Kamniški QbČAN Št. 4 50. leto Kamnik, 25. februar 2011 Na Občini Kamnik je delovno kot v panju Po taksnih in drugačnih vročih reakcijah ob odločitvi večine kamniških svetnic in svetnikov, da predloga proračuna za 2011 v prvem branju ne podpre, so zadeve vendarle dobile pravo delovno temperaturo usklajevanja predlogov in stališč med občinsko upravo in svetniškimi skupinami. Župan Marjan Šarec je sklical izredno sejo za 2. marca in tako zagotovil nemoten razplet mnogih odprtih projektov -seveda pod pogojem, da bo občinski svet tokrat podprl novi predlog proračuna. Zanimalo nas je, kaj nam pred izredno sejo občinskega sveta župan lahko pove o aktualnem dogajanju za občinskimi vrati, kjer je v teh dneh živahno in delovno vzdušje, saj občinska uprava pripravlja gradivo za štiri točke dnevnega reda sklicane izredne seje. Občinski svet bo tako seznanjen s poročilom o najnovejši demografski študiji, ki narekuje gradnjo mestnih šol, o sami gradnji, novem predlogu proračuna za leto 2011, odločal pa bo tudi o podelitvi občinskih priznanj. Več na 3. strani. »Slovenski kupec osnovnih živil je škandalozno nezahteven« Na to opozarja Kamničan dr. Aleš Kuhar, priznani slovenski agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec na Biotehniški fakulteti. Skorajda ni dneva, da se s svojimi pronicljivimi komentarji ne pojavi v enem izmed slovenskih medijev, zato je ob aktualni problematiki cen in kvalitete živil, s katero se strokovno ukvarja, nas pa iz dneva v dan bolj udarja po žepu, ponovno idealen sogovornik za naš časopis. Ali sta zares glavna krivca za sedanje podražitve draga nafta, dvig cen strateških surovin, krmil na svetovnem trgu ali trgovske marže? Konkretne odgovore smo poiskali v domačem koncu, kjer imamo kar dva velika proizvajalca mesa in mesnih izdelkov. Mag. Marko Višnar, direktor Farm Ihan, ki imajo v lasti Meso Kamnik, in Kamničan Stojan Hergouth, direktor podjetja Jata Emona, sta se izkazala za prava sogovornika ter nam povedala mnogo zanimivega in tudi koristnega. Veste, da so meso, sadje in zelenjava v Sl^^eniji še vedno znatno cenejši od povprečja EU27? V anketi pa smo Kamničane povprašali, kaj menijo o februarskih podražitvah hrane in kako se odzivajo nanje. Kupovati ceneje, slovensko, v trgovini ali pri pridelovalcu? O vsem tem na straneh 4. in 5. Počitniško veselje in smuka na Veliki planini Kljub muhasti in s snegom skromni zimi je v teh dneh na VeUki planini pravo zimsko, sončno in počitniško razpoloženje. Kljub temu, da je bilo ob 25 do 40 centimetrih snega zaradi kamnitih terenov pod Zelenim robom še pred dnevi možno le sankanje, je zaposlenim v ponedeljek uspelo pripraviti tudi smučišče. Na pobočju med zgornjo postajo nihalke in Zelenim robom je utrjena snežna podlaga, ki omogoča različne zimske Dragi bralci, ^slednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 11. marca. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 4. marca, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 9. marca, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivskih številkah. radosti (sankanje, deskanje, smučanje,...). Sedežnica nudi vsakokratno vračanje na izhodiščne točke za ponavljajoče spuste po zasneženem »Roru«. Tudi v letošnjem letu Občina Kamnik financira žičniške prevoze za kamniške šoloobvezne otroke. Tako se lahko brezplačno na-užijejo zimskih radosti v čudovitem naravnem okolju - tako kot počitnikarji na fotografijah, ki so to sredo uživali na planini. IZ VSEBINE AKTUALNO stran 2 in 3 Podpisan sporazum med Občino in Meščansko korporacijo Kamnik omogoËa širitev Žal V marcu pregled (ne)pravilnega odlaganja odpadkov Cestne investicije Znana imena predlaganih prejemnikov letošnjih občinskih priznanj KULTURA stran 7 Kulturni praznik počastili s pesmijo KOLEDAR PRIREDITEV ZANIMIVOSTI stran 8 Občinski otroški parlament v Kotlovnici _ O vplivu družbe in medijev na mladostnike Minuli dnevi so bili v znamenju otroških parlamentov po vsej državi. Gre za javne tribune osnovnošolcev na izbrano aktualno temo, letos je to »Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika«. Mladi iz vseh sedmih kamniških osnovnih šol so skupaj z mentorji o tej aktualni tematiki razmišljali in razpravljali v četrtek, 17. februarja, v Mladinskem centru Kotlovnica. Pridružila sta se jim župan Marjan ©arec in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, rojena Kamničanka. Oba sta med zanimivo razpravo mlade parlamentarce opozorila, naj ne verjamejo vsemu, kar preberejo, naj bodo pozorni na pasti socialnih omrežij in oglasov in naj se poučijo o varni uporabi spletnih medijev, predvsem izredno razširjenega facebooka. Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo pozornost tako šolskih kot lokalnih oblasti ter vladnih in nevladnih organizacij. SASA MEJAČ EKOKVIZ: Kamniški šolarji učinkovito varčujejo z energijo Nočno vijuganje med količki na Osovju RAZSTAVE stran 9 Kostumska podoba Kamnika Monotipije Mihe Maleša: S poti Zgodba vode in barv Tomaža Škulja PEROVO PRAZNUJE 770 let stran 10 MED MLADIMI stran 11 Cirius: Nagrajena katalog in razstavni prostor učnega podjetja Uspeh mladih baletk Maje in Kaje V Budnarjevi hiši oživele ljudske zgodbe Nogometni malčki osvojili svoj prvi turnir Minimundus v Postojnski jami navdušuje ©PORT strani 12 in 13 Ekipi Calcit volleyball še naprej v vrhu slovenske odbojke Kamniški plavalci uspešni na Zimskem prvenstvu Slovenije Serija zmag košarkarjev Calcit Basketball Državno prvenstvo v tenisu - Korelc in Kovačič druga, Lemič tretji Iz Calcit bike teama AvtoAkustika jih ima že za 1€! GARMIN. Pnrfaja in vgradnja navigacij Gamin. Drage občanke in občani. V ponedeljel<, 7. marca 2011, vas občinsl9 in 36/20101S9 PREPOVEDANO ODUGATI ODPADKE OB POSODAH ALI ZABOJNIKIH Prekršek se kaznuje z globo; - LÛÛÛ EUR - pt>«đinez7iik ' 3.ÛÛ0 EUA ■ ââtnûstùjni podJâtdlK - 4.000 EUR - pravna û&«ba «-»«M 'iPSiŘ^MV: lirtWii Osem neprofitnih stanovanj bo obnovljenih in oddanih v najem Občina Kamnik bo v letu 2011 obnovila osem izpraznjenih neprofitnih stanovanj, ki bodo predmet oddaje v najem. Štiri stanovanjske enote bodo po izvedenih obnovitvenih delih dodeljene upravičencem s seznama za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki so oproščeni plačila varščine na listi A, oblikovanega na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 26.2. 2009. Upravičencem so bila že poslana obvestila o dodelitvi razpoložljivih neprofitnih stanovanj v najem. Preostala obnovljena nezasedena stanovanja pa bodo oddana upravičencem s seznama za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bo oblikovan na podlagi javnega razpisa, objavljenega v letu 2011. Mercator je v skladu s strategijo osredotočanja v svojo osnovno dejavnost trgovine z izdelki za vsakdanjo rabo in dom že dalj časa iskal kupca kamniške Ete, živilskega podjetja z močno blagovno znamko in solidnim položajem na trgu. 16. februarja je uprava Mercatorja podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega lastniškega deleža v živilski družbi Eta slovenski družbi Fineta (72-odstotni delež), preostalih 28 odstotkov pa srbski družbi Ettera. Nova lastnika obljubljata, da bosta ohranila proizvodnjo in skoraj devet desetletij dolgo tradicijo kvalitetnih Etinih izdelkov. Prodaja Ete je med zaposlenimi sprožila kar precej vprašanj in negotovosti, a jih je direktor Andrej Stusek pomiril z zagotovilom, da v družbi tudi po zamenjavi lastništva ne bo sprememb v kadrovski politiki in organizaciji podjetja. Od novih lastnikov, ki morajo kupnino nakazati do sredine aprila, vodstvo Ete pričakuje predvsem povečane aktivnosti pri plasiranju Etinih izdelkov na tuje trge, zlasti na balkansko tržišče. Poleg predelave sadja in zelenjave naj bi okrepili segment pripravljenih jedi. V Mercatorju obljubljajo, da bodo Etini izdelki tudi v prihodnje na njihovih prodajnih policah. SASA MEJAČ AMD Kamnik vabi vse svoje člane na OBČNI ZBOR DRUŠTVA v sredo, 9. marca, ob 18. uri v prostorih društva v Kamniku, Trg svobode 6 Na Občini Kamnik je delovno kot v panju Po takšnih in drugačnih vročih reakcijah ob odločitvi večine kamniških svetnic in svetnikov, da predloga proračuna za 2011 v prvem branju ne podpre, so zadeve vendarle dobile pravo delovno temperaturo usklajevanja predlogov in stališč med občinsko upravo in svetniškimi skupinami. Župan Marjan ©arec je sklical izredno sejo, ki bo že 2. marca, in tako zagotovil nemoten razplet mnogih odprtih projektov -seveda pod pogojem, da bo občinski svet tokrat podprl novi županov predlog proračuna. Zanimalo nas je, kaj nam pred izredno sejo občinskega sveta župan lahko pove o aktualnem dogajanju za občinskimi vrati, kjer je v teh dneh živahno in delovno vzdušje, saj občinska uprava pripravlja gradivo za štiri točke dnevnega reda sklicane izredne seje. Občinski svet bo tako seznanjen s poročilom o najnovejši demografski študiji, o gradnji mestnih šol, novem predlogu proračuna za leto 2011, odločal pa bo tudi o podelitvi občinskih priznanj. V novi predlog občinskega proračuna župan vključuje predloge svetniških skupin Župan Marjan ©arec je v svoji izjavi glede sprejetja novega predloga občinskega proračuna na izredni seji optimističen: »Te dni so v moji pisarni potekala se zadnja usklajevanja s svetniškimi skupinami. Vsi prisotni - razen Nine Mavrin, SNS, ki je ni bilo, Maje Ane-Marije Suhoveršnik, ki ni izrazila svojega mnenja o tem vprašanju ter mag. Mateja Tonina, NSi, ki je napovedal, da se bo svetniška skupina pri tej točki vzdržala glasu - so se izrekli, da bodo na izredni seji 2. marca podprli novi predlog proračuna za leto 2011 v prvem branju, kar je zapisano tudi v zapisniku - da ne bo sprenevedanj. V novem predlogu proračuna smo v največji možni meri upoštevali predloge in želje svetnic in svetnikov, vendar se moramo vsi zavedati, da z razpoložljivimi sredstvi občinskega proračuna ne moremo realizirati vseh njihovih predlogov in pobud. Poglobljeno smo razpravljali o petih proračunskih postavkah, ki so bile sporne, glede na možnosti, ki jih imamo, kajti denarja ni veliko. Imamo 2,5 milijona evrov manj kot lani. Vsi se moramo zavedati, kot sem že povedal, da ne moremo hkrati dati 2 milijona evrov v sklad za šole in obnoviti dvajset kilometrov cest, postaviti mamuta, kjer bi samo livar stal okrog 100.000 evrov, postaviti ograje okoli pokopališča Žale, zgraditi štirih mrliških vežic in obnoviti štirih kotlovnic osnovnih šol, kjer grozi izlitje kurilnega olja (kot, da se je ta problem pojavil šele zdaj, ne pa že pred leti)..., da novih vrtcev sploh ne omenjam, kajti letno število rojstev je 420. To je zgolj vrh ledene gore. Vsega hkrati se ne da, tega učimo že naše otroke. Pričakujem družbeno odgovornost svetnikov, ne pa, da vsak vidi samo svoj problem. Tudi sam nisem v celoti zadovoljen s proračunom, a v danih razmerah je realen in ustrezen. Vedeti je treba tudi, da je veliko zadev podedovanih in na to nekateri radi pozabijo. Nekateri se nikoli prej niso toliko ukvarjali s proračunom, kakor letos. Očitno zato, ker so se šele z mojo izvolitvijo začeli resneje zanimati za lokalno politiko. Pozivajo me celo k odstopu, ker se proračun sprejema nekoliko kasneje. Naj povem, da je bil za leto 2007, ko je prejšnji župan samo nadaljeval mandat, koalicija pa je imela močno večino, proračun sprejet šele konec marca.« mi reševanje tega vprašanja. Obveznosti, oz. zaveze iz prejšnjega mandata nam nalagajo težko delo, saj sredstev predvidenih za gradnjo ni dovolj. V današnjih časih si arhitekturno bogato zastavljenega »podedovanega« projekta (npr. nogometni gol iz macesna, itd) ne moremo privoščiti, saj je po prvotnem projektu cena kvadratnega metra novih šol 2.600 evrov/m^. Cena bi morala biti za polovico nižja! Zato je naša odgovornost in dolžnost, da poiščemo drugo in cenejšo možnost, kar pomeni, da lahko projekt preprojektiramo in tako pocenimo. Zato smo začeli z analizo, ki bo pokazala ali je možno obe mestni šoli sanirati in prizidati. Če bo analiza pokazala, da je za sanacije potrebno nameniti preveč sredstev, se bo morala občina zadolžiti in se odločiti za novogradnjo. To lahko pomeni, da bodo ostale investicije zastale, saj je potrebno dodatne prostore na obeh mestnih šolah zagotoviti do leta 2016, v desetih letih pa še za nov objekt. Predvideno vsoto bi Najnovejša demografska študija potrjuje potrebo po dodatnih oddelkih, tako na obeh mestnih šolah, kjer se že^ sedaj ubadajo s prostorsko stisko, kot tudi na ostalih šolah. Strokovnjaki ugotavljajo, da sta obe šoli - OŠ Frana Albrehta (na sliki) in OŠ Toma Brejca ogroženi bolj požarno kot potresno. v primeru prihrankov namenili sanaciji športne dvorane in ureditvi razmer v glasbeni šoli in medobčinski knjižnici. V letu 2003 in 2006 sta bili za obe mestni šoli pridobljeni statični presoji, iz katerih je razvidno, da sta obe šoli potrebni protipotresne Demografska študija narekuje tempo gradnje mestnih šol Demografska študija, ki jo je občinska uprava prejela v petek, 18. februarja, je po županovih besedah potrdila potrebo po dodatnih oddelkih, tako na obeh mestnih šolah, kjer se že sedaj ubadajo s prostorsko stisko, kot tudi na ostalih šolah. »Izsledki te študije so pokazali, da je leto 2016 tista kritična prelomnica, ko bo potrebno zagotoviti nove šole in ne leto 2014. Do leta 2021 pa bo potrebno zagotoviti še 18 povsem novih oddelkov, kar praktično pomeni novo šolo. Če stanju prištejemo še zadnje mnenje predstavnikov OECD-ja, ki govori o zapiranju podružničnih šol, potem lahko govorimo o tem, da je prioriteta nad prioriteta- Pogovori župana s predstavnikom Civilne iniciative staršev otrok, ki ne dobijo mesta v vrtcu »Problematika otroškega varstva je zelo pereč problem,« ugotavlja župan Marjan Šarec. »Sestala sva se z gospodom Miho Preglom iz civilne iniciative staršev in ugotovila, da so številke alarmantne in si pred njimi ne smemo zatiskati oči. Skupaj z njimi bomo iskali ustrezne rešitve in se bomo še večkrat sestali, saj nočem, da bi kdo mislil, da občinska uprava ne deluje transparentno. Težko pa je loviti korak z naraščanjem rojstev in nadoknaditi zamujeno, ker je do novega vrtca relativno dolga pot. Posledica večjega priseljevanja je bilo tudi pomanjkanje kapacitet v vrtcih. Nova občinska uprava se je najprej lotila izdelave centralne evidence vpisa, da bomo imeli točne podatke koliko otrok dejansko čaka na vpis v vrtec, ker so nekateri vpisani na pet različnih lokacij in točnih podatkov ni. Izdelati smo dali tudi novo demografsko študijo, na podlagi katere bomo ocenili gibanje rojstev in prognoze za naprej. Seveda pa bomo odpirali tudi nove oddelke vrtcev, najprej Kamenček, potem še na Fužinah, iskali pa bomo tudi nove lokacije.