5. maja t. L) merodajne in svete bile, pozabivši na visoko svoje dostojanstvo kot viša šolska oblast, — premenil je čez mesec dni svoj prvi sklep in izpekel „Schul verei nu" pogačo po nemškem okusa, pogačo z napisom: dovoljuje se nemška šola itd. Kdo je tedaj prouzroči! ta nenaravni, ta nezaslišani pogoj, da bi se zaradi 11 nemških otrok moralo učiti 34 drugih v tujem jeziku? Prouzročil ga je nemški ^Schulverein". In kdo je bil pripravljen udati se „Schul-vereinovi" volji? Visoki c. k. deželni šolski svet kranjski. Nemški „Schulverein", tisti „verein", čegar agenti divjajo kakor besni s svojim kužnim ponemčevalnim misijonom po slavjaoskih deželah avstrijskih in uže tudi po Ogerskem, kjer se jim pa neusmiljeno slabo godi, kajti sami tamošnji Nemci jih nejevoljno od sebe pode; „verein", ki brezobzirno pa nekažnjen prestopa svoje statute in meje; „verein", ki očitno objavlja, da z izvnan-jimi denarji dela pri nas nemško propagando; „verein", ki s takim denarjem in drugimi obljubami zapeljuje ljudstvo in učitelje naše, da mu postanejo voljno in podlo orodje; „verein", ki nam ruši v domovini mir in dela vse večo razdražeoost: ta zloglasni „verein" daje tedaj smoter našemu deželnemu šolskemu svetu, kakor je dokazano v navedenem slučaji, ki ostane — žalostnega spomina — ovekoveČen v aktih naših deželnih šolskih oblastij. Ker mi predobro znamo, kdo je ta velikohrupni nemški „Schulverein", od kod mu je fond in kakošno parolo da ima, podali smo dne 19. t. m. z znano interpelacijo do gosp. deželnega predsednika in pričakujemo, kakor tudi smemo na temelji resnice in pravice pričakovati , da se II. nepostavni sklep deželnega šolskega sveta o šoli v Maverlu uniči. Zato protestiramo svečano proti zgoraj omenjenemu pogoju, ter izrekamo, da mi tega protipostavnega pogoja ne bomo nikoli vzeli na znanje". (Obče burno odobravanje in dobro-klici med poslanci in poslušalci.) Ker je bila ta seja ena najbolj zanimivih in živahnih, hočemo vse govore kolikor mogoče , natančno ponatisniti. Da pa ne pretrgamo rednega poročila, opomnimo danes, da so bili vsi nasveti narodnih poslancev od večine zavrženi in proračun normalno-šolskega zaklada za i. 1883. po nasvetih finančnega odseka potrjen.