U D K 808.1 + 881.09 (048.1) O C E N E — Z A P I S K I — P O R O Č I L A — G R A D I V O JOŽEF BOROVNJAK IN ANTON TRSTENJAK (K medsebojnim stikom) V medsebojnih stikih slovenskih izobražencev na obeh straneh Mure za- vzema pred prvo svetovno vojno posebno važno in vidno mesto Jožef Borov- njak. ki je bil več kot petdeset let župnik na Cankovi (1858, t 19- septembra 1909). Borovnjak je imel od leta 1860 dal je izmed vseh prekmurskih izobražen- cev na jbo l j dolgotrajne in tesne stike s slovenskimi izobraženci na Štajer- skem. Mnogi so ga obiskali, prosili za razne podatke o narodnostnih in pro- svetnih razmerah v P rekmur ju in si z nj im dopisovali. Tudi sam je rad čez Muro obiskoval slovenske izobražence. Ko je mladi Franc Kovačič kot bogoslovec v avgustu leta 1893 iz Veržeja obiskal Borovnjaka, je o teh njegovih medsebojnih stikih zapisal: Občeval je s pokojnim Raičem, Trs tenjakom in Cafom. Tudi profesor A. Trs ten jak je bil že pri n jem. Celo z rajnim škofom Stepišnikom je bil osebno znan.с Torej je imel stike z obema Trstenjakoma, z Antonom in Da- vorinom (f 1890).1 Božidar Raič je obiskal Borovnjaka leta 1860.г Anton Trs tenjak pa leta 1885. 1905 in še kda j . O Borovnjakovih stikih s slovenskimi izobraženci poroča Trs ten jak takole: Odkar je bil Borovnjak župnik na Cankovi, je postala p r e j neznatna Can- kova Slovencem znana Župnija. — Te k r a j e si je ogledal Anton Janežič, sem je romal naš Božidar Raič, da bi se poučil o prekmurskih razmerah: tu se je mudil večkrat dr. Fr. Simonič in še mnogo drugih Slovencev, katere je go- stoljubno sprejemal pod svojo streho vedno ljubeznivi cankovski župnik. Kdor je želel ka j izvedeti o Prekmurcih, je pohitel na Cankovo, in vsem je bil Jožef Borovnjak najbol jš i posredovatelj in poročevalec.«® Znano je, da so bili pri Borovnjaku na Cankovi tudi Matija Slavic, Franc Gomilšek. Anton Korošec. Janez Kalan in drugi. Borovnjaka je nameraval obi- skati tudi književni zgodovinar Karel Glaser. Ko mu je krit ika očitala zaradi deleža in mesta, ki ga imajo prekmurski pisatelji v njegovi Zgodovini sloven- skega slovstva, je leta 1898 povedal v pojasnilo to-le: Da bi se temel j i te je poučil o slovstvu ogrskih Slovencev, sem ukrenil že pred leti, jedne počitnice porabiti v ta namen, da se napotim me j nje . V po- čitnicah 1896 so me razmere, katerih nisem mogel izpremeniti, držale na Pri- morskem, v počitnicah lanskega leta (= tore j leta 1897) sem prišel do ogrsko- -slovenske meje, a zdravstveno s tanje me je privedlo v bolnišnico v Gradec. 1 K r. Kovačič Spomini na Prekmursko. 1893. str. 89, 92. Rokopis. Visoko- šolska iu štud. knjižnica v Mariboru. Ms 152. - CZN n. v. 6, 1970. 321 552. г В. Raič. Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru. NKLMS za 1868, str. 54—35. Nava jam: Raič, Črtice. 3 A. Trs tenjak . Jožef Borovnjak. LZ 1910, str. 158—159. Navajam: Trs tenjak, Borovnjak. Pismeno občevanje od ondod s starino ogrskih Slovencev, z dekanom Borov- n j akom v Cankovi in n jegova skromnost je prouzročila, da je oddelek o ogr- skih Slovencev prišel v prilogo in ne sp reda j v besedilo, kakor sem n a m e r j a l iz početka.