« »Problematika otroškega varstva je zelo pereč problem. Težko je loviti korak z naraščanjem rojstev in nadoknaditi zamujeno, ker je do novega vrtca relativno dolga pot«, ugotavlja župan Marjan Šarec. sanacije, nikjer pa ni zapisano, da sta potresno nevarni, kar se v javnosti že kar uradno govori. Občina je za ponovno presojo pridobljenih ugotovitev, ki temeljijo tudi na odvzetih vzorcih vgrajenih materialov, analiziranih v za to certificiranih laboratorijih, zaprosila ugledne strokovnjake s potresnega področja, prav tako pa tudi strokovnjake s področja sanacij. Zanimivo je, da sta obe šoli ogroženi bolj požarno kot potresno, zato se lahko upravičeno vprašamo, zakaj se je na sanacije ali samo novogradnjo tako zelo dolgo čakalo!? Občinska uprava se zaveda, da je potrebno objekte usposobiti do te mere, da bodo ustrezali trenutni veljavni zakonodaji. V primeru sanacij objektov oz. precej bolj racionalne (novo)grad-nje od predvidene, bo verjetno potrebno dopolniti tudi DI-IP-a in OPPN K9-šole, hitrost sprejema popravkov pa je odvisna tudi od politične volje. Poudariti je potrebno, da občinska uprava, kljub govoricam, da je ustavila vse postopke v zvezi s pridobivanjem gradbenih Pogoj za sprejem otrok v vrtec Kamenček je menjava ograje Kot izjavljajo na občinski spletni strani, je sprejem otrok v vrtec Kamenček zaradi ogleda komisije s strani Ministrstva za šolstvo in šport prestavljen za nedoločen čas. Konec meseca januarja so zapisali, da nova enota VVZ Antona Medveda čaka na odločbo za vpis vrtca v razvid. Ker Ministrstvo ne izdaja začasnih odločb, bo treba počakati na ogled komisije, ki bo po besedah župana Marjana Šarca predvidoma prišla ter ponovno ocenila situacijo že v naslednjem tednu - takoj po menjavi neustrezne ograje z novo (nekdo jo je izločil iz projekta, zato ni bila narejena že lansko leto) in ustreznejšo, kar je pogoj, da enota Kamenček sprejme otroke. Zunanjo okolico bodo uredili, ko bodo vremenske razmere primerne. Občni zbori gasilskih društev Sobota, 19. februarja, je bila v znamenju občnih zborov gasilcev, saj so na isti dan potekali občni zbori PGD Zgornji Tuhinj, Tunjice, Kamniška Bistrica in Špitalič. Slavnostnega 100. rednega letnega občnega zbora PGD Zg. Tuhinj so se udeležili predstavniki tuhinjskih gasilcev, Gasilske zveze Kamnik in Občine Kamnik z županom Marjanom Šarcem. Poveljnik PGD Zg. Tuhinj Franc Levec je predstavil delo prostovoljnih gasilcev v preteklem letu, predvsem njihov prispevek pri septembrskih poplavah. Delo društva so predstavili še predsednik PGD Zg. Tuhinj Matjaž Bajde, tajnica Mateja Slapnik, predstavnica mladinske sekcije Martina Strmšek, predstavnik veteranov Janko Kodra, orodjar Vojko Tonin, bla-gajničarka Irena Pirš in Peter Baloh za nadzorni odbor. Mladi gasilci pa so pripravili kulturno glasbeni program. Izvolili so organe občnega zbora, predstavili delo v preteklem letu in načrt dela ter financ za letošnje leto in podelili značke za dolgoletno delo in članstvo. Župan Marjan Šarec je v svojem govoru poudaril, da gre delo PGD Zg. Tuhinj strmo navzgor: »To se vidi tako na tehniki (prevzem novega gasilskega vozila) kot tudi na izobraževanju (mladi prostovoljni gasilci). Tehnika brez ljudstva je mrtva tehnika, potrebno je delati na ljudeh, da se izobražujejo, saj smo gasilci eden izmed najpomembnejših stebrov družbe«. Kot je izpostavil, bi bilo nujno, da bi gasilska društva staro ga- silsko opremo in vozila predala Medobčinskemu muzeju Kamnik, kjer bi bila lahko na ogled. V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Tunjice pa je potekal že 73. redni letni občni zbor. Zbrane je pozdravil podžupan Robert Kokotec in se zahvalil vsem, ki so v preteklem letu sodelovali pri kakršnihkoli akcijah. Zaželel jim je, da bi bilo v bodoče čim manj požarov in drugih resnih intervencij, na gasilskih tekmovanjih pa čimveč uspehov. Udeleženci občnega zbora so brez pripomb sprejeli poročila predsednika, poveljnika, tajnika, blagajnika društva ter vodje nadzornega odbora, kar potrjuje dobro delovanje društva ter odlične, pristne odnose med člani. Predsednik in poveljnik društva sta članom društva podelila priznanja za dolgoletno in uspešno delo. OBVESTILO župan Marjan Šarec je za občane in občanke Kamnika na voljo vsak prvi četrtek v mesecu med 14. in 17. uro v sejni sobi v pritličju Občine Kamnik. Delo župana in občinske uprave lahko spremljate na www. kamnik.si. dovoljenj, s postopki intenzivno nadaljuje in te postopke celo pospešuje, ker gradbeno dovoljenje potrebujemo v vsakem primeru. Po termin-skem planu je bila pridobitev gradbenih dovoljenj predvidena že v oktobru 2010, sama vloga pa je bila na upravno enoto oddana konec oktobra 2010. V času od 3. januarja 2011 je občinska uprava uspela pridobiti vodno služnost, potekajo postopki za pridobitev vodnega soglasja, zaradi verjetnega zagotavljanja protipoplavnosti razmer pa bo potrebno verjetno del sredstev nameniti še za sanacijo dela desne brežine Kamniške Bistrice, za kar je potrebno skleniti še ustrezne pogodbe za sofinanciranje z MOP-ARSO. Menimo, da bi bila vsa potrebna soglasja glede na večletne priprave projekta, lahko pridobljena že v prejšnjem mandatu. Prav tako je pomembno tudi soglasje podjetja Svilanit, brez katerega ne moremo pridobiti ustreznih dovoljenj. Bistvo izredne seje je, da bomo občinskemu svetu predstavili vse te argumente, podatke in izsledke, svetniki in svetnice pa se bodo potem odločili,« je zaključil župan. NINA IRT Županovo sporočilo za javnost: V oddelku za družbene dejavnosti je prišlo do sprememb. Nova načelnica oddelka je Vesna Krmavnar. Znana imena predlaganih dobitnikov občinskih priznanj člani Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve: predsednica Karla Urh (LTS - Za Kamnik), mag. Julijana Bizjak Mlakar (SD), mag. Matej Tonin (NSi), Damjan Hribar (SDS), Marjan Semprimožnik (LDS), Anton Iskra (DeSUS), in Jože Korošec (SLS) so na seji 14. februarja potrdili predloge za letošnja občinska priznanja, ki jih bo dokončno potrdil še občinski svet na prihodnji seji. Naziv častnega občana Občine Kamnik prejme posmrtno France Tomšič (predlagatelja: Društvo Demos na Kamniškem, SDS). Prejemnika zlatega priznanja sta Branko Novak (predlagatelj: KS Perovo) in Iva Humar (predlagatelja: RKS - Območno združenje in KS Godič). Srebrno priznanje prejmejo: Jvanka Učakar (predlagatelj: OO NSi Kamnik), Vilko Rifel (predlagatelja: Marjeta Humar in Milan Šuštar), Medobčinski muzej Kamnik (predlagatelj: dr. Niko Sadnikar in drugi občani) in Simfonični orkester Domžale-Kamnik (predlagatelj: Marinka Mošnik). Prejemniki bronastih priznanj so Marija Marjeta Mali (predlagatelj: Župnijska Karitas Kamnik), Marjan Schnabl (predlagatelj: Božidar Djurin, predsednik Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja) in Tomo Petek (predlagatelj Matjaž Hribernik). Novi sodniki porotniki člani KVIAZ-a so potrdili tudi predloge kandidatov za sodnike porotnike, to bodo Stanka Zajec, Janez Tonin, Ančka Podbevšek, Marija Mošnik, Anita Kotnik, Anton Slapnik, Mihael Horvat, Robin Majnik, Franc Novak, Rajkica Koželj, Božidar Gjurin, Marjan Schnabl, Vincencij Griljc, Ivana Jeglič, Milena Brajer, Valentin Zabavnik, Anton Mavrin, Jožef Okorn, Franc Modrijan, Janez Maleš, Cvetko Koncilja in Zvonimir Kolenik. SAŠA MEJAČ Lep vikend vabi na Veliko planino Dušan Bombač, direktor podjetja Velika planina d.o.o., je na zadnji seji Občinskega sveta predstavil 6OO.OOO evrov vredno proračunsko postavko, ki bo omogočila nadaljnje delovanje družbe. Poudaril je, da je družba trenutno finančno stabilna, da so uredili kadrovske težave in pridobili vsa potrebna dovoljenja za delovanje Velike planine razen nihalke, v katero poseg je nujen in predstavlja prioritetno nalogo. Na javni razpis za prenovo strojnice se je odzvalo švicarsko-avstrijsko podjetje, ki bo v teh dneh s svojimi strokovnjaki opravilo oglede in meritve. Podjetje Velika planina čaka na odobritev sredstev s strani Občine in občinskih svetnikov, ki bodo rekli zadnjo besedo na naslednji občinski seji. Dušan Bombač je glede sprejetja proračuna optimističen. Prepričan je, da prenova strojnice reši situacijo do te mere, da lahko iščejo in določijo tudi dolgoročno strategijo, da se poplačajo dolgovi družbe. Prav tako je z veseljem pozdravil pretekli lepo obiskani vikend, saj so zaradi novega snega in lepega vremena prišli na svoj račun sankači. Ekipa družbe Velika planina pričakuje smučarje in sankače tudi ta vikend, saj se obeta lepo vreme. Ob tem je direktor Bombač poudaril, da je za kamniške otroke do 15. leta starosti smučarska karta brezplačna, saj si na planini zelo želijo obiska družin in otrok. NINA IRT 4 25. februar 2011 AKTUALNO Kamniški Osm Meso, sadje in zelenjava so v Sloveniji se vedno cenejši od povprečja EU27 V ospredju dogajanja v Sloveniji so nedavne podražitve kruha, mleka in mleËnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. Ali sta zares glavna krivca za sedanje podražitve draga nafta, dvig cen strateških surovin, krmil na svetovnem trgu ali trgovske marže? Za konkretne odgovore smo za naš časopis in naše bralce poprosili v domačem koncu, kjer imamo kar dva velika proizvajalca mesa in mesnih izdelkov. Mag. Marko Višnar, direktor Farm Ihan, ki imajo v lasti Meso Kamnik, in Kam-ničan Stojan Hergouth, direktor podjetja Jata Emona, sta se izkazala za prava sogovornika ter nam povedala mnogo zanimivega in tudi koristnega. Stojan Hergouth je povedal, da so se jedilna jajca Jata in perutninsko meso Pivka podražila v začetku februarja za 5%, vendar poudarja, da je bila zadnja podražitev teh živil spomladi 2008. Marko Višnar pa podražitve pojasnuje takole: »Eno so želje in potrebe, drugo pa so dejanski učinki višjih cenikov. Zaradi podražitev surovin je Meso Kamnik podražitve svežega svinjskega mesa za 6 odstotkov napovedal že lani septembra. Iz te podražitve ni bilo dosti učinkov, ker se velik del svežega mesa prodaja v akcijah, ki pa se ne ozirajo na cenike. Ko so se jeseni cene žit podvojile, so odkupne cene živine čez noč poskočile za 35 odstotkov. Tako smo bili prisiljeni decembra podražiti svinjino in govedino za 6 oz. 8 odstotkov. Ker se cene surovin še naprej povečujejo, bomo februarja verjetno zgodbo morali ponoviti. Ne smete pozabiti, da moramo na uveljavitev cenikov čakati 60 dni.« SLOVENSKI KUPEC OSNOVNIH ŽIVIL JE ŠKANDALOZNO NEZAHTEVEN Meso še nikoli tal(o poceni? Marko Višnar sprašuje bralce, če so se kdaj vprašali, kako lahko ob tako drastičnih podražitvah vhodnih surovin proizvajalci tako malo dražijo svoje proizvode. »Žita so v stroških prireje živali tradicionalno predstavljala 50-60 odstotkov, danes je cena 4 kg koruze (kolikor jo - v grobem - potrebujemo za prirejo enega kilograma svinjine) višja od odkupne cene za kilogram prašiča. Na ta način v Sloveniji kmalu ne bo več domače svinjine«, opozarja Višnar. Meni, da trgovci cene mesa kot dnevnega blaga uspevajo zadrževati na izjemno nizki ravni. »To je njihova pravica, naša pa, da temu rečemo ne. Trgovci so naše »okno v svet«, z njimi dobro sodelujemo. Mislim, da se zavedajo svoje družbene vloge in odgovornosti, zato verjamem, da bomo našli način, ki bo obojim omogočal preživetje,« optimistično pravi Višnar. Cene strateških surovin so podivjale Stojan Hergouth razlaga, da je drastično zvišanje cen žit, olja, sojinih, sončničnih in repičnih tropin, ki predstavljajo glavne sestavine krmil za perutnino, le to podražilo za več kot 3o%. S tem so se proizvodni stroški prireje mesa in jajc dvignili za skoraj 10% in jih prisilili v dvig prodajnih cen. Podražitev strateških surovin analitiki razlagajo z različnimi argumenti. Najpogostejši so: večletno upadanje svetovnih zalog žit, slabe napovedi pridelkov zaradi vremenskih neprilik, povečano povpraševanje po žitih zaradi rastočega prehranskega standarda v Aziji (povečana poraba mesa) in povečan odkup žit za potrebe energetskega sektorja (pridelava bioetanola in pridobivanja bioplina). O pristopu trgovcev do cen pa Hergouth meni: »Trgovci imajo v časih presežne proizvodnje močnejši strateški položaj od proizvajalcev, saj preko njih dosežemo porabnike živil, ki jih proizvajamo. Čeprav se zdi razlika med našimi prodajnimi cenami in ceno, ki jo plača potrošnik, včasih nepravična glede na zahtevnost procesa proizvodnje, je to za nas še vedno najcenejši način prodaje naših proizvodov v takšnih količinah, kot jih proizvajamo. Ker imajo trgovci večjo možnost izbire dobaviteljev kot dobavitelji kupcev, je logično, da posel dobi tisti, ki ponudi trgovcu najugodnejše pogoje. Mi si skušamo zagotoviti mesto strateškega in dolgoročno ugodnega dobavitelja z nadpovprečno kakovostjo, slovenskim poreklom in odličnim servisom oskrbe, zato nas včasih boli, ko se od nas zahteva popuste, ki jih dajejo oportunitetni, kratkoročni ponudniki, ki običajno trgujejo s poceni tržnimi viški s sumljivim poreklom.« Meso, sadje in zelenjava v Sloveniji cenejši od povprečja EU27 Marko Višnar komentira, zakaj so marsikatera osnovna živila pri nas cenejša od evropskega povprečja: »Prva ugotovitev je, da tudi pri sedanjih cenah s slovenskimi dohodki ni lahko živeti. Ponudba dobrin in privlačnih storitev se je tako razširila, da povečuje potrebo po denarju za te namene. Iz vidika proizvajalca pa menim, da je svinjsko meso na slovenskem trgu prepoceni, kar je posledica nenadzorovanega uvoza presežkov svinjine iz vseh vetrov. Ta zasenči v Sloveniji namensko prirejeno svinjino in ji cenovno ne da dihati. Pri govedini so razmere bolj urejene, za sadje in zelenjavo pa tako velja, da dobivamo k nam predvsem blago druge kvalitete. Zato je tako, kot je, in tako bo lahko kmalu tudi pri mesu. Teoretično se lahko zgodi, da bo vse tržno meso prihajalo na primer iz Brazilije, ker so tam razmere za prirejo najbolj ugodne. Seveda takrat ne bi bilo več poceni.