Prostorska 
stiska 
v zdravstveni 
enoti v Šiški
V ZADNJEM desetletju se je povečalo število prebivalstva 6 krajevnih skupnosti, ki gravi-tirajo k zdravstveni enoti v Šiški za 18.000 prebivalcev.
Sedanja prostorska stiska v zdravstveni enoti v Siški izhaja predvsem iz dejstva, da je bil obstoječi objekt zgrajen leta 1961 za takratne razmere in za takratno število prebi-valcev, ki jih je bilo 26.000. Danes ima 6 krajevnih skupnosti, katerih občani se zate-kajo v zdravstveno enoto v Šiški, 44.181 prebi-valcev. Za to število prebivalstva bi potrebo-vali najmanj 12 zdravnikov splošne medicine, 3 pediatre, dopolniti pa bi morali tudi pomanj-kanje kadra na drugih področjih. Tako sta se v kratkem času izkristalizirala dva osnovna problema v tej zdravstveni enoti. Prvi problem se izraža v skrajnem pomanjkanju osnovnih prostorov za splošno medicino, za predšolski in šolski d:r^2r."?r i~ "' pomanjkanju vseh ostalih dispanzerskih služb, ki sedaj delajo v neustrez-nih in utesnjenih piostorih.
Da bi zakrpali tekoče potrebe, je bivša uprava samostojnega zdravstvenega doma v Šiški pristopila že leta 1962 k prvim adapta-ctjam v kletnem traktu, v piitličju in v prvem nadstropju. Začarani krog adaptacij in notra-njih premikov se je zaključil s tem, ko so bili ob integraciji preurejeni še trije prostori, ki jih je uporabljala bivša uprava za administra-tivne posle, s čemer je zdravstvena enota pri-dobila nekaj dodatnih prostorov za industrijsko preventivo oziroma imedicino dela.
Ker so adaptacije v zdravstveni enoti v Šiški predstavljale le zasilni izhod, so samo-upravni organi bivšega samostojnega zdrav-stvenega doma že leta 1966 opozorili na nuj-nost novogradnje in predlagali, da se obsto-ječi objekt nadzida za eno nadstropje. Potreba po nadzidavi obstoječega objekta in po dozi-davi trakta za dispanzerske službe je danes še večja kot pred nekaj leti, če upoštevamo ne-nehen porast prebivalstva.
Zdravstvena enota v Siški bi potrebovala vsaj 5 novih prostorov za splošno medicino, da ne govorimo o kritičnem stanju, ki vlada na oddelku predšolskega dispanzerja, kjer se ma-tere s predšolskimi otroci zbirajo v utesnjeni čakalnici skupaj z zdravimi in bolnimi otroci. Stiska v teh prostorih je večkrat taka, da mo-rajo matere z otrok čakati po več ur izven ča-kalnice, kar na prostem. Tako predšolski kot šolski dispanzer bi potrebovala več novih pro-storov z ustreznimi čakalnicauni. Do nedavnega sta delo v predšolskem dispanzerju opravljala dva pediatra. Po normativih naj bi specialist za otroške bolezni pregledal po 4 otroke v eni uri; v 6 urah torej 24 otrok. V resnici se često dogaja,  da  pregledata pediatra  v  zdravstveni
enoti v Šiški tudi po 80 in več otrok dnevno. O preobremenjenosti z delom obeh pediatrov nam govori tudi naslednji podatek: V zdrav-stveni enoti Ljubljana-Center dela 5 pediatrov, ki so opravili v prvem polletju preteklega leta 13.000 pregledov, oba pediatra v zdrav-stveni enoti v Šiški pa sta opravila v istem razdobju 10.500 pregledov. Razumljivo je, da terja takšen način dela od zdravnikov nad-človeške  napore.
Tudi na področju splošne medicine prese-gajo zdravniki normo v nekaterih primerih celo za 100 %. Primanjkuje namreč 5 zdrav-nikov splošne medicine, ki jih pa ni moč na-staviti iz enostavnega razloga, ker zdravstvena enota v  Šiški nima potrebnih prostorov.
Problem zdravstvene enote v Šiški je kom-pleksen in bo treba njegovo rešitev iskati v nadzidavi obstoječega objekta in v dozidavi posebnega trakta za dispanzerske službe. V nadzidanem objektu naj bi ostala splošna me-dicina, zobozdravstvena služba, medicina dela in sorodne zdravstvene dejavnosti, v prizidku pa naj bi bile vse dispanzerske službe. S tako porazdelitvijo posameznih služb bi dobili za-okroženo funkcionalno zdravstveno enoto, ki že danes predstavlja gravitacijsko jedro za vseh 6 krajevnih skupnosti (Zg. Šiška, Hinko Smrekar, Milan Majcen, Litostroj, Šercerjevo in Dravlje), katerih občani se kot pacienti obračajo za pomoč v to zdravstveno enoto.
(Nadaljevanje na zadnji  strani)
Pri programiranju novih prostorov bo treba vsestransko upoštevati vse faktorje, ki pogoju-jejo porast prebivalstva — predvsem gradnjo novih stanovanj, ki se nezadržno razvija na-prej. Tako bo treba upoštevati nadaljnjo grad-njo v soseski S-6, kjer je bilo zgrajenih v raz-dobju od leta 1967 do 1969 1.286 stanovanj. Nadaljnja gradnja v tej soseski pa je progra-mirana tako, da bo v letu 1970 zgrajenih 589 stanovanj, v letu 1971 429 stanovanj, v letu 1972 495 stanovanj in v letu 1973 415 stanovanj. V razdobju od leta 1970 do 1973 bo torej v so-seski S-6 zgrajenih 1.958 novih stanovanj, kar predstavlja približno 7.500 novih stanovalcev na področju Kosez in Draveljske gmajne, kjer naj bi bilo v razdobju od leta 1970 do 1975 zgrajenih vsako leto po 280 stanovanj, torej v petih letih 1.400 stanovanj, razen tega pa pred-videva zazidalni načrt na tem območju še grad-njo za približno 800 individualnih hiš. Projek-tant, ki bo programiral pridobitev novih pro-storov zdravstvene enote v Šiški bo moral upo-števati še porast prebivalstva, ki ga bo pogo-jevala gradnja novih stanovanj v soseski S-8 ter v soseski S-7.
Z nadzidavo obstoječega objekta in s trak-tam za dispanzerske službe bi rešili problem zdravstvene enote za nadaljnjih 30 let.
Po posredovanju skupščinskih organov bo v kratkem času nastavljen v zdravstveni enoti nov pediater, s čemer se bo vsaj delno izpolnila občutna vrzel. Izpopolnjena bo tudi patronažna služba.
Glede na težke pogoje, pod katerimi delajo in glede na frekvenco pacientov, zaslužijo zdravstveni delavci zdravstvene enote v Šiški vse priznanje, saj se delo kljub objektivnim težavam odvija sinhronizirano, z veliko po-žrtvovalnostjo in domiselno notranjo organi-zacijo dela ter humanim odnosom do občana — pacienta.