«4 Tore j je Glaser pisa 1 Borovnjaku celo iz bolnice v Gradcu. Taki osebni in pismeni stiki slovenskih izobražencev z Borovnjakom so t ra ja l i pol s tolet ja (1860—1909). Koliko pisem — važnih glede medsebojnih kul- turnih stikov — so z n j im v tem času izmenjal i ! Od tega je zelo malo ohran je - nega. O dveh ohran jen ih pismih Božidar ja Raiča Borovnjaku je Kronika že spregovorila.5 Prav posebno iskreni in p r i j a t e l j sk i so bili Borovnjakovi sliki z Antonom Trs ten jakom. Ta je prvič obiskal Borovnjaka avgusta leta 1883. Prišel je k n j emu s priporočilom Božidarja Raiča. O tem obisku pr ipoveduje Trs t en jak leta 1905 sledeče: Krenil sem naravnost k župniku ter sem ostal pri n j em n e k a j dni. Borov- n jak . ki še danes živi ( = to je : leta 1903). spreje l me je bratski , in ko sem mu pokazal priporočilni listek od Božidar ja Raiča, stisnil me je na srce in me pe- l ja l v zgorn je sobe župnišča. Tu sva sedela mnogo ur. On mi je pripovedoval, jaz pa sem poslušal in pridno zapisoval, da se ne bi k a j pozabilo. Govorila sva o knj iževnost i naši in prekmurski . Borovnjak se je zanimal za l jub l j anskega župana, za deželni zbor k ran j sk i . Oba sva se močno veselila, da n a p r e d u j e Slo- venstvo in da bode naša stvar naposled vendar le zmagala. Pri mizi sva sedela sama, vra ta so bila dobro zaprta, kar se mi j e sprva sicer čudno zdelo, ali po- zneje sem se uveril . da je to na Ogrskem neobhodno potrebno. Pogovar ja la sva se o tem, kako bi bilo potrebno, da bi se v knj iževnost i bol je združili, in zdajci ustane Borovnjak, oči se mu v radosti zasveti jo in uzdigne čašico govo- reč: »Bog živi Raiča, kateri je nas ogrske Slovence obiskal pred Vami, Bog živi slovensko knj iževno vzajemnost!« Ker sem bil jedini poslušalec, zahvalil sem se na zdravici, in Borovnjak je de ja l : »Rad bi videl belo L jub l j ano ; kada r se vrnete t ja , pozdravite, mi vse Slovence.«" Gotovo sta govorila tudi o proslavi Miklošičeve sedemdesetletnice, ki je bila naslednj i mesec, 2. septembra 1883 v Ljutomeru, ka te re se je udeležil kot zastopnik »ogrskih Slovencev« beltinski župnik Marko Žižek." Borovnjak, ki je tudi bil v odboru za proslavitev te sedemdesetletnice, se te proslave ni mogel osebno udeležiti. Zato je iz Radgone poslal v L ju tomer brzojavko, ki se glasi: »Radgona. — Obžalu jem, da ne morem biti navzoč. Slava Miklošiču! Srčni po- zdrav vsem zbranim! Borovenjak. župnik.«8 Pomota v njegovem imenu je mo- gla nastati ali pri b r a n j u b rzo javke ali pri n jen i objavi v tisku. Iz dopisovanja med Borovnjakom in Trs ten jakom je v Trs tenjakovi zapu- ščini ohran jeno s svinčnikom napisano Borovnjakovo poročilo o prekmurskih pisatel j ih. Dne 6. septembra 1902 se je T r s t en j ak z dopisom obrnil na mest- nega župnika in naddekana v Radgoni, Franca Pintariča s prošnjo, da bi Pin- 4 SN XXX1/1898, št. 87. 5 Kronika 19, str. 39—43. 0 A. Trs ten jak , Slovenci na Ogrskem. Rokopis. NUK, stari fond št. 192. Po- glavje : II. Potopisne črtice, str. 25—26. 7 SN XVI/1883, 7. sept.; Novine XX1I/1935, št. 51, str. 2; Dialogi 1970, str. 554. 8 SN XVI/1883, št. 206, str. 1. tarič stopiL v stik z Borovnjakom, ki n a j bi Tretenjaku ustregel z naprošenimi podatki o p rekmursk ih pisatelj ih. Borovnjak je napisal štiri strani obsegajoče poročilo, ga oddal Pintariču, ta pa ga je s spremnim pismom, ki je tudi ohranjeno , poslal Trs ten jaku v L jub l j ano dne 24. okt. 1902. Pintar ič je na prvi strani Borovnjakovega rokopisa dodal v sredini v dopolnilo svoj stavek." Borovnjakovo poročilo — s knj ižn imi in hrvaškimi oblikami — o prek- murskih pisatel j ih se glasi: »Na Ogrskem tako imenovani prekmurski slovenci živijo od starodavnih časov. Narodnost i slovstvo so jedrno duhovni katoliški i protestanski gojili in branili v — šoli in cirkvah. V starom vremeni je bramba bila lahka. Ma- gyar i ne so delali napoto — ne so se strašili za svojo narodnost in jezik, a u novem času brez srnilenja n iagyar iz i ra jo u vseh šolah. (.Pintaričev dodatek: »slovenski otroki se morajo ni samo katekizem, temoč vse predmete u magja rskem jeziku učiti, škof je pa z vlado drži jo in vlečejo.