« Stojan Hergouth pa dodaja: »Poglejte revščino slovenskih kmetov, živinorejskih podjetij in mesnopredelovalne industrije. Zaradi neusmiljenega tržnega boja, nepovezanosti prireje s klavnicami, uvoza poceni tujih tržnih viškov s strani slovenskih oskrbovalcev trgovskih sistemov in mesnic, nespoštovanja ali celo namernega zavajanja potrošnika z označbami porekla nižajo prodajne cene mesa pod povprečje EU. Na evropskem trgu se s posebno državno financirano vzgojo krepi t.i. prehranski nacionalizem in protekcionizem, ki otežuje izvoz slovenskih kmetijskih proizvodov, kot so meso, mleko in jajca na trge sosednjih držav. Ker slovenska proizvodnja hrane predstavlja samo eno tristotinko evropske proizvodnje, ki je še vedno 10% večja od potreb evropskega prebivalstva, je razumljivo, da je ta trg lahko občasno preplavljen z »akcijskimi« tržnimi viški z velikih nacionalnih trgov, kar tudi znižuje povprečne cene na trgu.« Strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja opozarjajo, da bi lahko prebivalci zaradi podražitev hrane posegali po cenejših in za zdravje manj ugodnih živilih Marko Višnar se s strokovnjaki IVZ-ja strinja. »Ta nevarnost je že prisotna. Nekateri res že nekritično posegajo po najcenejših izdelkih in potem obupujejo, ker hrana nima okusa, se skrči na polovico, čudno izgleda ali diši. Tudi če ni tega, nas vedno lahko skrbi količina konzervansov ali postopki, ki so potrebni, da kak nizkocenovni, nekonzerviran izdelek doseže obstojnost čez 30 dni. Vendar verjamem, da je tega vse manj. Ljudje so vse bolj ozaveščeni in naši izdelki, čeprav smo jih morali podražiti in imajo cenejše alternative, se še vedno dobro prodajajo. Kljub cenovnim stiskam še vedno ne popuščamo pri kvaliteti. Pri nas je meso še vedno meso,« poudarja direktor Farm Ihan. Stojan Hergouth je malce drugačnega mnenja. »Menim, da je to opozorilo malo pretirano. Obstaja celo možnost, da bi se zaradi podražitev kvaliteta prehrane izboljšala, saj so primarna sveža živila - moka, sladkor, olje, mleko, jajca, meso in sadje še vedno zelo poceni, oplemenitena v dobri domači kuhinji pa tudi najbolj okusen in zdrav način prehrane. Če so slovenskega porekla, pa jih lahko uživamo tudi ob zavesti, da so pridelane v nadpovprečno čistem okolju, s čisto vodo in pridelovalci, ki so dolgoročno odvisni od slovenskega potrošnika, zato si ne bodo nikoli zavestno dovolili prodaje pokvarjenih, starih ali celo oporečnih živil. Resnično draga je predelana, tako imenovana »junk hrana«, ki ima nizko prehransko vrednost in jo prepoznamo po visokih vsebnostih umetnih barvil, antioksidantov, soli, sladkorjev in kemičnih konzervansov«, utemeljuje svoj pogled na opozorila direktor podjetja Jata Emona. Kot kaže, podražitve hrane v prvih dveh mesecih ne bodo zadnje v letošnjem letu. Zatorej nam kupcem in potrošnikom preostane le, da preudarno in premišljeno nakupujemo in uživamo kvalitetno, zdravju prijazno prehrano. Kamničan dr. Aleš Kuhar je priznani slovenski agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec na Biotehniški fakulteti. Skorajda ni dneva, da se s svojimi pronidjivimi komentarji ne pojavi v enem izmed slovenskih medijev, zato je ob aktualni problematiki, s katero se strokovno ukvarja, nas pa iz dneva v dan bolj udarja po žepu, ponovno idealen sogovornik za naš časopis. Aleš Kuhar skupaj s soprogo goji na lastnem vrtu raznovrstno zelenjavo in nekaj sadja. Vedno sije želel imeti svoj vrt, lansko leto je najel zemljo v okolici mesta iz »čistega heca«. Na fakulteti svoje študente usmerja in izobražuje o dobrih domačih proizvodih. Nujno se mu zdi potrebno, da se študentje in ljudje na področju prehrane bolj izobrazijo, da se jim pove in prikaže vzorce, potem pa naj se odloči vsak sam, pravi dr. Aleš Kuhar, saj vsi živimo v svobodni deželi. V začetku februarja smo bili priča zvišanju cen osnovnih živil, proizvajalci pa jih ponovno najavljajo za marec. Že dober mesec lahko v medijih sledimo razpravam o tem, kdo je kriv za to povišanje. Kateri so glavni dejavniki, ki so najbolj vplivaU na zadnjo podražitev osnovnih živil? Potrebno je ločiti dva nivoja podražitev. Eno je podražitev na trgovinski polici, katero zaznamo potrošniki, drugi nivo pa predstavlja podražitev surovin, ki jih kupujejo živilska podjetja, da lahko proizvajajo hrano. Februarja je prišlo do podražitve hrane na trgovinskih policah v Sloveniji predvsem zaradi zvišanja cen kmetijskih surovin v drugi polovici preteklega leta, sedaj pa so to zvišanje cen surovin slovenska živilska in trgovska podjetja prenesla na ceno končnega izdelka. Za podražitev je torej pomemben svetovni vpliv, dejavnikov, ki pospešujejo dražitev hrane, je pa seveda več, denimo slalDa svetovna letina žit. Torej so podražitve upravičene? Težko rečem. Očitno so se trgovci in živilska podjetja odločili, da podražitve surovin ne morejo več zadrževati, saj bi to ogrozilo njihovo ekonomiko poslovanja. Dejstvo je, da proizvajalci neradi podražijo svoje izdelke, kot je ponavadi mnenje potrošnika, saj je to za proizvajalce zelo tvegana odločitev, ne vejo, kako bodo odre-agirali na trgu drugi proizvajalci. Nenazadnje lahko tisti, ki podraži svoje izdelke, izgubi svoje potrošnike in tržne deleže. Proizvajalci pred dvigom cen zares zelo premislijo in to dejanje za njih načeloma predstavlja zadnjo možno odločitev. Zagotovo so ozadja, ki opravičujejo podražitev. Glasna so mnenja, da so glavni krivci za podražitve trgovci? Glavna vzpodbuda za podražitev osnovnih živil je zagotovo prišla zaradi dražitve surovin, višjih cen pšenice, soje, koruze in podobno, vsega, kar živilska podjetja kupujejo in iz tega delajo hrano, potem to hrano prodajo trgovcem, trgovci nam - kupcem. Posebnost v naši slovenski enačbi je, da se hrana na slovenski trgovski polici podraži bolj kot v sosednjih državah. Tukaj pa se pojavi vloga trgovine, saj po vsem poznanih podatkih slovenski trgovci zaračunavajo višje trgovske marže v relativni meri, torej v procentih, in če so ti procenti visoki, potem osnovna matematika pove, da se končna cena izdelka v Sloveniji poveča bolj kot v tujini. Ali ni krivda tudi pri slovenskemu kupcu, ki to dopušča? Slovenski kupec tukaj nima izbire, saj je v Sloveniji premalo trgovcev, konkurenca na ravni trgovine je v Sloveniji zelo specifična. Visoke marže so posledica razvojne poti slovenske trgovine, predvsem treh največjih trgovskih družb, ki so vajene udobno »živeti« na visoki marži, v kateri se skriva marsikaj. Kupci plačujejo v marži usluge, ki jih trgovina nudi, ta pa je v Sloveniji precej obširna, kupec pa se vendarle ne zaveda, kaj vse plača. Trgovec nam z visoko maržo zaračuna vse bonitetne sisteme, od pikic do točk, do izrazito bogato zgrajenih trgovskih centrov, kupec plača dogajanje v hipermarketih in podobno. Menim, da ne smemo imeti do marže negativnega prizvoka, vendar se moramo obenem zavedati, da slovenski trgovec v ceno marže potisne še vse stroške svojega poslovanja, med drugim tudi svoje visoke dobičke. Če bi slovenski trgovci znižali marže na evropski nivo, bi to za njih pomenilo letno 113 milijonov evrov manj dobička ter več dobička slovenski predelovalni industriji in kmetijstvu. sSlovenski potrošnik je izrazito začel podcenjevati kakovostni vidik živil, hrane. Če pogledamo naše razvitejše sosede, Avstrijce in Italijane, je poudarek in razmislek njihovih potrošnikov pri izbiri kakovosti hrane bistveno višji kot pri nas Službeno veliko potuješ po tujini, ravnokar si se vrnil iz Innsbrucka. Ali lahko primerjaš slovenskega kupca živil s kupci v tujini? Seveda lahko. Predvsem se mi zdi pomembno še enkrat poudariti, da slovenski kupec zagotovo ne bi plačeval tako drago hrano, če ne bi imeli takih razmer na področju trgovine, kot jih imamo danes. Slovenski potrošnik je na področju hrane izrazito začel podcenjevati kakovostni vidik živil. Deloma leži krivda tudi pri trgovcih, ki so sprožili to cenovno vojno in nenehno izpostavljajo svojo cenovno konkurenčnost, kar je pri hrani zgolj en vidik nakupnega procesa. Če pogledamo naše razvitejše sosede, Avstrijce in Italijane, je poudarek in razmislek njihovih potrošnikov pri izbiri kakovosti hrane bistveno višji kot pri nas. Pri nas se potrošnik praktično nič ne ukvarja s kakovostjo hrane, ki jo nakupi in zaužije, ampak je izrazito cenovno orientiran, kar je po mojem mnenju velik nesmisel in problem. Žal ljudje menijo, da hrana nima spodnje meje pri ceni in še vedno mislijo, da je produkt, ki ga kupijo ceneje, enak produktu, ki je bil prej dražji. Hrana nižjega kakovostnega ranga prihaja predvsem iz uvoza in ti proizvajalci kot trgovci se zelo potrudijo, da zakrijejo kakovostno problematične produkte. Potrošniki posegajo po teh produktih, vendar se hkrati ne zavedajo, da kupujejo nezdrave produkte, ki so sicer deklarirano prehransko ustrezni, vendar je velika razlika v prehranski kakovosti. Cenejša živila so absolutno neprimerljiva z živili v običajnem cenovnem rangu. Tu Slovenija zelo veliko izgublja in se uvršča na rang skupaj z državami, ki jih raje ne bi našteval, kjer je Aleš Kuhar pravi, da je medijsko napihovanje ob februarskem dvigu cen mlečnih izdelkov, kruha in nekaterih vrst mesa pretirano. »Zganjamo paniko, ker se je žemljica podražila z 72 na 76 centov, to je smešno. Zelo malo ljudi pa se ukvarja s tem, da imamo milijardo ljudi v resnici podhranjenih in že umirajo zaradi tovrstnih nihanj cen surovin in posledično hrane.« Kamničan Aleš Kuhar, priznani slovenski agrarni ekonomist, opozarja na podcenjevanje kakovostnega vidika hrane. nivo hrane škandalozno nizek. To je ali bo v prihodnje dolgoročen problem, saj prehrana vpliva na zdravje populacije. Kaj lahko slovenski kupec pričakuje v prihodnje na področju cen osnovnih živil? Dejstvo je, da globalna prehrambna enačba ni v ravnovesju, zaradi mnogih dejavnikov, ne le podnebnih sprememb, o katerih se dandanes tako rado govori. Dejstvo je, da je kmetijstvo odvisno od letin, tako kot pred tisoč leti. Enkrat so boljše, enkrat slabše. Globalno gledano, imamo zelo hiter porast prebivalcev, torej se spreminja povpraševanje, proizvodnja hrane pa zadnjih 30 let stagnira, ostaja enaka, kar povzroča velike težave na prehranskih trgih, precejšnja nesorazmerja na trgih. Izrazito problematična je tudi proizvodnja energentov na osnovi kmetijskih surovin. Zaradi takih dejavnikov, ki so praktično neobvladljivi, je težko napovedovati, da se bodo pritiski na cene kmetijskih surovin umirili, zato nikakor ne morem napovedati, da nas v prihodnje ne čakajo podražitve. Slovenija k sreči spada med bogate države tega sveta, čeprav se to čudno sliši. Pri nas zaradi pomanjkanja hrane ljudje ne umirajo. Pozablja se podatek, da je na svetu več kot milijarda ljudi kronično podhranjenih, in če se njim podraži hrana umirajo. V Sloveniji moramo podražitev hrane postaviti v realen kontekst. V Sloveniji eksistenčno ogroženih ljudi zaradi podražitve hrane ne bo. Vem, da obstajajo gospodinjstva, ki težko povežejo začetek s koncem meseca, in so v resni finančni stiski, vendar imamo k sreči socialne inštitucije, ki lahko priskočijo na pomoč. V Sloveniji zaradi lakote ljudje ne bodo umirali. V Sloveniji predstavlja nakup hrane manj kot 20% mesečnih izdatkov, v slabše razvitih državah je ta izdatek bistveno višji. »Če greste na avtomobilski sejem, pa bo tam neki passat, sanje vsakega Slovenca, zelo poceni, bo vsak rekel 'ta avto je doživel totalko' ali pa 'ta avto nima narejenega tega ali onega'. Če gre za hrenovko, pa je kupec vesel, da je našel hrenovko, ki je nenormalno poceni. Poceni je zato, ker v njej ni mesa, ampak mesno polnilo, ker je polna vode, konzervansov in tako dalje.« Slovenski kupec postaja »kanta« za smeti za nizko kakovostno hrano, cenejša živila so absolutno neprimerljiva z Živili v običajnem cenovnem rangu Kakšen je slovenski kupec? Slovenski kupec je precej nezahteven, zares škandalozno, kako nizka pričakovanja ima slovenski kupec o kakovosti hrane. To seveda trgovcem zelo godi, ker lahko prodajajo hrano, ki jo v razvitem delu Evrope ne morejo prodati. Uvaža se res slaba, predelana hrana. Trdim, da postajamo neke vrste kanta za smeti za slabo kakovostno hrano. Razlika je tudi, kaj ljudje o sebi govorijo in kaj dejansko počnejo. Vsak trdi, da kupuje slovensko, kakovostno hrano, a realnost je drugačna. Se v zadnjih letih ozaveščenost kupca izboljšuje? Ne. Žal se poslabšuje. Še enkrat poudarjam, da je Slovenec postal zelo neobčutljiv za kakovost hrane in zelo cenovno občutljiv nakupo-valec. Trend, ki ga raziskovalci opažamo, je po mojem mnenju nevaren, slab. Predvsem je škandalozna kakovost sadja in zelenjave v naših supermarketih. Priznam, da je v zadnjem času izbira na trgovskih policah res grozljiva in se zato tudi zapeljem po hrano v tujino. Kamnik se mora še ogromno naučiti, kako izkoristiti naravne danosti okolice mesta za proizvodnjo in trženje Živilskih proizvodov Kakšno vlogo pa ima kamniška živilska industrija? Eta se je prodala ravno prejšnji teden, mi je žal. Že pred leti sva se pogovarjala o kamniškem koncu in še vedno mi je žal, da se ne spreminja, Kamnik je kot regija na tem področju zelo slabo razvit, ima pa veliko možnosti. Na tem mestu lahko pohvalim dve gospe poleti na tržnici, ki imata zelo dobro ponudbo in primerne cene. Če zares poiščeš, lahko tudi najdeš dobre izdelke v naši okolici. Se mi pa zdi škandalozno, da Kamnik še vedno ni naredil nič na ponudbi mleka in mlečnih proizvodov. Ravnokar sem prišel iz Avstrije, kjer zares »znajo«. Kamnik se mora še ogromno naučiti, kako izkoristiti naravne danosti okolice mesta za proizvodnjo in trženje živilskih proizvodov. Dr. Aleš Kuhar je ob koncu najinega zanimivega klepeta izpostavil, da se mu zdi pomembno, da začnejo ljudje res razmišljati o pomembnosti dobre, kvalitetne hrane, da postanejo zahteven kupec in se poglobijo tudi v svoje nakupe osnovnih živil, ne le pri nakupu avtomobila ali mobilnega telefona, kjer lahko tedne študirajo karakteristike željenega izdelka. