Le kakovost zagotavlja kulturi preživetje
Začelo se je leto 1988, ki je obetalo (in še vedno obeta) kul-turi (pa tudi nekaterim drugim družbenim dejavnostim) težke čase.
V letošnjem, pravkar začetem letu, naj bi se nekatere družbene dejavnosti, med njimi seveda tu-di kultura, financirale iz ostanka dohodka. Vemo, kaj to pomeni, kajti mnoge delovne organizacije tega ostanka dohodka nitnajo druge pa so zaradi »zaostrenih pogojev zaposlovanja« na robu donosnosti. Skupščina SRS je na pobudo Kulturne skupnosti Slo-venije sprožila ustavni spor na Ustavnem sodišču Jugoslavije glede vira financiranja kulturnih dejavnosti in s tem dosegla, da bodo kulturne dejavnosti tudi v letu 1988 financirane iz oseb-nega dohodka, Onvellova srhlji-va vizija iz romana »1984« je to-rej preložena vsaj še za eno leto.
Kljub trenutnemu olajšanju, pa negotovost glede zagotavlja-nja materialnih sredstev za kul-turne dejavnosti še vedno traja. Pričakuje se, da bodo ta sredstva v letu 1988 realno za okoli 5% manjša kot so bila v letu 1987 in da bo, že tako ne preveč blešče-če stanje, v prihodnje še bolj pa-tinirano s pomanjkanjem denar-ja. Demagogi bi rekli, da je edi-na rešitev v »varčevanju« in »iskanju notranjih rezerv«. Toda takšne izjave so navadno flosku-le, kajti izredno težko je varče-vati, če nič nimaš in zelo težko je iskati notranje rezerve tam, kjer jih nikoli ni bilo. Posebej to velja
za amatersko kulturo, kjer vsi člani svoj prosti čas brezplačno namenjajo kulturnemu udejstvo-vanju. Tako so dvakrat prikraj-šani. Medtem ko drugi izrabljajo svoj prosti čas za »sivo ekonomi-jo«, ki po uradnih podatkih šte-vilnim zagotavlja nemajhen vir dohodka, se amaterski kulturni delavci zaradi »svoje duše in sr-ca« (če smo malce sentimental-ni), odpovedujejo tako dodatne-mu dohodku kot svojemu pro-stemu času. O tem, kako slabo so plačani mentorji in drugi stro-kovni sodelavci za svoje strokov-no delo, na tem mestu sploh ne bomo izgubljali besed. Toliko torej o varčevanju in notranjih rezervah. Preživetje v teh nego-tovih časih zagotavljata samo ka-kovost in svobodna menjava de-la. Le kakovostne skupine s spo-sobnimi organizatorji si bodo lahko zagotovili dovolj denarja za obstoj in napredek. Ključ do kakovosti je izobrževanje član-stva in mentorjev. Zveza kultur-nih organizacij Slovenije organi-zira seminarje (začetne in nada-ljevalne) za vsa področja kultur-nega udejstvovanja, prav tako imajo mnoga društva in skupine svoje interesne izobraževalne krožke (KUD »Komandant Sta-ne«, Pirniče, DPD »Svoboda« Medvode, Folklorna skupina »Emona«, Sindikalni pihalni or-kester »Litostroj«,...) Tudi Zveza kulturnih organizacij ob-čine Šiška bo v tekočem letu po-skušala organizirati nekaj različ-nih seminarjev. Torej je možno-
sti za izobraževanje dovolj. Ni pa dovolj obiskovati le seminarje za uspešno delovanje društev in skupin. Poleg dela na lastnih projektih (predstave, koncerti, drugi nastopi), bi morali člani društev in skupin spremljati tudi delo drugih sorodnih (amater-skih in profesionalnih) skupin in z njimi izmenjavati izkušnje. Le tako bodo ostajali v stiku z živo ustvarjalnostjo. To je tudi pot do preseganja najprej društvenih, nato pa tudi občinskih meja, kaj-ti s kakovostjo je pogojeno tudi povpraševanje. Kakovostnejše, inovativnejše predstave (koncer-te, nastope) je lažje prodati in skupine za takšne projekte lažje dobivajo sponzorje in finančno pomoč. Krog je zaključen. Kva-liteta je tisto zdravilo, ki bo omogočilo, da bo svobodna me-njava dela zaživela, tako kot si vsi želimo.
Mnoga društva in skupine ta »recept« že dolgo uporabljajo in imajo manj finančnih težav, kot tiste skupine, ki se zanašajo le na redne dotacije Zveze kulturnih organizacij.
Zaradi pomanjkanja denarja bodo tudi razlike v dotacijah, ki jih deli ZKO Šiška, večje, kot so bile dosedaj.
Tisti, ki bodo več in predvsem boljše delali, bodo dobili več, ostali manj. Krizni časi lahko prinesejo torej tudi nekaj pozi-tivnega: dvig kvalitete in zdravo konkurenco. Le tako se bo dalo preživeti.
Milan Pirker