«) Tuka j šn i domorodci in rodolubi duhovni starejši in mlajš i so po imeni sle- deči: Mikloš Kiizmič, župnik benediški — vice-archidiaconus, pisao je kate- kizem, biblio, Evangelium, kn j ige molitvene etc. Pokopan je tam okol leta 1802. Epitaphion: Hic jaceo te r rae cinis — vitae meae nam est finis — scxaginta octo lustris — vixi mundo quam inanis - In alšo Slaveča natiis — Kiizmič cognominatus In Ivanoc denatus. О Maria! Mi solamen esto mihi e (= et) tu- tamen ut lever a pöenis. Amen. Bil je verus propheta, jegov spomin još živi pri narodu. — Jožef Košič. župnik pri gorn jem Siniku pisatelj , mož originalen. Med lustvo pošil jal brošure, šal j ive (= šaljive) narodne povesti d a n a j k e pesme. Obrisani sloven, ogrsko zgodovino poslovenil etc. Umro je tam okol leta 1860 vrli slovenec v blagom je spominu. — Marko Žižek (Siseki) župnik Belotinski. Pisatel j . Y magvarske novice je rad pisao in tako je brano pravico cirkveno in narodovo. Druš tvo sv. Moliora je razš i r javo vsvoji fari z-dušom telom, kako se kaže sad još danes n jegovih trudov. Truden na telu in duhu šo je na pokoj in vsombathelyu je umro ne pozablivi sobrat. Anno 1884. Zemlič Stefan župnik gorn ja Lendavi. Kratki čas je španiivao v_«loijem Si- niki — povsod pastor bonus, in na rodn j ak slovenski. Izvrsten coneionator, pi- satel j — za dom. Stalen ud mohorski in razširitel slovenske ludske l i terature, u l juden, miren, na cirkvenom pol ju učen, vrli theologus. Kratki čas bolehal — umro leta 1888. ibidem. Mlajši jošče živoči duhovni gospodje narodni, domo- ljubni, budi te l j i v šoli in cirkvi jeso: Jos. Borovnjak župnik častni dekan na Cankovi pas t i ru je ab Anno 1858. Ordin i ran 1851 zlatomešnik anno 1901. — Ka- plan v Turnišču — v Črenslovci — Sv. Juri . Uže 1862 si naročio Slovenski pri- jatel in druge knige in liste iz Lublane Maribora. Prvi je bil. ki je svojim so- bratom so ( = š o = šel) n a p r e j in kazao pot do slovenske l i tera ture in jezika knj iževnega. Pr i ja te la . Duhovnoga pastira, Gospodara — Naš dom — M i r . na vso moč razš i r java Moliora že od mladih lej t . Za šolo za dom, c i rkve j e pisao knige, prestavlao potrebne pisave iz magvarščine — pesnic, govore. Zda j je bio t u k a j g. Simonič Bibliotekar u Beču, ki je popisao knige šolske. Je bio uvek budi te l j za mla jše sobrate. Še živi delaven in vesel med veselimi, hoče živeti, da doseže očeta le j t 102. — Rodjen pri sv. Benediktu 1826. febr. 9. l)or F ran cz Ivanoci župnik tišinski. Dekan in nevstrašeni na rodn jak . Slo- venski pisatel j . Možato se je postavil na lastne svoje noge — prestavil ma- gvarske šolske knige. Katekizem mali i veliki - bibliške za velike i male šo- lare — veronauk. Z kaplanom Kleklom slovensko učita — za volo toga sta panslavista. Učitel je in uradnik i vse je r azbur jeno kakor lovski psi hodijo. Derčejo, tožijo, da sam biskup nežna k a j začeti.