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Naša anketa CENE OSNOVNIH ŽIVIL RASTEJO, KAKO PA SE ODZIVAMO KUPCI? NAM JE MAR LE CENA ALI TUDI KVALITETA? Na vsakodnevne novice o februarskih podražitvah osnovnih živil in iskanje krivcev se počasi navajamo. Vsak po svoje. Nekateri že nestrpno čakajo prve sončne žarke, ko bodo posadili in posejali domačo zelenjavo ter utrgali prve sadeže na vrtu, drugi iščejo kmetije z eko pridelavo, tretji vsakič znova preštejejo preostale evre v denarnici in se podajo na lov za najugodnejšimi cenami, nekateri pa višjih cen v trgovini sploh ne opazijo. Nekateri se razburjajo, drugi molčijo. Govori se o recesiji, a še vedno so nekatere kamniške trgovine polne, kaj polne, vedno več jih je. Z recesijo so se spremenile nakupovalne navade Kamničanov, v zadnjih letih pa je v mestu poleg večjih trgovskih družb tudi več diskontnih prodajaln. Kamničane smo zato povprašali, kaj menijo o februarskih podražitvah hrane in kako se odzivajo nanje, kdo je zanje kriv in koliko so jih zadnje podražitve res prizadele. Kupovati ceneje, slovensko, v trgovini ali pri pridelovalcu? Mateja z Ano: Me žalosti, da so se živila podražila, vendar nakupovalnih navad kot družina ne bomo spreminjali, saj moramo od nečesa preživeti. Priznam, da se nisem opazila podražitve, saj račune plačuje soprog. Pri iskanju krivca za podražitve je začaran krog, vsak po malem doda, na koncu je cena taka kot je. Za našo družino lahko rečem, da smo izbirčni nakupovalci, saj posegamo po slovenskih proizvodih, ti pa niso najbolj poceni, večina ljudi pa prej pogleda na ceno kot na kvaliteto. Pri nakupu zelo natančno preberem etiketo, preberem katere E-je vsebuje živilo, pomembno mi je, od kod živilo izvira, sem kar tečna^ ali previdna, saj slišim take in drugačne zgodbe. Žal premalo poznam kmete v okolici, od katerih bi zelo rada kupovala domače izdelke, k sreči imamo nekaj zelenjave tudi doma, radi pa obiščemo tudi kamniško tržnico. Brane: Seveda sem opazil podražitve in sem mnenja, da so osnovna živila predraga. Zagotovo so za podražitve krivi trgovci, saj imajo previsoke marže. Kupujem tisto, kar potrebujem, v trgovinah v okolici, kam pa naj grem. V nakupovalnem vozičku se znajdejo slovenski proizvodi, saj je moje zaupanje v slovensko živilsko industrijo večje kot v tujo. Morda smo Slovenci res prepogosto v trgovinah in ker se trgovci zavedajo, da kupujemo rajši slovensko, to tudi rajši podražijo. Cvetka: Priznam, da sem le v medijih zasledila, da se bo podražila hrana in sem bila tudi sama pri nakupu bolj pozorna, drugače ne vem, če bi opazila. Verjetno je hrana predraga, sploh za tiste, ki imajo skromne mesečne prihodke. Sama k sreči še nisem v taki situaciji, da bi morala gledati kaj kupim. Težko rečem, kdo je kriv za podražitve, po razpravah v medijih sodeč so to previsoke trgovske marže, ostali v tej verigi naj ne bi imeli nič od podražitve. Na tržnici ne kupujem dosti, saj je mnogo dražje kot v trgovini, prav tako veliko sadja in zelenjave tudi na tržnico prihaja iz tujine. Osebno dajem prednost hrani, pridelani v Sloveniji, o sestavinah živil pa nisem dovolj seznanjena. Veronika : Nisem opazila zadnjih podražitev, kupujemo pa skoraj samo pri kamniškem najboljšem sosedu. S hrano se nikoli nisem obremenjevala, zato tudi ne IZza odra Zapor na deževni strani! spremljam, kaj se dogaja na področju prehrambene industrije, verjetno tudi zato, ker do sedaj še ni bilo potrebe, da bi pazila na ceno pri vsakodnevnih nakupih hrane. Tašča mi prinese nekatera živila od okoliškega kmeta. Odkar imam otroke, mi je vedno bolj pomembno, kaj imamo na krožniku, pa tudi med prijateljicami je zaradi otrok vedno več govora o kakovosti hrane. Špela: Nisem opazila, da se je hrana ^ zadnjem času Wfji podražila, vem pa, da se dražijo surovine prehrambenih izdelkov. Svojih nakupnih navad verjetno ne bom spremenila, razen če pride do zares izrazite podražitve. Sama žal nimam možnosti pridelati svoje hrane, vendar se čedalje bolj zavedam, kaj jem. V družini se soočamo z alergijami, zato tudi natančno preberem etiketo s sestavinami, čeprav ni vedno vse napisano. Pomembna je ozaveščenost, da v trgovini res kupiš in poiščeš hrano brez aditivov in podobno. Opazujem, da smo na splošno čedalje bolj ozaveščeni glede prehrane, čedalje več otrok je alergičnih, preko otrok se lahko starši bolj podučijo, kaj je primerno in kaj ne. Gordana in Bojan: Ne hodiva veliko v trgovino, vendar sva že pred časom opazila, da se j e hrana podražila. Malo res pogledava, kje nakupujeva, ne zbirava pa nobenih točk in pik. Mleko kupujeva direktno pri kmetu, saj imamo doma z njim najmanj težav. Tudi na splošno pri izdelkih paziva na sestavo, predvsem na čim manj sladkorja, čeprav sva prepričana, da proizvajalci potrošnike lahko zavajajo z deklaracijami, kolikor le želijo. V nakupovalnih centrih se izogibava nakupom sadja in zelenjave zaradi slabih izkušenj, sva pa mnenja, da ljudje premalo nakupujejo z glavo in več z reklamnim sporočilom. Žal nama je, da nimava možnosti samooskrbe. Neža: Podražitve hrane občutim že dalj časa, zato tudi redkeje obiskujem trgovine, ponavadi kupim le tisto, kar je res nujnujnejše. Za podražitve so verjetno krivi tako proizvajalci kot trgovci, čeprav ti zagotovo najbolj. V tako razkošnih halah, kot jih imamo danes, hrana ne more biti poceni. Slovenci smo preveliki potrošniki, že otroke se navaja na potrošništvo, kar se mi ne zdi prav. Doma sama pridelam zelenjavo in sadje, saj je domače boljše in še veselje je ob tem. Borut: Podražitev pravzaprav na trgovski polici nisem opazil, priznam pa, da posegam po cenejših izdelkih. Mleko v mle-komatu se tudi še ni podražilo in ker kupujem malo, me zaenkrat podražitve še niso prizadele. Verjetno je iskanje krivca podražitev dolga zgodba in ne verjamem, da drži o podražitvi surovin ali energetike, verjetno gre res za dogovarjanje med trgovskimi družbami in politiko, ki počasi uničuje našo družbo. Slovenci bi morali ugotoviti, da nam politika ni potrebna. Nisem zagnan nakupovalec, vendar je res, da marsikoga ta današnja bogata ponudba zavede in položi preveč v voziček. Tudi kupci so absolutno krivi za podražitve, saj imamo največjo moč mi, kupci, se pritožujemo, a še vedno nakupujemo. Kvaliteta izdelka mi je pomembna, čeprav sem mnenja, da se da marsikaj na deklaraciji prikriti. Še najboljše pa je, če sam kaj pridelaš ali če poznaš koga, ki to dela in veš, od kod pride tvoja hrana. Vedno sem bil mnenja, da je najbolje, da pride hrana direktno iz zemlje v usta. V Sloveniji pa birokracija z inšpektorji preprečuje, da bi tržnica in direktna prodaja pri kmetu bila uspešna. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Počitnice so čas, ko šolajoča se mladina vrže zvezke v kot in počne ... no, že kaj. Zato me je presenetilo, ko sem dobil kar od dveh gledaliških skupin iz ŠCRMja urnike vaj, ki so napolnile prav vse počitniške dneve. Dopoldne, popoldne, sobote, nedelje. Še posebej v poletu je Angleška gledališka skupina, ki ima premiero mjuzikla Chicago že, reci in piši, naslednjo sredo. Koreografije, muzika, petje v živo, premična scenografija, skratka, tehnika v prepihasti dvorani Doma kulture Kamnik poka po šivih. Zagnana skupina z mentorico Katjo je praktično zasedla Dom kulture Kamnik, malo jim pomaga tudi naša ekipa, vikend bo peklenski, premiera v sredo pa v vsakem primeru katarzična. Malo več časa imajo nesmrtni Rudolfi, ki se pod strogim Marjinim očesom na gledaliških deskah letos spopadajo s tekstom Makedonke Žanine Mirčevske z naslovom Na deževni strani. Prav od tam, z deževne strani naše družbe, prihaja tudi marsikateri junak(inja) prej omenjenega Chicaga. Dva, na prvi (in drugi) pogled dokaj različna gledališka žanra imata torej marsikaj skupnega, tako po vsebini, v našem kamniškem primeru pa predvsem v izrazito pozitivni energiji, ki polni Dom kulture, in ki jo s seboj prinesejo mladi ustvarjalci, na svoj način pa tudi obe mentorici. In ne morem si kaj, da ne bi ob tem pomislil na nekaj (poudarjam, nekaj) nergačev v MC Kotlovnica, ki so svoj entuziazem pustili na pragu spoznanja, da vse vedo, da vse znajo, da so najboljši in da je edino, kar jim manjka, golida denarcev. In da bi oni to čisto drugače »zrihtali«. Ko pride priložnost, pa pride do zadreg: »Stari, če bi blo več denarja, kva bi mi tukile delal!!«, pa seveda večne obljube »naslednji mesec zaËnemo« Fantje in dekleta: elektrika je, ozvočenje je, internet je, toplo recimo da tudi, prostori so čisti (zaradi pridne čistilke), stranišča smrdijo ravno toliko, da veš, da si v mladinskem centru, streha ne pušča (tako kot na Plečnikovi postaji, ki se bo vsak čas podrla na kakega od tistih petih potnikov, ki vsako jutro čakajo spodaj) V napačni gospodarski panogi ste, fantje in dekleta. Takšnih pogojev za delo, kakršne ima danes kamniška mladina, se ne bi branili tudi v kakšni mnogo bolj »mladinsko« osveščeni občini. Jamranje je pasé, tovarišice in tovariši, mladine, ki jo razganja od ustvarjalnosti, pa vedno več. GORAN ZAVRŠNIK Kamniški turizem se je predstavil v Bruslju Od 3. do 7. februarja je v Bruslju potekal eden od največjih evropskih sejmov Vakantie Salon, na katerem se je v okviru stojnice Slovenske turistične organizacije predstavljala tudi kamniška turistična ponudba. Sejem je imel letošnje leto rekorden obisk in dnevno naj bi ga obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev. Belgijci turistične sejme še vedno radi obiskujejo; pred sejmom namreč poskrbijo za dobro promocijo, poleg tega je bilo razdeljenih ogromno brezplačnih vstopnic. Belgijci so narod, ki veliko potujejo in kar 79 odstotkov popotnikov se odloča za počitnice v tujini. Na pot se velika večina odpravi z avtom - največ v Italijo, Francijo in Španijo; vedno več pa se odločajo za počitnice v relativno novih turističnih državah, med katerimi posebno mesto zaseda Slovenija. Prednost vidijo v bližini Slovenije (med drugim tudi direktni letalski liniji Ljubljana - Bruselj), navdušeni pa so nad naravno in kulturno dediščino ter čistostjo Letošnje prireditve v Srcu Slovenije I I ■ ■ v ■ ■ zbrane v knjizici Alenka Hribar in Andreja Eržen (Agencija za turizem in podjetništvo občine Kamnik) sta na sejmu v Bruslju predstavljali kamniški turizem. Kot pravita, so obiskovalci sejma največ spraševali po naravni in kulturni dediščini; veliko jih je poznalo zlasti Veliko planino in mesto Kamnik, kamor se bodo, po njihovih besedah, zagotovo še vrnili. (Foto: ATP) in varnostjo države. Kot pravijo na Agencij za turizem in podjetništvo občine Kamnik, ki so na sejmu predstavljali kamniški turizem, je bilo na letošnjem sejmu precejšnje zanimanje za Slovenijo, kar gre pripisati tudi oddaji Vlaanderen Vakantieland, ki so jo le nekaj dni pred sej- mom vrteli na nacionalni flam-ski televiziji VRT. K večjemu zanimanju pa gotovo prispeva tudi nestabilno politično stanje v severno afriških državah. Kamniški turizem se konec februarja predstavlja še na turističnem sejmu F.R.E.E v Munchnu. SAŠA MEJAČ Center za razvoj Litija je že tretje leto zapored izdal knjižico z naslovom »Utrip prireditev v Srcu Slovenije«, v kateri so zbrani dogodki, ki se bodo odvijali v tekočem letu znotraj območja Srce Slovenije. Sodelovalo je največje število občin doslej: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litji, Trzin in Zagorje. Prireditve v naravi kot v kulturnih ustanovah, likovne in fotografske razstave, gledališka ustvarjanja, predstavljanje dediščine in folklore, plesne in glasbene prireditve, rekreacijska in zabavna druženja, kulturni festivali, tradicionalni sejmi, daljši in krajši pohodi ter kmečki prazniki vabijo na druženje s prijatelji, sosedi, znanci in družino. 17h TRIJE RAZBOJNIKI 2007 / Die drei Rauber/otroški animirani film, sinhronizoran v slovenščino / režija: Hayo Freitag 20h DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI 2010 / Due Date / komedija sobota, 26. februar | 18h TRIJE RAZBOJNIKI 2007/Diedrei Rauber/ otroški animirani film / režija: Hayo Freitag sobota, 5. marec | 17h TRUE RAZBOJNIKI 2007/Die drei Rauber/ otroški animirani film / režija: Hayo Freitag sreda, 9. marec 20h VLERU 1999/komedija/režija: Janez Burger/ CIKEL FILIVIOV JANEZA BUR6ERJA sobota, 12. marec 17h MEGAUM 2010/animirana družinska pustolovščina/ IVlegamind / režija: Tom IVIcGrath 20h PREROK 2009/kriminalka/Un prophete nedelja, 13. marec 18h MEGAUM 2010/animirana družinska pustolovščina/ IVlegamind / režija: Tom IVIcGrath ponedeljek, 14. marec 20h PREROK 2009 / kriminalka / Un prophete / režija: Jacques Audiard/za abonma FILMSKI in IZVEN MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61 rezervacije: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Iz poslanske pisarne Ta mesec me je obiskalo večje število brezposelnih občanov obËine Kamnik. Nekateri so ravno izgubili delo in sesul se jim je svet. Drugim se je iztekel čas prejemanja nadomestila osebnega dohodka za brezposelnost, novih služb pani. Na mnoge se je zgrnila skrb, kako preživeti. Žal jim trenutno ne morem dati drugega kot razumeva-jočo besedo in nasvet, kam se lahko obrnejo po socialno in drugo pomoč. Ta pa v Sloveniji in v občini ni zadostna za preživetje, če človek ostane brez vsakega dohodka. Podjetniki, zaposlujte domačine! Mnogi izmed brezposelnih so prepričani, da javni zavodi in podjetja v naši občini raje zaposlujejo ljudi iz drugih občin, kot domačine. Med brezposelnimi v občini sem spoznala mnogo izvrstnih kadrov, ki bi si jih lahko želel vsak podjetnik. Zato nasvet javnim zavodom in podjetnikom: »Zaposlujte tudi dobre domače kadre! » Novo občinsko vodstvo bo moralo v prihodnjih letih nadoknaditi zamujeno na področju ustvarjanja podjetjem prijaznega okolja, da se bodo ta pripravljena vrniti v občino in ustvarjati nova delovna mesta za naše občane. Zakaj v Kamniku ni okulista, ki bi delal v javni službi? S tem vprašanjem me je v poslanski pisarni obiskalo kar nekaj občanov. Poklicala sem generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in mu postavila to vprašanje. Izvedela sem, da občini s 30.000 prebivalcev pripada 14 okulista. Vse je odvisno od aktivnosti zdravstvenega doma v Kamniku, mi je pojasnil. Obstaja torej možnost, da občina Kamnik pridobi okulista. Doplačila za zdravstvene storitve so previsoka To je mnenje treh občanov, ki so mi v preteklem tednu povedali, da so se bili zaradi previsokih doplačil prisiljeni odpovedati zdravstvenim storitvam oziroma zdravilu. Prvi si ni mogel privoščiti storitev pri okulistu zasebniku za nekaj sto evrov, drugemu je zobozdravnik želel zaračunati 70 evrov za čiščenje zobnega kamna, preden bi sploh pogledal, kaj povzroča občanov zobobol. Tretji je pustil zdravilo na lekarniškem pultu, ker mu je bilo doplačilo zanj previsoko. Pokojnina tega občana je 623 evrov. Zdravstvena reforma Dočakali smo napoved zdravstvene reforme. Predlaganih je nekaj dobrih rešitev, kot so informatizacija, večja skrb za preventivo, zmanjševanje neenakosti v zdravju prebivalstva in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zasebnim zavarovalnicam ne bi več plačevali premij dopolnilnega zavarovanja. Ta znesek bi odslej v obliki višjih prispevnih stopenj plačevali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod bi kril vse stroške zdravljenja, ki so jih doslej zasebne zavarovalnice plačevale za dopolnilno zavarovanje. Bolj premožni bi po novem plačali nekoliko več za zdravstvo, manj premožni pa manj. Ker posluje Zavod z bistveno manjšimi stroški kot zasebne zavarovalnice, bi ostalo okoli 70 mio evrov, s katerimi bi lahko ali odpravili čakalne vrste v zdravstvu ali povečali košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali pa znižali prispevno stopnjo za zdravstvo. Z ukinitvijo dopolnilnih zavarovanj bi rešili zdravstvenih in socialnih stisk množico ljudi, ki danes ne morejo ali pa težko plačajo visoko premijo dopolnilnih zavarovanj, saj znaša ta že preko 300 evrov letno. Plačani bodo za propagando proti ukinitvi dopolnilnih zavarovanj Ker bi z ukinitvijo dopolnilnih zavarovanj zarezali v interese zasebnih zavarovalnic, ki danes na račun teh zavarovanj dobro živijo in si delijo visoke dobičke, lahko proti temu reformnemu predlogu pričakujemo srdit odpor zasebnih zavarovalnic. Zaznali ga bomo v obliki medijske propagande proti ukinitvi dopolnilnih zavarovanj in v obliki izjav različnih »strokovnjakov« proti predlogu. Večina izmed njih bo bogato plačana za širjenje neresnic o posledicah ukinitve dopolnilnih zavarovanj. Kateri predlogi bi pomenili korak k razpadu javnega zdravstva? Predloga, ki bi se jima minister za zdravje moral odreči, sta preoblikovanje javnih zavodov v podjetja in izločitev zdravnikov iz sistema javnih uslužbencev. O slabostih teh predlogov si lahko več preberete v intervjuju, ki sem ga dala za Jano, ki je izšla ta teden. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, poslanka DZ RS MESTNI PROMET-SANJE ALI REALNOST? Prebivalci Kamnika se dnevno soočamo s težavami, ki nam jih povzročajo pomanjkanje parkirnih mest in slabe prometne povezave med mestom in podeželjem. Morda bi tudi v tem lahko poiskali enega od razlogov, zakaj v starem mestnem jedru ni pravega življenja, lastniki lokalov pa se raje selijo v trgovske cone na obrobju mesta. V stranki Zares-nova politika smo že v predvolilni program zapisali, da bomo v primeru izvolitve v občinski svet poskušali na to področje vnesti nekaj novosti in morebitnih izboljšav. Prav zato sem se kot občinski svetnik tudi osebno zavzel, da bi se v naši občini prav vsak občan lahko pripeljal v mesto z javnim prevoznim sredstvom in to brez dolgotrajnega čakanja na morebitni primestni promet. Z urejenim javnim prometom bi zmanjšali potrebe po novih parkiriščih, izboljšali bi kvaliteto zraka, saj bi se zmanjšalo število avtomobilov v starem mestu in nenazadnje bi lahko na tak način omogočali dostop in prevoz tudi starejšim in hendikepiranim, ki sedaj s težavo pridejo do lekarne, zdravstvenega doma in ostalih javnih ustanov! Na podlagi teh razmišljanj sem se odločil za sestanek z gospo Zore, direktorico podjetja Kam-Bus, kjer so pripravili predlog za ureditev mestnega prometa v občini Kamnik. Zakonska ureditev na tem področju namreč omogoča in dovoljuje izvajanje mestnih linij, ki jih nato izvaja koncesionar. In kakšne so prednosti uvedbe novih avtobusnih linij? V primernih časovnih intervalih bi se vzpostavila povezava med posameznimi deli mesta in bližnjimi naselji in seveda Tuhinjsko dolino. Le-to bi se izvedlo z nizkopodnimi avtobusi, ki so zaradi načina vstopa prijaznejši do potnikov. Če poenostavim, nove linije bi omogočale prevoz med Kamnikom, Podgorjem (skozi vas), Tunjicami, Šmarco, Duplico in Tuhinjsko dolino. Za začetek bi manjši avtobus omogočal testno različico prevozov, ki bi prav kmalu lahko dala odgovor na primerno gostoto povezav, prav tako bi se bolj nazorno pokazale potrebe po javnem prevozu na posameznih relacijah. Po določenem času bi dodatne potrebe lahko pokrili z novim avtobusom, s tem, da je prevoznik pripravljen kupiti specialni avtobus, ki bi vozil na plin, kar je še dodatna prednost! V družbi Kam-Bus so izračunali strošek celodnevne vozovnice za neomejeno število voženj in ta bi znašal zgolj 1 EUR! Sedanja cena enkratne vožnje na najkrajši relaciji je namreč kar 1,30 EUR. Okvirni mesečni strošek prevozov za vse dni v mesecu bi znašal približno 10.000 EUR. To pa je vsota, ki jo naša občina lahko prenese in jo v obliki postavke uvrsti v letni proračun! Naj torej še enkrat poudarim prednosti tovrstnega javnega prometa. Enostaven dostop, večja frekvenca prevozov, manj onesnaževanja okolja, zadostnost obstoječih parkirišč, povezava mesta z bližnjimi naselji in turističnimi točkami (Snovik, Tunjice) in nenazadnje tudi občutno nižje cene za občane! Torej se nam samo od sebe poraja vprašan e: Lahko, če hočemo!? JANEZ BALANTIČ, svetnik Zares - nova politika Kamniško kulturno-turistično dogajanje Sodelovanje ali ne? Kamnik je mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino, odlikujejo ga številni kulturno-zgodovinski spomeniki, obkroža cista zelena narava. In vse to so aduti, na katere lahko stavimo številni organizatorji ter akterji kulturnega dogajanja in turistične promocije mesta z njegovim širšim zaledjem. Uspešne rezultate pa bomo lahko dosegli le s skupnimi močmi, s korektnim sodelovanjem ter iskreno željo, da nekaj dobrega naredimo za mesto in vse njegove prebivalce. Na področju turizma smo v letošnje leto stopili z aktivnim delovanjem na področju promocije destinacije Kamnik. Skupaj z ostalimi ponudniki turističnih storitev (Terme Snovik, Velika planina, Naravni zdravilni gaj Tunjice, hotel Malograjski dvor) smo pripravili uspešne predstavitve na sejmih doma (Turizem in prosti čas v Ljubljani) ter v tujini (Utrecht na Nizozemskem, Bruselj v Belgiji in Munchen v Nemčiji). Vsi skupaj se zavedamo, da bomo le s skupnimi programi, usklajeno ponudbo ter zanimivimi produkti uspešno privabljali turiste in s tem omogočili razvoj turizma na našem območju. Ob promocijskih aktivnostih se kamniški turizem uspešno vključuje tudi v nacionalne turistične projekte; na regionalni ravni (Osrednje slovenska statistična regija) se pripravlja zasnova Regionalne destinacijske organizacije, kjer Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik sodeluje kot partner v projektu, ki ga vodi Zavod za turizem Ljubljana. V teku preverjanja je tudi prijava projekta Promocija turističnega območja Srce Slovenije, ki vključuje sedem občin (Domžale, Trzin, Mengeš, Litija, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Kamnik) in bo celotni destinaciji omogočil dodatna sredstva za promocijo, nove produkte ter prireditve. Začetek leta je tudi čas, ko se na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik začnemo aktivno pripravljati na izvedbo prireditev, ki nam jih je v organizacijo zaupala Občina Kamnik; kviz o poznavanju Kamnika za osnovnošolce, Veronikin festival za najmlajše, Srednjeveški dnevi ter Dnevi narodnih noš. Ob pripravah za vsako od teh prireditev sodelujemo s številnimi organizatorji, ki želijo na kakršenkoli način tvorno, s konstruktivnimi idejami in dobro voljo prispevati k boljši izvedbi. Pri organizaciji kviza sodeluje vseh šest kamniških osnovnih šol, ki so kljub natrpanemu učnemu programu pokazale pripravljenost za sodelovanje. Kulturno društvo Priden možic je v preteklih letih poskrbelo za tehnično izvedbo predtekmovanj in finala kviza, za kar je bil tudi izplačan honorar. Organizacije in izvedbe Veronikinega festivala si ne morem predstavljati brez idej, pripravljenosti in pozitivne volje kamniškega VVZ Antona Medveda, osnovnih šol Marije Vere, Frana Albrehta in Šmartno v Tuhinjski dolini, turističnih ponudnikov (Terme Snovik, Arboretum Volčji Potok, Velika planina, Naravni zdravilni gaj Tunjice), Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kamnik in številnih posameznikov, ki pomagajo pri izvedbi festivala. Res je, Veronikin festival izhaja iz Majinega festivala, kot v intervjuju v prejšnji številki Kamniškega občana pove Goran Završnik, a žal je od začetne ideje v dveh letih ostala samo ideja, ki pa sama po sebi brez realizacije ne prinese uspeha. V Veronikinega smo festival preimenovali z namenom večje prepoznavnosti prireditve in povezanosti z zgodovino mesta. Srednjeveški dnevi oz. Venerina pot letos praznujejo 15-letnico. Ko smo leta 1996 v Kamniku prvič pripravili Srednjeveške dneve, smo bili ena izmed sedmih slovenskih občin, ki so bile vključene v mednarodni projekt Venerina pot. Skozi leta je projekt Venerine poti sicer usahnil, mesta so na svoj način nadaljevala tradicijo. V Kamniku, mestu z bogato srednjeveško tradicijo, smo vsako leto skušali v okviru prireditve pripraviti nekaj novega in vrhunec je zagotovo predstavljala lanska uprizoritev scenske kantate Carmina Burana, ki je združila dva kamniška zbora in v kateri je sodelovalo preko 120 izvajalcev. Če to ni dovolj zgleden vzor sodelovanja, novih idej... V letošnjem letu bo osrednja tematika Srednjeveških dnevov 500-letnica močnega potresa, ki je leta 1511 porušil velik del srednjeveški mest na Kranjskem in z njimi tudi kamniška gradova Mali in Stari grad. K sodelovanju smo povabili tudi Kulturno društvo Priden možic, ki naj bi pripravilo izvedbo Vrtomirjevega prstana. Obljubili so prenovljeno, atraktivnejše tekmovanje v »srednjeveških« veščinah; za izvedbo le-tega je društvo vsako leto prejelo honorar v znesku, ki so ga zahtevali. Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik se poleg osnovne dejavnosti, za katero je bila s strani Občine Kamnik ustanovljena, to je pospeševanje razvoja turizma v občini Kamnik, ukvarja tudi s pripravo in izvedbo številnih prireditev, ki dopolnjujejo koledar dogodkov v mestu. Prepričani smo, da sta kultura in turizem dve področji, ki za Kamnik predstavljata pomemben element njegove prepoznave. Celega spektra različnih dejavnosti ne bi mogli uresničiti brez sodelovanja s številnimi institucijami, ki želijo pripomoči k napredku. Kdor dela se tudi moti in vsaka konstruktivna kritika je dobrodošla. V ta namen se soorganizatorji po izvedenih prireditvah srečujemo na evalvacijah, v teku priprav usklajujemo načrte. Pogoj za sodelovanje pa je seveda prisotnost na sestankih in pripravljenost idejo pripeljati tudi do realizacije. Za zaključek si dovolim zapisati odgovor na vprašanje iz naslova - Sodelovanje ali ne? Mislim, da je bilo iz zapisanih primerov dovolj očitno razbrati, da če želja po sodelovanju obstaja, potem je tudi moč najti pot do njene realizacije. S skupnim ciljem konstruktivnega! delovanja za dobro Kamnika. Tisti, ki smo bili označeni, da imamo denar, da ne sodelujemo, da nismo inovativni, tisti imamo že štiri leta isti naslov, isto telefonsko številko in uradujemo v isti pisarni. Najdeni smo bili le, ko je bilo potrebno pri nas si brezplačno sposoditi srednjeveške obleke, ki dva meseca niso bile vrnjene, najeti klopi in mize, ki so bile potem izgubljene in zagotoviti sredstva za katerega od projektov... Dr. ANDREJA ERŽEN Direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik PS: Tisti, ki nam za opravljene storitve pogosto izstavljajo račune in nas v javnosti kritizirajo ter so njihovi zaposleni člani sveta našega zavoda, bi lahko vedeli, da TIC (Turistično informacijski center) ni naziv našega javnega zavoda, ampak le pisarna, za katero že ime pove, da daje informacije turistom! PRVIH 100 DNI V teh dneh mineva 100 dni, odkar je Marjan Šarec tudi formalno prevzel funkcijo župana Občine Kamnik. V preteklih stotih dneh, ko se je Šarec še privajal na novo službo in okrog sebe zbiral ekipo sodelavcev, smo lahko spremljali pestro politično dogajanje, ki so ga še dodatno začinile nekoliko nenavadne in netipične poteze našega novega župana. Glede na to, da je Marjan Šarec postal župan brez predhodnih političnih izkušenj, sprejemam argument njegovih podpornikov, da potrebuje še nekaj časa, da se privadi na novo delovno okolje, vendar pa to ne sme biti izgovor, da bi se odmikal od ustaljenih demokratičnih norm. Današnji pozivi, ki jih neprestano poslušam, kako Kamnik nima koalicije in ne opozicije, saj ceste niso ne leve ne desne, se mi zdijo posledica očitnega nepoznavanja demokracije. Demokracija ni idealen politični sistem, ima svoje napake, vendar je že Churchil ugotavljal, da boljšega političnega sistema človeštvo zaenkrat še ni iznašlo. Temeljni princip demokracije je večina. Večina je tisti mehanizem demokracije, ki vsakršni politiki preprečuje, da bi uresničevala zgolj svoje ozke interese, ampak mora za vsako odločitev dobiti širšo - to je večinsko - podporo. Za oblikovanje večine je potrebno skleniti koalicijo. Koalicija je združenje podobno mislečih, ki se za dosego zastavljenih ciljev povezujejo in tesneje sodelujejo. Koalicija ni glaso-vaen stroj, kot si nekateri zmotno razlagajo, ampak forum, na katerem se skupina svetnikov poenoti o ključnih prioritetah mandata, kar je še posebej pomembno v nezavidljivih finančnih razmerah. Tudi opozicija ima v demokraciji svojo vlogo. Naloga opozicije je nadzor oblasti in pozitivna konkurenca oblasti, ki vsakršno oblast sili, da dela kvalitetno in tudi smotrno. Opozicija in koalicija sta v demokraciji potrebni in nujni za uresničevanje drugega temeljnega principa demokracije, to je »checks and balances«, (»zavore in ravnotežja«), zato se mi zdijo razmišljanja o tem, kako ne potrebujemo koalicije in ne opozicije, kot poziv k vračanju v stare čase ali pa približevanje sistemom, kakršnega imajo v Severni Koreji ali na Kubi, torej v sistem, kjer različnost ni zaželena. Kdo pa pravi, da se moramo iti na lokalni ravni ideološke boje? Nihče! Sam se jih nisem nikoli šel in se jih tudi ne bom šel. Čeprav ceste niso niti leve niti desne, je tudi v lokalnem prostoru različnost nujno potrebna za uresničevanje vseh demokratičnih funkcij in zdravilna za razvoj občine. Ko govorim o različnosti, ne mislim na ideološko različnost, ki