« Temu Borovnjakovemu poročilu o prekmursk ih pisatel j ih je radgonski naddekan Fran Pintar ič priložil svoje pismo, ki se glasi: » NUK, stari fond št. 192. — 10. SBL I, sir. 597, »Velečastiti gospod! Na Vaše cen jeno pismo (>. septembra t. I. štev. 138 tole: še le pred par dni sem imel priložnost, z g. Jožefom Borovnjakom govoriti, sein mu prebra l Vaš listek, pa mi j e rekel, da bo sam z lastno roko to. ka r je na j imetn i tne jše , na- pisal, da Vam poslati zamorem. Ako pa nebi k te ro besedo zastopili, pišite mi, jaz Vam rad vse pojasnim. Zvun od g. Borovnjaka navedenih so tudi mladi ogerski duhovniki, kteri so zu narodno reč prav navdušeno zavzeti n. pr. neki Klekl. duhovnik 4 ali 3 let. potem pa rojak tega. ki je letos primiciral . j e enako zavzet za svoj oger- ski slovenski narod. Za zda j z bogom, se Vam priporočam prav ul j i idno ter vas presrčno pozdravl jam Radgona dne 24/10 902. udani F ranc Pintar ič mestni župnik in naddekan. Neka j pr ipomb k Borovnjakoveinu prece j površnemu poročilu in Pintari- čevemu spremnemu pismu. Borovnjak pravi, da je bil Mikloš Kiiziuič pokopan »tam okol leta I802<. [Tudi Janko Šlebinger ni bil popolnoma na jasnem, k d a j je Mikloš Kiizmič umrl, pravi namreč : »umrl II. apri la (sept?) 1804 pri Sv. Benediktu v Kančov- cih«.] le Mikloš j e umrl II. apri la 1804." Borovnjak n a v a j a tudi Miklošev nagrobni napis, p rece j sk ra j šan in ne- koliko izpremenjen. Glasi se tako-le: I lie iaeeo te r rae cinis. Vitue mcae nam est finis, Sexaginta Septem annis. Vixi mundo quam inanis. Praedicavi octo lustris, O malicat m e in a s t r i s , Reposita inerces iustis. К Jesu mei meritis. In Alsô-Szluvecsu natus, Nicolaus baptisatus, Et Küzinits cognominatus. In Ivanotz tum denatus, Dens erat adiuvamen. Mihi Maria soluinen. Angelus custos levamen. Erat mihi et tutainen. lusti iudicis tentamen. lam su bi v • et examen, Lector ora pro nie Nuiuen, Ut laever a poenis. Amen. Ta nagrobni napis je prvi objavil madžarski slavist Jiinos Melicli leta 1902. Poslal mu ga je takratni župnik pri Sv. Benediktu — Sandor Muzuly (Maza- li n).11 Ivan Camplin ga je prevedel takole: T u k a j ležim kot prah zemlje, žitek namreč moj končan je. Živel sedeminšestdeset let. okusil tnalo sem ta svet. Let štirideset pridige: nad zvezdami n a j čaka me plačilo za pravičnike, ki Jezus gu zaslužil je. v Ivunovcih se prerodi l : svéto ime Miklavž dobil. Bog me podpiral je, Marija bila upanje , angel varuh o l a j šan je in v boju budilo varovanje . Pravičnega Sodnika že prestal sem vse i/ .prašanje 11 G v. G с f i 11, A s/.ombathelv i egyluîzincgye tiïrténete. III. kiitet. Szomba- tliely 1935, str. 234. Nava jam: Géfin 111. 11 J. Melich, A mngyuros/.ûgi vend (szlovén) nyelvil irodaloin bibliogrâ- fiûjo. Magyar könyvszcnilc. Budapest 1902, str. 435—43(>. Na D o l n j i Slaveči sem bil kot Kiizmič svetu se rodil. Moli. kdor čitaš v r s te te, n a j Bog očisti kazni me. Amen.1 3 B o r o v n j a k o m e n j a izmed sedmih k n j i g Mikloša Kiizmiča le štiri, p r a v tako na k r a t k o tudi n e k a t e r a Košičeva dela . »Obrisani sloven« j e Zobrisani Sloven i S lovenka med Miirov i Râbov; pos loven jena ogrska zgodovina pa Zgodbe vo- gerskoga kru les tva iz leta 1848. Košič tudi ni umr l sokol leta 1860«, a m p a k 26. d e c e m b r a 1867.14 Marko Žižek j e v madža r sk ih č lankih b ran i l med d rug im tudi na rodnos tne prav ice p r e k m u r s k i h Slovencev. Ni pa umr l leta 1884, kot j e menil Borovn jak . a m p a k 4. m a j a 1890.15 Zemlič j e u m r l 10. novembra 1891.10 Borovn jakov oče Štefan j e še dočakal sinove zlate maše leta 1901." Razen ti- skov, ki jili B o r o v n j a k n a v a j a v tem poročilu, j e dobival še — kot poroča Ko- vačič — Domol juba , Rodo l juba in Rimskega katolika.1 8 Bil j e tudi n e k a j časa naročen na i zda je Matice s lovenske. Tud i o sebi j e B o r o v n j a k v sicer k r a t k i h in zgoščenih s tavkih zelo mnogo poveda l : n a j v a ž n e j š e , da j e bil on tisti, ki j e v P r e k i n u r j u »svojim sobra tom šo n a p r e j in kazao pot do s lovenske l i t e r a tu re in j ez ika kn j i ževnega« . Pol s to le t j a j ih j e — in po n j i h l juds tvo — tako u s m e r j a l in navezoval na s lovensko k u l t u r o in mat ično domovino. Nadvse t eh tne in važne so B o r o v n j a k o v e besede na koncu n j egovega poro- čila, ko govori o dr . F r a n c u Ivanocv ju in n jegovem kap lanu Jožefu Kleklu s t a re j šem, o n j u n e m pogumnem in neus t rašenem delu za ohran i t ev s lovenske narodnos t i v n j u n e m de lokrogu, — pri v e r o u k u —, in v k r a j i n i med Muro in Rabo tudi z i z d a j a n j e m tiska v p r e k m u r s k e m na reč ju k a r v e l j a posebno za dr. I vanocy j a . Madžari so mu zelo zameri l i to n j egovo s k r b za p r e k m u r s k i slo- venski tisk. V svoj i t išinski k ron ik i j e leta 1899 zapisa l : »Prav tako so (namreč Madžari) videli ve le i zda jo tudi v tem . da sem skrbe l p r imerno našim bednim razmeram za k n j i g e v domačem nareč ju .« 1 ' Tu dr. Ivanocv misli na Malo bibl io s k c j p a m i za I.—II. r az red (1. nat is 1897. 2. natis 1898) in za III.—IV. razred (1898), ki jo j e p revede l turniški kap l an Peter Kolar iz ma- džarščine. Madžarom j e dal ta t ak ra t n a j b o l j š i veroučni učbenik Jôzsef Ge re lv in dr. I v a n o c v j u j e uspelo, da j e bila ta b ib l i j a uvedena kot obvezna ve roučna k n j i g a v vse s lovenske šole v d e k a n i j a h Murska Sobota, D o l n j a Lendava in Monošter . S tem obveznim p o u č e v a n j e m v e r o u k a v slovenščini j e bi la obenem p r e p r e č e n a madža r i zae i j a pri verouku.2 0 To pa j e Madžare zelo vznemir i lo . Anton T r s t e n j a k j e n e k a t e r e dele tega Borovn jukovega poročila o p rek - mursk ih p i sa te l j ih vzel s k o r a j dobesedno v svoj obširni rokopis Slovenci na Ogrskem, tako npr . začetek, k j e r Borovn jak govori o deležu p r e k m u r s k e du- hovščine obeh ve r pri goj i tvi domačega slovstva in o inadžar izaci j i v nove j š em času v šolah; in p revze l j e tudi konec o dr . I vanocv ju in n jegovem k a p l a n u . 13 Iv. Zelko. Mikloš Kiizmič. P r e k m u r s k a kn j i žn i ca 1. Sobota 1937, str . 8. 14 Gé f in 111, str. 208. 15 Gé f in l i l , s tr . 408. 1C Gé f in l i l , str . 467. 17 Géf in III, s tr . 48. Kovačič, Spomini, str . 92. " Fr . Ivanocv Ada tok a cscndlaki p l éban ia t i i r ténetéhez. Podatki k zgodo- vini t išinsko župn i j e . P revede l J. Smej , s tr . 178. N a v a j a m : Ivanocv, Podatk i . Ivanocv, Podatk i , str . 160. Kör leve lek (škof i j ske okrožnice) 1897, št. XI, s tr . 