je na lokalni ravni res nepomembna, ker se ukvarjamo s komunalnimi zadevami, ampak govorim o različnosti idej in pobud. Vsem tistim, ki nas obtožujete, kako se v nekaterih svetniških skupinah sami razglašamo za opozicijo, priporočam knjigo Razvoj parlamentarizma dr. Draga Zajca. V preteklih mesecih so nekateri vsevedi neprestano pojasnjevali tudi moje želje in občutke. Videli in slišali so samo tisto, kar so želeli. Upam, da me bodo tokrat zelo dobro slišali: nisem bil ne Šarčev in ne Golubovičev podpornik, razmišljal sem s svojo glavo in tako bom počel tudi v prihodnje. Če bi si želel biti podžupan, bi se to lahko dogovoril med prvim in drugim krogom županskih volitev. V zameno za javno podporo sta mi oba kandidata ponujala mesto podžupana. Kot veste, sem oba zavrnil. Upam, da sem s tem enkrat za vselej dovolj jasno odgovoril vsem tistim, ki vsakršno mojo potezo povezujejo z imenovanjem podžupanov. V opozicijo sem odšel zato, ker imam drugačen pogled na vodenje občine, kot ga ima župan Šarec, ne pa zato, ker nisem bil imenovan za podžupana. Kakšna je politična realnost po 100 dneh »Sarceve vladavine«? Občina Kamnik je še vedno brez proračuna za leto 2011. Na proračun ne čakamo samo zaradi zadnjih lokalnih volitev, ampak tudi zaradi tega, ker župan še vedno ni oblikoval večinske koalicije, s katero bi se osredotočili na prioritete tega mandata. Najbolj opazne zadnjih 100 dni so bile kadrovske zamenjave (Ma-stikosa) in nekatere okrepitve (Kenda), med katerimi je največ pozornosti vzbudila zagotovo zaposlitev profesionalnega šoferja. Kot pravi župan, ga v teh trenutkih najbolj zaposlujejo šole, vendar več o tem prihodnjič. MATEJ TONIN PILATOVSKO UMIVANJE ROK NEKATERIH SVETNIŠKIH SKUPIN Toliko izrečenih besed opravičevanja tistih, ki niso podprli prvega branja proračuna, kot smo jih doživeli v zadnji številki Kamniškega občana, jih do sedaj še nismo. Skesanci, bi jim lahko rekli, so se tudi tokrat dogovorili: »Bolje je napad, kot obramba« in napadli poročevalko, ki je objektivno opisala dogajanje na seji. Predvidevamo, da je bila največja napaka tega poročila tudi ta, da ni navedla imen oseb, ki so nizali razloge za zavrnitev predloga proračuna. Še več, od urednice so zahtevali uradni popravek oziroma dodatno utemeljitev njihove »odgovorne« zavrnitve. Sprašujemo se, zakaj potem toliko ponovitev Pilatovega umivanja rok na šesti strani Kamniškega občana? Na 3. seji občinskega sveta je bila glavna točka prva obravnava proračuna občine Kamnik za leto 2011. Pri prvi obravnavi se običajno soočijo mnenja ter podajo predlogi za izboljšavo osnutka proračuna. Občinska uprava in župan nato pripravijo izboljšan predlog proračuna, ki ga v drugi obravnavi sprejme občinski svet. Tokrat na žalost seja ni potekala v tej smeri. Nekatere svetniške skupine so se pač odločile, da bodo pokazale svoje mišice in z nekaterimi povsem nesmiselnimi argumenti zavrnile predlog proračuna. Kako prerazporediti denar, da se poteši želje čim večjega kroga interesov? Seveda moramo razumeti, da je proračun lažje zavrniti v prvi obravnavi, kjer se lahko išče pomanjkljivosti oziroma izraža želje po povečanju postavk ali dopolnitvi proračuna z novimi postavkami brez posebnih argumentov. V drugem branju je seveda potrebno vse predloge dopolniti tudi s tem, da se pove od kod odščipniti denar. To pa bo pri tako skromnem proračunu težko, saj ni veliko manevrskega prostora. Dejstvo je, da je bilo s strani svetnic in svetnikov ogromno predlogov. Dejstvo je tudi, da je bila večina predlogov dobrih. Vendar pa moramo razumeti, da v posodo, kamor lahko nalijemo liter vode, ne moremo naliti 20 litrov soka. In tako tudi tu ne bo možno upoštevati vseh želja. Bilo bi idealno, če bi lahko za varne poti zopet namenili 800.000 evrov namesto predlaganih 200.000 evrov, če bi namenili še kak milijonček v sklad za šole tudi ne bi bilo slabo. Tudi vaških cest je še kar nekaj neasfaltiranih, nekaj pa jih je že celo tako slabih, da potrebujejo obnovo. Tu so še kulturni domovi, športna igrišča, komunalna infrastruktura,... Toda od kod vzeti denar? Tu je res velika postavka »Šolska ulica«, ki se po besedah občinske uprave v tem trenutku ne bo izvajala. Kaj bo ravno to postavka, ki jo bodo svetnice in svetniki raztrgali in tako potešili vsaj del želja? Ali pa bi bilo bolj smotrno denar položiti v sklad za šole? Je projekt izgradnje mestnih šol, kot ga je predlagal bivši župan, le še preteklost? Žalosti nas dejstvo, da so nekateri svetniki problem proračuna videli v tem, da z njim odstopamo od prvotno načrtovanih gradenj dveh mestnih šol. Seveda se moramo zavedati, da bi po prvotnem planu morali letos v sklad za šole vložiti skoraj 8 milijonov evrov. Če si je kdo podrobneje pogledal proračun, je v njem zlahka videl, da je to nemogoče. Prav tako ne smemo prezreti dejstva, da bi načrtovane šole bile že takoj po izgradnji premajhne, saj je v naši občini zaznati znatno povečanje potreb po novih kapacitetah že v vrtcih, pozneje pa tudi v šolah. Se mestne šole res ne bodo gradile? Prav tako je nesmisel govoriti, da je iz proračuna razvidno, da župan nima interesa reševati problema šol. Razvidno je le, da se problem ne bo reševal po neracionalnem in napačno zasnovanem projektu bivšega župana, ki je temeljil tako na nesmiselni finančni zasnovi kot tudi na povsem neracionalni gradnji. Povrhu vsega pa bi bile šole še premajhne. Nekatere stranke izgubile kompas in zašle s poti! Ko smo po koncu seje spremljali komentarje svetnic in svetnikov na razplet glasovanja, smo lahko opazili, da nihče ni podal resnih argumentov. Vsi so govorili le kaj vse manjka, nihče pa ni povedal rešitev. V svetniški skupini SDS tako menimo, da je bila seja namenjena zgolj kazanju mišic ter preštevanju glasov. Konstruktivnega sodelovanja, ki so ga v predvolilnih bojih vsi obljubljali, ni bilo zaznati. Kot kaže, je mnogo svetnic in svetnikov na to pozabilo. Šlo se je le za prestiž dveh svetniških skupin, ki sta bili preveč užaljeni ob imenovanju podžupanov, da bi sploh še konstruktivno delali v občinskem svetu. Neresno je, da zaradi nestrinja-nja z imenovanjem podžupanov takoj napoveš odhod v opozicijo. Mar je res za nekatere najpomembnejši in edini kriterij pri pozicioniranju v občinskem svetu le imenovanje podžupanov? Kam vse to pelje je vprašanje, na katerega odgovor bomo še lep čas čakali. Najkrajšo pa bomo potegnili vsi mi, ki živimo v tej občini pod Kamniško—Savinjskimi Alpami. Svetniška skupina OO SDS Kamnik Kulturni praznik počastili s pesmijo Beseda kultura izvira iz latinščine in pomeni celoto materialnih in nematerialnih stvaritev Ëloveske družbe, od znanosti do tehnologije, ideologije in religije. Prav tako pomeni kultura tudi oplemenitenje, izpopolnjenje in gojenje zlasti človekovih nravi, načina življenja in človekovega okolja. V vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo. Da je Kamnik mesto kulture dokazuje tudi številna udeležba ljubiteljev zborovskega petja na 32. Območni reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, ki so na Prešernov praznik, 8. februarja, do zadnjega kotička zapolnili dvorano Doma kulture Kamnik. Na prireditvi, katere začetek sega v leto praznovanja 750-letnice prve omembe mesta Mešani pevski Zbor Cantemus, ki deluje neprekinjeno že več kot trideset let, je zapel pod vodstvom zboro^od-kinje Mateje Petelin. V osemdesetih in devetdesetih letih je na državnih zborovskih tekmovanjih Naša pesem v Mariboru osvojil šest srebrnih odličij, od leta 2001pa se zbor lahko pohvali tudi z dvema zlatima plaketama. V zadnjem letu je Cantemus skupaj s kamniškim MePZ Odmev in nemškim MePZ Andechs v Kamniku izvedel scensko kantato Carmina Burana. Sodelovanje z Odmevom se je nadaljevalo še jeseni 2010, ko sta zbora družno predstavila slovenske ljudske pesmi v Andechsu na Bavarskem in domačem Kamniku. Lansko leto je Cantemus končal še z dvema projektoma: z nekoliko manj znanim delom Roberta Schumanna »Der Rose Pilgefahrt« - Rožino romanje ter božičnima koncertoma v Kamniku in na Brezjah na Gorenjskem. Pevsko društvo Tunjiški oktet že deluje petindvajseto leto. Pevci v sporede svojih nastopov vključujejo raznolik repertoar, pri čemer pa največ pozornosti posvečajo ljudski pesmi in sakralnim vsebinam. Največ nastopajo v domačem okolju, pa tudi na povabila na nastope v sosednje občine in druge predele Slovenije se radi odzovejo. Pesem in ime domače farne zavetnice sv. Ane sta jih že pred leti tvorno povezali s krajani občine Sv. Ana v Slovenskih Goricah, zlasti tamkajšnjimi pevci, s katerimi so preko kulturnih stikov vzpostavili pravo prijateljstvo. Tunjiški oktet, ki ga vodi Aleš Sedušak, je že enajst let zapored organizator majskega Srečanja oktetov in malih vokalnih skupin v baročni cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Pevke in pevci Vokalne skupine LUX Kamnik so se prvič zbrali pred petimi leti, ko so v takrat večji zasedbi pripravili božično kantato Matije Tomca - Slovenski božič. Od takrat so bili vsa leta najbolj dejavni v božičnem času, čeprav so tudi v drugih obdobjih pripravili nekaj koncertov in sodelovali z različnimi zborovskimi sestavi. Vodi jih Aleš Sedušak. Kamnik (1979), v organizaciji kamniške Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je nastopilo 330 pevk in pevcev desetih zborov in sestavov: MePZ Cantemus (zborovodkinja Mateja Petelin), Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik (zborovodja Marko Tiran), Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda (zborovodja Ignac Gor-janc), Vokalna skupina LUX Kamnik (vodja Aleš Sedušak), Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik (zborovodja Marko Tiran), Pevsko društvo Tunjiški oktet (vodja Aleš Sedušak), Komorni pevski zbor ©ut-na Kamnik (zborovodja Primož Leskovec), Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik (zborovodkinja Karla Urh), Mešani pevski zbor Odmev Kamnik (zborovodkinja Ana Smrtnik) in Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik (zborovodja Andrej Misson). Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas se zaradi prometne nesreče zbo-rovodkinje Olge Kuzmich dan prej žal ni mogel udeležiti revije. Med udeleženci revije sta bila tudi župan Marjan ©arec in podžupanja ter poslanka DZ mag. Julijana Bizjak Mlakar. Za bogato poslanstvo se je pevcem zahvalil župan Marjan Sarec in med drugim poudaril: »Tudi v času vojn so si ljudje pomagali s pesmijo. In tako tudi danes, ko je vsak padec možnost za ponoven vzpon. Slovenska kultura je danes to, da ima Slovenija svoj narod in lastno državo«. Marjeta Humar, članica Odbora za družbene dejavnosti občine Kamnik, in Tone Ftičar, vodja JSKD, Območna izpostava Kamnik, sta predstavnikom zborov izročila priznanja. Lahko zapišemo, da so tokrat polno dvorano poslušalcev z ubranim prepevanjem navdušili prav vsi nastopajoči zbori. Revijo je tudi letos ocenjeval Mitja Gobec, strokovni spremljevalec revije in selektor za regijsko revijo odraslih pevskih zborov Gorenjske. K harmoniji kulturnega večera je prispevala povezovalka Barbara Božič s predstavitvami nastopajočih pevskih zborov in sestavov. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Pevke Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik (na sliki del zbora) so se, tako kot ostali nastopajoči, razveselile polne dvorane poslušalcev, ki so jih za lepo prepevanje ogradili z bučnim aplavzom. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh. Med desetimi zbori nas je navdušil tudi Mešani pevski zbor Odmev, ki ima po tridesetih letih delovanja za seboj številne uspehe, med njimi tudi srebrno plaketo mesta Maribor z lanskoletnega zborovskega tekmovanja Naša pesem. Zbor od leta 1990 vodi Anica Smrtnik, rojena Stele. Leto 2010 je bilo za njih tudi leto druženja in skupnega sodelovanja, saj so v juniju skupaj z Cantemusom in zborom iz Andechsa kamniške ljubitelje glasbe navdušili z izvedbo Orffove Carmine Burane, oktobra pa skupaj s Cantemusom na Bavarskem predstavili izbrane slovenske viže. Kanihil Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik www.kamnik-tourism.si Sobota. 12. marec, ob 10. uri. Glavni trg. Kamnik Starosvetno smučanje za pokal Šinkel 10. tradicionalno tekmovanje smučanja po starem v Kamniku VELIKI PUSTNI SPREVOD in PUSTNO RAJANJE v torek. 8. marca. ob 16. uri Pustni sprevod se začne ob 16. uri na Glavnem trgu v Kamniku. Skupaj se bomo odpravili proti športni hali, kjerbo od 16.30 do 18.30 potekalo pustno rajanje. Organizator: Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik v sodelovanju z Zavodom mladinski center kotlovnica Kamnik. Medobčinski muzej Kamnik www.muzej-kamnik-on.net Torek. 22. marec. ob 18. uri Odprtje razstave IZGNANI Z DOMOV 1941-1945 Razstava Medobčinskega muzeja Kamnik je nastala v sodelovanju z gorenjskimi muzeji. Dom kulture Kamnik Več informacij na: www.domkulture.org, 031/775 700 ali 01/839-76-06 Četrtek. 24. februarja. ob 19. uri VEČER S TOMAŽEM PENGOVOM v knjigarni Sanje na Šutni Vstop prost! Sreda. 2. marca. ob 19. uri Angleška gledališka skupina ŠCRM Kamnik CHICAGO Muzikal-premiera! Vstop s prostovoljnimi prispevki. Četrtek. 3. marca. ob 18. uri Lutkovno gledališče Ljubljana IZGUBLJENI TON Lutkovna predstava Abonma Kam'nček in izven Vstopnina: 6 eur Četrtek. 3. marca. ob 19. uri LITERARNI VEČER Z NEŽO MAURER v knjigarni Sanje na Šutni Vstop prost! Ponedeljek. 7. marca. ob 19. uri Angleška gledališka skupina ŠCRM Kamnik CHICAGO Muzikal - prva ponovitev Vstop s prostovoljnimi prispevki. Torek. 8. marca. ob 19.30 Ana Marija Mitič VSI MOJI MOŠKI Monokomedija za dan žena Abonma Veronika in izven Vstopnina: 10eur/8eur Četrtek. 10. marca. ob 19.30 Slovensko mladinsko gledališče ZLOČIN IN KAZEN Psihološka drama Maistrov abonma in izven Vstopnina: 15eur/12 eur Sobota. 12. marca. ob 18. uri NAM GREGORJEVO VELEVA: PESEM. PLES NAJ NE OKLEVA Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Organizira: OI JSKD Kamnik in Domžale. Vstop prost! Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si Torek. 1. marca. ob 19. uri. dvorana Matične knjižnice Kamnik Predavanje Alenke Mihorič Cvetana Kamniškega vrha SREČANJA s knjigo: Torek. 1. marec. ob 18. uri. knjižnica Šmarca Carlos Ruiz Zafon. Sence vetra Vodi: Barbara Božič SREČANJA s knjigo: Četrtek. 