3. Dialogi 1970, str. 466—467. Kör levelek 1897, št. IX, str. 6. Ifi Slavist ična r ev i j a Končne misli Borovnjakovega poročila pa bogato dopo ln ju j e radgonski naddekan Franc Pintar ič v svojem spremnem pismu, ko pravi, da so še tudi drugi »mladi ogerski duhovniki , k ter i so za narodno reč prav navdušeno za- vzeti«, ter imenuje Klekla in njegovega ro jaka , ki da je imel leta 1902 novo mašo. Bila sta to oba Klekla: Jožef Klekl s tarejši , ki je bil posvečen v maš- nika leta 1897 in j e bil leta 1902 res že pet let duhovnik in ves ta čas kaplan pri dr. Ivanocyju . »Enako zavzet za svoj ogerski slovenski narod« je bil tudi njegov bratranec Jožef Klekl mlajši, ki je leta 1902 res primiciral. Oba sta bila Ivanocvjeva učenca s Kra jne . Med temi navdušenimi duhovniki za narodno stvar sta bila tudi Ivan Baša in Jožef Sakovič. Ravno leta 1902 sta morala Klekl s tarejš i in Ivan Baša iti na s lužbovanje zuna j P r e k m u r j a , ker so n jun i birmanci tega leta pri skušnj i pred škofom odgovar ja l i v slovenskem jeziku.21 V to skupino narodno zavednih duhovnikov so kmalu nato vstopili tudi drugi mlajši , kot npr. dr. F ranc Rogač, dr. Mirko Lenaršič, Štefan Kiihar s tarejši , Jožef Baša-Miroslav, Štefan Kiihar mla jš i in Rudolf Kiihar.22 Ti važni podatki cankovskega Borovnjaka in radgonskega Pintar iča o delu Mikloša Kiizmiča, Košiča. Zeniliča, Borovnjaka . dr. Ivanocv ju in nekater ih mla- dih duhovnikov za narodno zavest in pravice prekmursk ih Slovencev zda j končno — sko ra j po sedemdesetih letih — le p r i h a j a j o na dan. Ob n j ih je še bol j čutiti, v kako hudem nasprot ju z resnico so trditve, ki so se pojavi le šele v zadnj ih letih, da namreč »na začetku dvajse tega s tolet ja ga ni bilo v Prek- m u r j u intelektualca, ki se ne bi imel za Madžara«, da je ta duhovščina bila le skupina majhnih , nerazgledanih in neznučajnih l judi , ki razvoju niso bili do- rasli«,23 in da je bil tisk. ki so ga začeli dr. Ivanocv in njegov krog Prekmur- cem izdaja t i v nareč ju , »prej pot k raznarodovanju , kot n j ihovemu prebu- janju«.2 4 V tistih na j t ež j ih letih madžar izaei je v P r e k m u r j u — tudi iz Borov- n jakovega poročila Tr s t en jaku in iz Pintaričevega pisma se to villi — se je dr. Ivanocv s svojim nesebičnim delom in t r p l j e n j e m s k u p a j s svojimi mla- dimi zavednimi duhovniki izkuzal kot zelo razgledan, neustrašen iu znača jen človek pri obrambi narodnostnih pravic Slovencev med Muro in Rabo. Iz Pintaričevega pisma tudi vidimo, du je T r s t en j ak leta 1902 poiskal osebno zvezo, gotovo zaradi varnosti , p reko radgonskega slovenskega izobra- ženca. da j e ta obvestil Borovnjaka, kakšnih podatkov si želi T r s t en j ak od njegu. V Radgoni so v drugi polovici p r e j š n j e g a s to le t ja iu še v tem stolet ju do prve svetovne vojne delovali tudi narodno zavedni slovenski duhovniki , ki so se obenem zanimali za narodnostne razmere v k ra j in i med Muro in Rabo in tudi v našem tisku od časa do časa o tem poročali. Tako so v tem oziru bili p rekmursk im narodno zavednim duhovnikom v oporo. Taki so bili radgonski kaplani Jakob Gomilšak (1867—1876),25 Anton Muršec (1876—1885), F ranc Heel (1880—1890) in F ranc Segula (1890—1901). Vsi ti kaplani so bili za časa svojega b ivanju v Radgoni nadpover jen ik i mohor junov iz P r e k m u r j a . V tem času so 21 Ivanocv, Podatki, str. 215. Novine XXI 1931. št. 4, str. 1. 22 Dialogi' 1970, str. 556-561, 563. 23 M. Kranjec , Rdeči gardist. 111. knj iga . Murska Sobota 1967, str. 664—665. In na ovitku Rdeči gardist I. kn j iga . 24 V.Šif tar , Dialogi 1970, str. 289. 