10. marec. ob 19. uri. Malograjski dvor Kamnik Arto Paasilinna. Župnikov zverinski služabnik Vodi: Irena Kotnik Potopisno predavanje: Finska Sreda. 2. marec 2011 Predava: Štefan Rehar BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA www.domacija.com Sobota. 5. marec. ob 16. uri: Poslikava obrazov na pustno soboto Postregli vas bomo tudi s pustnimi dobrotami. Nedelja. 27. marec. ob 16. uri: Pripovedovanje pomladanskih pravljic v izvedbi Irene Cerar 8 25. februar 2011 ZANIMIVOST Kamniški ObČAN -v-r »vi «»v*! »i va* •• Kamniški šolarji učinkovito varčujejo z energijo EKOKVIZ je tekmovanje v ekoznanju, ki ga organizira Ekošola, vse-evropski program izobraževanja za okolje, v sodelovanju s Telekomom Slovenije, ki se je leta 2008 pridružil Ekošoli kot partner Ekokviza in ga prenesel na splet. Vsako leto se Ekokviza udeleži več tisoč učencev 6., 7. in 8. razredov iz okrog 180 slovenskih osnovnih šol. Letos bodo pridobivali znanje s področja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in učinkovite rabe energije. Učenci in mentorji OS Marije Vere z Duplice so zelo aktivni na področju učinkovite rabe energije, zato so organizatorji letošnji Ekokviz predstavili prav v dupliški šoli. Na novinarski konferenci 2, februarja, ki jo je odprla ravnateljica OS Marije Vere Violeta Vodlan, je najprej spregovoril župan občine Kamnik Marjan Sarec. Poudaril je, da tudi Občina Kamnik podpira ekološko usmerjene projekte in da se morajo otroci že od malih nog naučiti živeti z naravo in jo varovati. »Za naravo je potrebno skrbeti vsak dan, že samo s tem, ko otroke naučimo, da žvečilnega gumija ne odvržejo na cesto ali v gozd, saj za razkroj potrebuje približno 100 let«. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola kot način življenja, je pohvalil Osnovno šolo Marije Vere, ki je lahko z varčevanjem električne energije zgled vsem ostalim šolam. »Poraba električne in tudi energije nasploh tako v razvitih državah kot v državah v razvoju nenehno narašča, saj uporabljamo vedno več tehnoloških pripomočkov. Sodoben način življenja je energijsko potraten in pogosto nismo pripravljeni na kompromise, ki bi privedli do manjše porabe energije. Z uvrstitvijo učinkovite rabe energije med teme letošnjega Ekokviza Želimo povečati zavedanje o pomenu učinkovite rabe energije, predvsem pa pokazati učencem, daje mogoče z energijo varčevati, ne da bi se bilo potrebno odreči udobju, ki smo ga vajeni«. Na številnih slovenskih osnovnih šolah so že uvedli programe učinkovite rabe energije in ponekod dosegli res odlične rezultate, na primer tudi do 30 odstotno zmanjšanje porabe energije, posledično pa tudi znižanje stroškov. Simon Furlan, direktor Sektorja za marketing Telekoma Slovenije, je izpostavil aktivnosti Telekoma Slovenije na področju učinkovite rabe energije. »Glede na našo dejavnost je raba energije za nas zelo pomemben dejavnik okoljskega delovanja, zato smo podprli njeno vključitev med teme Mentorica Urška Brožič in učenci OŠ Marije Vere so predstavili zelo uspešen projekt »Učinkovita raba energije«, katerega namen je zmanjšati porabo električne energije pri osvetljenost šolskih prostorov. Osvetljenost šolskih prostorov so merili z luxmetri, označili stikala in postali pravi energetski detektivi. letošnjega Ekokviza in ji posebno pozornost posvečamo tudi na današnji predstavitvi. Naše partnerstvo pri Ekokvizu je nadaljevanje okoljskih aktivnosti, ki potekajo v Telekomu Slovenije, med drugim smo v letu 2010 ponovno potrdili okoljski certifikat ISO 14001 in sprejeli okoljskopolitiko.« Z ugašanjem luči v učilnicah do 300 evrov letnega prihranka Mentorica Urška Brožič in učenci OS Marije Vere so zbranim predstavili zelo uspešen projekt »Učinkovita raba energije«, katerega namen je zmanjšati porabo električne energije. Osvetljenost šolskih prostorov so merili z luxmetri. Z merilniki, ki so jih prejeli od Ekošole, so obiskali in popisali vse šolske prostore in nato pripravili načrt za zmanjšanje porabe energije. V okviru tega projekta so vsa stikala v učilnicah označili z zeleno, rdečo in rumeno piko, na hodnikih imajo pa časovna stikala. Po označitvi stikal so učenci izdelali raziskovalno nalogo, v kateri so ugotovili, da se v večini držijo navodil in prostorov nimajo preveč osvetljenih. Učenci so se preobrazili tudi v energijske detektive, ki so preverjali, ali je v prostorih prižganih več luči kot je potrebno. Z meritvami in izračuni so prišli do zaključka, da bi lahko v enem letu vsi razredi na šoli prihranili do 300 evrov z ugašanjem luči v učilnicah. V okviru letošnjega Ekokviza sta Telekom Slovenije in Ekošola k podobnemu delovanju povabila vse ekošole in jih pozvala, da organizirajo dan varčevanja z električno energijo. Bliža se namreč 6. marec, ki je Svetovni dan varčevanja z energijo. Ekokviz poteka prek spleta in je okolju prijazen Organizator Ekokviza je Ekošola, vseevropski program izobraževanja za okolje, v katerega je v Sloveniji vključenih že 629 šol, vrtcev in drugih vzgojno-iz-obraževalnih ustanov. Posebnost Ekokviza je v tem, da v celoti poteka prek spletne strani http://eko.telekom.si/ in je zato še bolj prijazen do okolja Pobudo za prenos na splet je dal Telekom Slovenije, ki je partner Ekokviza že tretje leto, število tekmovalcev pa se je tudi zaradi privlačnega načina tekmovanja v zadnjih dveh letih povečalo v povprečju za četrtino. Lani je tako tekmovalo že več kot 3.800 učencev in podobno udeležbo na Ekokvizu organizatorji pričakujejo tudi letos. Župan Marjan Šarec je Urhu Prosenu, učencu 2. razreda OŠ Marije Vere, izročilpohva-lo in delovni zvezek za njegov prispevek ob mednarodnemu letu gozdov 2011. Skupaj s šolskim hišnikom sta namreč ob šoli zasadila javor in s tem izpolnila eno izmed želja Generalne skupščine Združenih narodov - povečati javno zanimanje za gozd. Društvo krajanov Limbarska gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV 23. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo,13. marca 2011 Ob 10. uri v cerkvi sv. Valentina KONCERT GRAJSKEGA OKTETA Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM Z gostjo Jožico Mavsar Program bo povezovala Bernarda Mal Za zabavo bodo skrbeli: Polka bend, Moravski trio, Anambel Rubin Pridite po svoj nageijček in preživite nedeijo v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! Zavarujte svoje sanje v bližnji pretelv« JfdBt« Mm liî msfvh do kûKB tiďalliratL Pd1 IT, julija. k ns^vi ceMi spada luđi nuvi Dgrajft nt niMtii kanal Ka-maëkc BbtriU. Ko^m «Rr^J* fiÍMv\jti ramcij^ pniltud. Tudi Im zdn I ai ilo. V j^nusirju iirmi tk>bi]i novo pHduhiitv. Rnzvc:»]ili se nss ackvd ?TT f, poslaviivijo med-krajev ne {jiii iflclfiiui nu navbi SkG, Tekroti jij Ticv«jSc Vt!, suj Jthlje siarno nit ncivti kn-^'ancc - Quvť dinarje, Slabu [o-laibEj zj tisLC, ki KO liiEii ociIílíí brcř TcfciwiskcEît priWjgeka,., Konec jïrejSiiju^ in laćrEEk. Te-lotíii^gj Iclu ^c tnrcj Its Pçïn-vu i^ptidbuiJcJi. rVL:kai !ie jo pri^-maknjio, vcndnT prcTTiato, SoK" aka ůb Ko\jniirskl, Stcktovi in Zikovi Ltlíd |»ťtíLX!j vellkj, na Zil*ç>vi ppi 4c kargmiiijor Vgrsá-njE Je biolpié. îia\cii^ že £ijii nava gradbuna jama. Število fila-na vanj in slonovalccv tvs\c, le pri irgovinah it ne premakne. NJiJbKijc lígQvinc sa Znpncc, ru KranjHki cetAi lú m BakiL^inlku. Z nHieliT%'jjo teh blokov, \iimv erudnji, bodo is sedaj prenjSajc vtiic v Irgovindi postale ilaij^c, Mnnjkiijii iLidi riLzni LfiluÍTiLTSlJii Mrvtsi, posctnn pu nanjka tioljhi uslxba in iKw[ icí^ivin. Htyv^h ic ťcriclrw dnij Caiíí) ne ba, ker idimo «rezer-v^ja Til duV(Hj... In JUiitn Me ni bílili, it: ¥Js- mriFÍitna v danilalah, poLno otn-vcrjervc^L. knka bili ix eni! Lr^u-vine v dnigo in na veliko nnliav-IJa, Lahko pa bi ves ta denzír osià v Kumnllcu.., '^'Util 23 nujmld^c in cnoki &la-riíjSí ni pn^i^rhljccuv, sqj rsiçii pcskovriiky nJmííjo prûiii nifi. Tako Mr :>c prisiljeni ipuli |kj fwr-kirniti proi^toriti, po ïcicnicah tn jih Ï iťm uniíewUi na iravniku iticd C4£tiíitnů in Sfel«ti»vi 5[i. pil kalcrí drfkjc] iivEcioio^iíí, avlobiui. lovomjikl. Igrajo se ob nn kaiiiň til nobťjiegs třtfisiíťfK^ preímOa H pcíve rte TiKjtl, tía ju' pfíd mctuini postavljen pionwtTil znak. kl kiccno pfepDvtdufl piamct utiiuiiiobiJDiti In molumitti kolesom. Tuho ncsixistovanjc predpisov fm je /jelo ibcvarrojra FÍU', ki K ne zcld tJiki b(ïi avtoisiobUu ne nioiejo crjjnUi. . Karniiiil;! obûîn ju v eni iKmcij ]irv|iiijl> et■^'illI aplml tigislisjfe Jtçviîke aflomobilav, y So ïOïiîi po 7joli:Ttlei parki nicil bloki na kapricah. Javni [}p[>min je ï^lïgcl, piibcidnjíi: bonta /Spisali (udi last- nikov viozil, ki bodi» vozili po bïvi pri tovjirni Tilar, Ij KO 1975, št. 3 MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI 25. februar 2011 PRVI MESTI DIJAKOV IN DIJAKINJ SREDNJE SOLE CIRIUS KAMNIK NA 6. MEDNARODNEM SEJMU UČNIH PODJETIJ V CELJU Nagrajena katalog in razstavni prostor učnega podjetja TEAM V sredo, 2. februarja, smo se z dijaki in dijakinjami učnega podjetja TEAM d. o. o. udeležili že 6. mednarodnega sejma učnih podjetij v Celju. Kar 65 učnih podjetij iz 10 držav se je potegovalo za najvidnejša mesta v kategorijah »katalog«, »razstavni prostor« in »osebje na razstavnem prostoru«. Učna podjetja v okviru srednje šole Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje CIRIUS Kamnik (skrajšano: CIRIUS Kamnik, prejšnji ZUIM Kamnik) delujejo že vse od leta 1995. Gre za simulacijo poslovanja pravih podjetij z namenom večje poklicne socializacije dijakov in dijakinj, vendar brez dejanskega pretoka blaga in storitev. V šolskem letu 2010/2011 so v učnem podjetju TEAM d. o. o. zaposleni dijaki in dijakinje 4. letnika programa administrator, ki so pod vodstvom mentorjev Zvezda-ne Hribar Rajh, Dušana Čeferina in Alene Kocbek pripravili izvirni prodajni katalog s ponudbo različnih vrst medu, v kar so vložili mnogo truda in novih idej. Glede na izvirnost, tržno zanimivost, preglednost vsebine in estetski videz so v kategoriji »katalog« v zelo močni konkurenci upravičeno dosegli odličen rezultat - 1. mesto. Ustvarjalnost so pokazali tudi pri idejni zasnovi razstavnega prostora, ki se je kazala predvsem v izvirnosti postavitve ter zelo dobrem splošnem vtisu na obiskovalce. Ob ustreznem promocijskem gradivu in dokumentih za sÛepanje poslov so se dijaki in dijakinje na stojnici izkazali tudi z zelo prijaznim nastopom. Tako so tudi v kategoriji »razstavni prostor« v konkurenci 65 podjetij iz desetih držav dosegli izjemno 1. mesto. Ta pomemben uspeh naše šole je vzbudil veliko pozornost tudi glede na dejstvo, da so ga dosegli gibalno ovirani dijaki in dijakinje v močni mednarodni konkurenci. To dokazuje, da se lahko naši dijaki in dijakinje ob ustreznem vodenju ter individualnih prilagoditvah enakovredno vključujejo v vse dejavnosti ožjega in širšega družbenega življenja. TOMAŽ BOJC KAMNIŠKI MALČKI OSVOJILI SVOJ PRVI TURNIR Petnajst izbranih fantov iz nogomet v Otroški nogometni februarja, z avtobusom odpravilo drugih razredov, ki trenirajo šoli Kamnik, se je v soboto, 5. proti Mariboru, kjer so se udele- Stojijo z leve proti desni: Trener Matjaž Klanšek, Mark Vršič, Nik Drnovšek, NalAuer, Nejc Lun, Elvis Šeriko-vič. Matic Šktjanec, Enej Džunov, Mark Plohi, Trener Rok Švajger; čepijo z leve proti desni: Ben Mencinger, Blaž Frantar Rijavec, Nejc Krmavnar, Endrid Mulaj, Mark Tutič, Klemen Kranjec, Luka Ivan Robič CERKNIŠKI SONČKI SMO SE IMELI LEPO Na lepo nedeljsko jutro, 23. januarja, smo se veseli in dobre volje zbrali pred kamniško športno dvorano in se za pet dni poslovili od staršev in bližnjih. Po zabavnem pripetljaju z avtobusom nas je precej ovinkasta pot pripeljala do Cerknega, kjer smo se prepustili užitkom na snegu in drugim neznanim skritim dogodivščinam Vse dni zimovanja smo vsi smučarji prišli na svoj račun. Preizkusili in uživali smo v alpskem smučanju in v klasičnem teku na smučeh. Dodatna popestritev je bil snežni park, ki nam je dal možnost, da smo še na drugačen način preizkusili v zimskih vra-golijah. Popoldneve in večere pa smo preživeli ustvarjalno. Poleg obveznega preizkusa v plavanju smo izdelali unikatne razglednice za svoje družine. »Spletli« smo tudi cofke in izdelali medalje, ki smo jih zadnji dan podelili vsem smučarjem. V bližnjem muzeju smo si ogledali cerkljanske lau-farje. Večere smo si popestrili s tombolo in izbiro naj cerkniških talentov. Nepričakovano so nam dobro voljo prinesli učenci 2. letnika Srednje vzgojiteljske šole Ajdovščina, ki so nam zaigrali predstavo »Rilko in Cvilko«. Za njihov trud smo se jim zahvalih z bučnim aplavzom in s posebej za njih izdelano zahvalo. Svojo zimsko šolo v naravi smo zaključih z zabavnim tekmovanjem, učencem, ki so posebej navdušili z različnimi »spretnostmi«, žili nogometnega turnirja za nogometaše, rojene leta 2003. Pod imenom Reprezentanca ONŠ Kamnik so nastopali v dveh ekipah (belih in modrih). Naši malčki so z odhčno igro, kot se za reprezentanco tudi spodobi, navdušili gledalce in z ekipo belih osvojih končno prvo mesto. Ekipa modrih pa je po veUki smoli za las zgrešila polfinale in tako IÚ sodelovala v zaključnih bojih. Čestitke si zaslužijo prav vsi fantje, ki so bih izlDrani v reprezentanco in so s ponosom in fanatično borbenostjo zastopali barve Kamnika. Na koncu so našim malim šampionom njihovi starši pripravih zaključek, kot se za prvake tudi spodobi - na stadionu v Mekinjah so jih pri-čakah s šampanjcem (otroškim) in velikim aplavzom. Udeležba na turnirju je bila tako nagrada za naše najmlajše, ki pridno trenirajo v Otroški nogometni šoli in so na pravi poti, da se razvijejo v odhčne nogometaše. Več o Otroški nogometni šoh in Nogometnem klubu Kamnik na internetni strani http ://www.nklub-kamnik.si. V Budnarjevi domačiji Oživele so ljudske zgodbe Nekoč je bila zima čas, ko so se ljudje bolj zadrževali na toplem in si v dolgih veËerih - takrat se brez televizije, interneta in teh sodobnih Ëarovnij - pripovedovali zgodbe. Na vremensko nič kaj prijazen dan smo v nedeljo, 13. februarja, v Budnarjevi domačiji pripravili prav posebno, pravljično vzdušje. Irena Cerar, avtorica dveh priljubljenih družinskih izletniških vodnikov Pravljičnih poti Slovenije in Pravljičnih poti v zgodovino, je otrokom pripovedovala zgodbice, med drugim o zajčku, ki je v hudem mrazu skrbel za svoje prijatelje, prijazni pastorki, ki jo mačeha pošlje v zimski gozd, naj ji prinese jagode... Pravljice imajo zagotovo posebno moč, največjo takrat, ko nam jih kdo »zna povedati« in pripovedovalka Irena to dobro ve... Ko je beseda zazve-nela in ko so se srečale oči pripovedovalke z očmi malih nadebudnežev, je magičnost starodavnih ljudskih pripovedi oživela... Po pravljičnem druženju je potekala ustvarjalna delavnica, kjer so otroci ustvarili prav posebne obešanke z gozdnimi darovi. Pravljični popoldnevi bodo v Budnarjevi domačiji letos potekali še trikrat, ob vsakem letnem času po enkrat... Uspeh mladih baletk Maje in Kaje V petek in soboto, 4. in 5. februarja, je v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani potekalo 10. tekmovanje mladih baletnikov Slovenije. Prvič v zgodovini Glasbene šole Kamnik sta se ga udeležili tudi učenki 4. razreda baleta Maja Blagojevič in Kaja Lorbek. Tekmovali sta v kategoriji l.a - najmlajši starostni kategoriji plesalcev starosti 11 in 12 let. V tej kategoriji je bilo med tekmovalci opaziti zelo velike razlike v znanju baletne tehnike med tistimi, ki se izobražujejo po osnovnem programu in imajo pouk baleta 2x na teden, in tistimi, ki obiskujejo obsežnejši program s poukom baleta 4x tedensko, ki se izvaja samo na Konservatorijih za glasbo in balet v Ljubljani in Mariboru. Žirija je tekmovalce ocenjevala tudi po umetniškem vtisu in muzikalnosti. In tako je Kaja Lorbek s 7. mestom dosegla najvišjo uvrstitev med tekmovalkami, ki obiskujejo osnovni program. Maja Blagojevič pa tudi odlično 11. mesto! Obe mladi baletni plesalki sta tako dosegli velik uspeh, kar je za kamniško občino in balet visoko priznanje. Iskrene čestitke Kaji in Maji ter še obilico baletnih uspehov! Ana Trojnar Z leve: Maja Blagojevič in Kaja Lorbek. MINIMUNDUS V POSTOJNSKI JAMI NAVDUŠUJE Na sončni dan kulturnega praznika je Življenjska zavarovalnica KD Življenje že petič zapored priredila veliko tradicionalno druženje družin Dan kulture in atrakcij. Minimundus je pritegnil družine iz vse Slovenije, saj si je razstavo celovških modelov v Koncertni dvorani Postojnske jame na ta dan ogledalo okoli 3500 ljudi. 