25 SBL I. str. 231. imeli tudi narodno zavednega župnika v osebi Franca Pintariča, ki je bil rojen 16. septembra 1853 v Središču ob Dravi . [V mašnika je bil posvečen leta 1858.] Dne 1. septembra 1879 j e postal župnik in dekan v Radgoni, nas lednje leto pa naddekan okrožja . Umrl j e v Radgoni 10. ju l i ja 1916.20 Iz njegovega pisma Tr s t en j aku leta 1902 razbiramo, da je zelo dobro poznal narodnostne razmere med prekmursk imi Slovenci in vedel za de lovanje narodno zavednih du- hovnikov. Da so takšni narodno zavedni duhovniki bivali v Radgoni, so dobro vedeli tisti slovenski izobraženci, ki so mislili obiskati P r e k m u r j e in se osebno se- znaniti z ondotnimi narodnostnimi, kul turn imi in političnimi razmerami. Na- vadno so za to pripotovali p reko Radgone in se tu v župnišču tudi radi usta- vili. da so dobili p r imerne napotke. Tako sta leta 1860 prišla tod iz Maribora v P r e k m u r j e Božidar Raič in njegov spremljevalec, ki ga Raič imenu je le s črko »L«.27 Bil je to Viktor Lipež. takra t suplent na mariborski gimnaziji.28 Avgusta leta 1883 je prispel po isti poti v P r e k m u r j e Anton Trs ten jak . leta 1897 pa Karel Glaser, na jb rž je v Radgoni zbolel in j e zato odšel v bolnico v Gradec. Leta 1902 je prišel iz Radgone k Borovnjaku Franc Simonič. ki j e pri n j e m zbral bibliografske podatke p rekmursk ih kn j ig za svojo Slovensko bibl iografi jo, ki jo j e Slovenska matica izdala v letih 1903—1905. Leta 1905 je prišel iz L j u b l j a n e preko Radgone na Cankovo in Tišino Janez Kalan.29 Seveda so si nekater i izbrali tudi kakšno drugo pot v P r e k m u r j e , npr. p reko Veržeja (Kovačič — 1893) ali Murskega Središča (A. T r s t en j ak — 1903), toda n a j r a j š i in na jpogos te je preko Radgone. Ta pot se jim je zdela varnejša , man j pozor- nost zbu ja joča , ke r so bili Madžarom obiski slovenskih izobražencev v Prek- in u г j u zelo nel jubi , češ da so »trosili panslavizem« med prekmursk imi Slovenci. T r s t en j ak je Borovnjaka zelo cenil in ugotovil, da s svojimi obiski ugodno vpliva n a n j . Pridobil ga je tudi za sodelovanje pri Hribar-Tavčarjevem Slo- vanu. Ü teh osebnih stikih z Borovnjakom je leta 1910, že po Borovnjakovi smrti, zapisal: »Kadar sem se pokazal na Cankovi, ali je bilo podnevi ali pozno ponoči, spre je l ine je Borovnjak l jubeznivo in dolgo čez polnoč sva sedela pr i mizi in se pogovar ja la . To medsebojno občevanje j e vplivalo n a n j blagodejno, krepi lo ga j e v veri. da bo slovenska stvar tod zmagala.«3® To, da se je Borovnjak pol s tolet ja trudil , da bi svoje sobrate navezal na slovensko kul turno j edro s slovenskim periodičnim tiskom, vernike pa z ino- hor jevimi knj igami, na jzgovorne je priča o njegovi močni in neomajn i slo- venski nurodni zavesti. O te j j e Tr s t en jak zapisal tole: Borovnjak je bil odločen na rodn j ak in svoje narodnosti ni n ikdar taj i l . To je na Ogrskem mnogo, k j e r je pr iznana samo madžarska narodnost . Bil sem sam priča, kako j e v družbi politično meroda jn ih madžarskih ve l jakov iz Že- lezne stolice toplo poudar ja l in zugovarjal narodne pravice ogrskih Slovencev.«81 20 Dopis šk. ord inar ia ta v Gradcu z dne 20. okt. 1970. 27 Raič, Črtice, str. 53, 58. 28 CZN 6. (XI,D/1970, str. 84, 89. 2» S XXX11I/1905, št. 236, str. 3. ж T r s t en jak , Borovnjak, str. 159. 31 T r s t en jak , Borovnjak, str. 160. Čeprav j e T r s t en j ak dobro poznal Borovnjakovo delo, posebno kot nabož- nega pisatel ja , zelo pravi lno ocen ju j e njegovo delo, ko piše: »Važnost Borovnjakovega de lovanja j e bol j ku l turna . Vnemal je svoje to- variše, osobito mla j še duhovnike, da bi bili verni svojemu mater inemu jeziku. Sam je stal vedno kot skala in se ni nikoli p remakni l od svojega prepr ičan ja , če tudi so se zaganjal i v a n j z vso besnost jo strastni Madžari. V današn j ih po- litičnih razmerah na Ogrskem so taki možje edina opora. A na jveč j ega pri- znan ja in hvaležnega spoštovanja dolžni smo mu za to, da se j e potezal za naš slovenski pravopis. Borovnjak j e zagovar ja l misel, da se je ogrskim Slovencem v pisavi približevati kn j iževnemu jeziku slovenskemu, in se naposled z nami združiti. Kar je mogel, j e storil v tem oziru.«32 Leta 1913 j e Jožef Klekl s tarejš i končno tudi dosegel, da j e p rekmursk i ka- toliški tisk spre je l slovenski črkopis. loan Škafar Radl je ob Dravi 11 KRITIKAM PRAVOPISA, PRAVOREČJA IN OBLIKOSLOVJA V SSKJ V n a d a l j e v a n j u kr i t ike obravnava Toporišič pravorečne probleme.1 Ta del k r i t ike j e m a n j odklonilen kot pravopisni. Glavni n jegov očitek ve l ja prav- zaprav odsotnosti osnovnih pravorečnih določitev. Slovar namreč ne da j e osnovnih pravorečnih pravil , ampak samo posebnosti, ki so vezane na posa- mezne besede. Tu spet nastopi problem, ki se je pojavi l že pri pravopisu, ali spada jo v slovar tega lipa vsa pravi la ali mora uporabnik s lovar ja najosnov- nejše stvari poznati oziroma si j ih poiskati v slovnici. Za prakso je seveda jasno, da mora uporabnik na josnovne j še znan je slovenščine že imeti, sa j v na- sprotnem pr imeru enojezičnega s lovar ja ne more uporabl ja t i . Če npr. ne ve, kot suponira Toporišič, kako se p rebere črka a, potem seveda tudi ne bo znal p rebra t i tistega stavka, k j e r bo opis tega b r an j a . Teoret ično vzeto se je tu tež je odločiti, čeprav j e t reba spet opozoriti, da s lovar j i tega tipa. kot je SSKJ, takih podatkov navadno nimajo . Vedno smo bili tudi nava j en i misliti, da za 32 T r s t en jak , Borovnjak , str. 160. 1 G le j SRL 19, 1971, sir. 222—229. Na prvi del Toporišičeve kr i t ike sem od- govar j a l pod istim naslovom v SRL 19, 1971, str. 433—462. — Črkarska pravda, ki jo je sprožila rev i ja Avto, ko je začela pisati imena avtomobilov tako kot v hrvaški izdaji , in o ka te re začetku sem poročal v SRL 19, 1971, str. 446. op. 48a, se j e medtem nada l jeva la in končala s ponovno uvedbo originalne pisave za znamke avtomobilov. P rim. še Avto št. 13, 21. jul . 1971, in št. 16, 4. avg. 1971 (v št. 16 j e o b j a v l j e n a anketa in v n j e j je ob jav l jen tudi neavtoriziran po« govor s prof. Bajcein in sodelavci z Inšt i tuta za slovenski jezik SAZU, med ka- terimi sem bil tudi jaz — toda ta pogovor je zelo netočno reproduciraii , več- kra t so povezani iztrgani stavki ali besede od različnih l judi in izgovorjeni v drugačnih zvezah, zaradi česar je prišlo do številnih napak, neka te re stvari pu so tudi dodane). Nato se je prenes la polemika v Delo, k j e r sta nastopila J. Dular kot zagovornik fonetične pisave (31. jul . 1971, 14. avg. 1971, 28. avg. 1971) ter S. Jarc kot n j e n nasprotnik (7. avg. 1971, 21. avg. 1971). Kako je do te reforme in n jenega propada prišlo, je pojasni l jezikovni urednik revi je Avto A. Papier v Delu 11. sept. 1971. Proti fonetični pisavi avtomobilskih znamk se j e pozneje izjavil tudi še J. Gradišnik v TT 8. dee. 1971.