23 modelov svetovno znanih arhitekturnih znamenitosti, med njimi tudi tudi Kip svobode, Stolp in katedrala v Pisi, Eifflov stolp, Dunajsko kolo, Blejski otok, Maorska hiša, Graška sinagoga, mlini na veter, trajekti in ladje ... izdelani v razmerju 1:25 in iz enakih materialov kot njihovi originali, so prvič svoje mesto za nekaj časa našli v čudovitem podzemnem svetu znane kraške lepotice. Svetovno znane arhitekturne bisere so si prišli ogledati tudi veleposlaniki oz. predstavniki veleposlaništev osmih držav (Italija, Nemčija, Švedska, Ukrajina, Vatikan, Grčija, Francija, Nizozemska), v katerih originali predstavljenih mini modelov stojijo. Dan kulture in atrakcij je tako prerasel meje Slovenije in ponovno dokazal,da kultura ne pozna meja. Na ogled je tudi razstava slavnih osebnosti, ki so skozi zgodovino obiskale Postojnsko jamo, od Franca Jožefa pa vse do Tita! Spoznali smo tudi Franceta Prešerna in Luko Čeča, ki je pred 193-imi leti jamo odkril. Predstavniki KD Življenje in Postojnske jame so bili ob koncu kulturnega dne upravičeno zadovoljni. Mag. Boštjan Jenko, idejni pobudnik, vodja projekta in izvršni direktor sektorja korporativnega marketinga na KD Življenje, je dodal, da so v KD Življenje izjemno ponosni, da so v okviru dogodkov in akcij v partnerskem sodelovanju s Postojnsko jamo obisk jame omogočili že preko 13.700 slovenskim družinam (53.300 obiskovalcem!). Da bi si ta izjemni kraški biser ogledalo čim več Slovencev, je IVlinimundus s 50 % družinskim popustom na ogled še do 11. aprila na podlagi prijave na: www.kd-zivljenje.si/mi-nimundus smo podelili nagrade. Poleg zvoka prečne flavte, ki nas je vsako noč pospremila v sladek sen, ter zvoka trobente, ki nas je prebujal v nov dan, nam bodo v spominu ostale tudi lepe misli in želje, katere smo si za spodbudo vsakodnevno podarjali. V četrtek zvečer smo celi in srečni objeli svoje starše ter jim hiteli pripovedovati o nepozabnih, sončnih trenutkih s Cerknega. V imenu cerkniških sončkov zapisali Darja Habjan in Mojca Praprotnik Med razstavljenimi miniaturami v čudovitem ambientu Postojnske jame je tudi Blejski otok, ob jezeru pa se sprehaja sam Prešeren. Nedaleč stran vidimo Kip svobode. 12 25. februar 2011 PLANINSTVO - SPORT Kamniški ObČAN DRŽAVNO KICKBOXING PRVENSTVO Matej odličen tretji EKIPI CALCIT VOLLEYBALLA SE NAPREJ V VRHU SLOVENSKE ODBOJKE Odbojkarji in odbojkarice Calcit Volleyballa so kljub porazoma v derbijih v Mariboru (dekleta) in Kamniku (moški - ACH Volley) še naprej v vrhu slovenske odbojke, saj sta obe ekipi trenutno na drugem mestu, a imajo dekleta tekmo manj od Maribora. Calcitovke v Mariboru na pragu zmage Kamniške odbojkarice so na gostovanje v Maribor, ki je štelo tudi še za točke Interlige, odšle samozavestno in prepričane, da bodo še drugič letos premagale Mariborčanke. In po prvem setu je na to tudi kazalo, saj so ga gladko dobile. Tudi v drugem setu so bile boljše, a ga izgubile v končnici na razliko. V tretjem setu so bile Kamničanke veliko boljše in visoko povedle, nato pa popustile in dovolile doma- 12. februarja je Kickboxing zveza Slovenije v Zagorju ob Savi organizirala Državno kickboxing prvenstvo v low kick športni disciplini, ki so se ga udeležili številni klubi z najboljšimi tekmovalci. Klub borilnih veščin Domžale je zastopal na državnem prvenstvu Matej Balantič iz Kamnika in dosegel odlično 3. mesto v članski konkurenci -86 kg . V polfinalni borbi je žal izgubil s poznejšim državnim prvakom do 86 kg s sodniško odločitvijo 2:1. PLANINSKI KOTIČEK OBIR 2011 Stiki med kamniško GRS in GRS iz Železne Kaple se uspešno nadaljujejo. Tako sta se tudi letos dva člana GRS Kamnik udeležila zimske vaje, ki jo je postaja GRS Železna Kapla organizirala 5. in 6. februarja na Obirju. Prvi dan je vaja potekala ob predpostavki, da sta se zgodili dve nesreči hkrati: pet ljudi, od katerih niso imeli vsi plaznih žoln, je zasul plaz, v zahodni steni pa se je ponesrečil plezalec. Kraja nesreč sta bila sporočena samo v geografskih koordinatah. Poznavalci terena so takoj ugotovili, da sta kraja nesreč blizu skupaj in tako je stekla skupna reševalna akcija, vendar v dveh skupinah. Prva skupina je reševala izpod plazov na tri načine - s pomočjo psov, s plaznimi žolnami in s sondiranjem. Druga skupina pa je na robu stene izdelala sidrišče, dva reševalca sta se spustila do ponesrečenega in nato so jih reševalci potegnili z vrvmi na vrh stene. Drugi dan pa je bila samo še preveritev znanja in usposobljenosti iskanja s plaznimi žolnami, če je zasutih več ljudi. V razgovoru oziroma analizi se je pokazalo, da je delo v osnovi povsem enako, razlikuje se samo v nekaterih podrobnostih. To je bilo ugotovljeno tudi v razgovoru s predsednikom gRs Koroške, Otmarjem Striednigom. Kamničana sta Kapelčane povabila na vajo, ki bo marca na Kamniškem sedlu, Kapelčani pa na skupno vajo obmejnih postaj GRS, ki bo prvega oktobra. Izmenjali so si tudi več drugih koristnih informacij. ligi, prav tako pa so na lestvici vsaj začasno prehitele Calcit Volleyball. V tekmi proti Kopru v gosteh in doma proti Hit Novi Gorici pa so Kamničanke z igro dokazale, da so veliko boljša ekipa od vseh ostalih ekip in zabeležili dve gladki zmagi. V primeru, da bodo v preostalih štirih tekmah prav tako uspešne, bodo na koncu drugega dela osvojile prvo mesto in s tem prednost domačega terena v tekmah končnice. V Interligi bodo Calcitovke, tako kot lani, osvojile končno šesto mesto. Dober odpor Calcita proti ACHJU V tretjem krogu modre skupine so Kamničani gostovali v gosteh pri neugodni ekipi Galexa in osvojili pomembno točko v boju za drugo mesto, a po prikazani igri bi si lahko zaslužili tudi več. Možnost revanše bo kmalu v Kamniku. Igralci Calcit Volleyballa so se v tekmi četrtega kroga modre skupine na domačem terenu maščevali igralcem Krope za nesrečni poraz v Pokalu OZS. Domači so bili vseskozi veliko boljši nasprotnik in brez težav zabeležili drago zmago v dragem delu Vdlení^í^nd Z(ilo:tn^k v di^ugem tialii pir- prvenstva. V petem krogu Tflr^di dobrih predsíav dobiva pa so doma pričakali ekipo ACH Volleya. Da bo tekma nekaj posebnega, se je videlo že vse več priložnosti. čim, da so povedle z 2:1. Podobno se je odvijal četrti set, ko so Calcitovke vodile še z 18:14, a nato do konca seta niso osvojile nobene točke več. Tako so se zmage veselile domače, ki so si s tem močno povečale možnosti za Finalni turnir četverice v Inter- pol ure pred tekmo na tribunah, ki so nato ob začetku tekme dobesedno kričale po širitvi, saj je dvorana ponovno pokala po šivih. Domači igralci so bili v prvem in drugem setu enakovredni najboljši slovenski ekipi ob za- Dalibor ©mitran je nerešljiva uganka za mnoge slovenske napadalce. ZADNJA NOVICA Odbojkarice Calcit Volleybal-la so to sredo v tekmi 6. kroga državnega prvenstva v kamniški športni dvorani premagale Slo-ving Vital brez težav s 3:0 in bodo tako v primeru petkove zmage v Šempetru zopet zasedle prvo mesto na prvoligaški lestvici. V tej tekmi so priložnost dobile vse kamniške igralke, številni navijači pa so bili veseli ob koncu tekme povsem mlade kamniške ekipe, pri kateri je celo tekmo dobro odigrala Petra Vrhovnik. četku setov, nato pa so gostje preko Flajsa in Šketa stopili na plin in povedli z 2:0. V tretjem setu pa smo na navdušenje več kot 600 gledalcev spremljali pravi derbi. Kamničani so odlično servirali in postajali vse bolj prodorni tudi v napadu, zakaj igrajo v ligi Prvakov pa so dokazali tudi gostje. Tako se je tekma odločala v sami končnici, ki so jo nato dobili gostje, a so domači igralci vseeno prejeli glasen aplavz. Že v naslednjem krogu pa jih čaka trenutek resnice v boju za drugo mesto, saj bodo v soboto gostovali pri ekipi Salonita. Kadeti Calcita v boj za peto mesto Kamniški kadeti, ki so bili vse do zadnjega turnirja v boju za Finalni turnir četverice, se bodo morali v letošnji sezoni zadovoljiti z bojem za še vedno odlično peto mesto. Mladi Calcitovci so na zadnjem turnirju v Stranjah opravili svojo nalogo z odliko saj so premagali tako Salonit kot tudi vodilno ekipo Krke in se tako povzpeli na želeno drugo mesto. A o njihovi usodi je odločal zadnji turnir v Prvačini, kjer pa so bili Kamničani prosti. Z dvema zmagama so jih na lestvici prehiteli Zužemberčani. Kamničani se bodo tako v boju za peto mesto borili z Mežico, Framom in Salonitom. Druga članska ekipa Calcit Volleyballa je v tretji ligi zabeležila poraza. V gosteh pri Črnučah so izgubili s 3:1, doma pa so s Triglavom igrali 3:2 in osvojili točko. Tako bodo kot kaže tretjeliga-ši na koncu osvojili osmo mesto, potrebno pa je poudariti, da za ekipo igrajo kamniški kadeti in mladinci, medtem ko imajo ostale ekipe po večini v svojih vrstah že starejše izkušene igralce. Mlade calcitovke hitijo proti vrhu Kamniške odbojkarice v mali odbojki še naprej ne poznajo poraza. Tudi na turnirju 3. kroga v Kanalu so pometle s tekmicami in se tako že uvrstile med 12 najboljših slovenskih ekip. A po prikazanem so ene glavnih kandidatk v boju za vrh. Mali odbojkarji pa so bili uspešni v drugem krogu repesaža in se tako uvrstili v tretji krog. Kamniški plavalci uspešni na Zimskem združenem prvenstvu Slovenije Združeno prvenstvo v plavanju je bilo prvo večje tekmovanje v plavalni sezoni 2010/2011, ki je potekalo od 3. do 6. februarja v bazenu Tivoli v Ljubljani. Nastopale so plavalke in plavalci iz 26. slovenskih klubov v kategoriji kadetov, mladincev in članov. Na tem prvenstvu je bilo prisotno kar 462 slovenskih plavalcev, kar je zelo vzpodbudna številka in plavalni šport uvršča med najbolj številčne športe v Sloveniji. PK Kamnik je nastopal s skupi- energijo za delo v bodoče. Ponesrečenega so reševalci varno potegnili na rob stene. TONETU ©KARJI - BLOUDKOVA PLAKETA V Ljubljani so bila 11. februarja podeljena letošnja najvišja športna odličja - Bloudkova priznanja. Med dobitniki je bil tudi Tone Škarja, sicer Mengšan, toda ves čas član kamniškega PD in kamniškega alpinističnega odseka, ki je dobil plaketo za življenjsko delo. Škarja je ena najbolj markantnih osebnosti slovenskega planinstva v zadnjih štiridesetih letih in je svoje življenje posvetil razvoju alpinizma. Bil je in je še vedno eden redkih, ki mu je uspelo prestopiti meje alpinističnega egoizma in stvari videti širše in dolgoročnejše. Z alpinizmom se je začel ukvarjati že leta 1956 in je pri dopolnjenih 74 letih še vedno aktivni registrirani alpinist. V svoji karieri je poleg dolge vrste odličnih alpinističnih dosežkov osem let uspešno opravljal funkcijo načelnika alpinističnega odseka Kamnik, deset let je bil načelnik GRS Kamnik, pa še član UO PD Kamnik, podpredsednik PZS, urednik Ob-rr čl • • fc-; • • J vestil PZS, od leta 1963 gorski vodnik, Tone. ©karja najuubl^jni ^od- še vedno 'aktiven - registriran vodnik pmvu< Everest 2009 PZS. Po uspešno vodeni odpravi, ki je leta 1979 preplezala zahodni greben Everesta, eno najtežjih smeri na ta vrh, je prevzel vodenje KOTG (Komisije za odprave v tuja gorstva) pri PZS, katere načelnik je še danes. In prav on je eden tistih, ki jim, realno gledano, zaradi vztrajnosti in načrtnega dela pripada ena od največjih zaslug za prepoznavnost in bistvene svetovne uspehe slovenskega alpinizma v zadnjih tridesetih letih. Skoraj prav pri vseh največjih uspehih je prispeval svoj večji ali manjši delež - ali kot vodja odprav ali kot zbiratelj denarja, pobudnik idej, odpiralec možnosti za druge ali kako drugače. Poleg tega je plodovit pisec številnih člankov s področja alpinizma, tudi kritičnih. Obsežen je tudi njegov literarni opus - od začetnega strokovnega priročnika za hojo in plezanje do knjig, v katerih kot soavtor, večinoma pa kot avtor opisuje predvsem svoja doživetja, vezana na alpinizem. Ravno sedaj pričakujemo izid njegove najnovejše knjige. Iskrene čestitke! BOJC no dveh plavalk in štirih plavalcev, ki so v tej sezoni zamenjali tudi lokcijo treninga. S septembrom 2010 smo zaradi boljših pogojev treniranja s prvo skupino začeli trenirati v Radovljici. Prednost treningov je v tem, da treniramo v 50-metrskem bazenu, kar pomeni boljše izhodišče za nastope v poletni sezoni, ko tekmovanja potekajo v 50-metrskih bazenih. Vseeno pa so naši plavalci tudi na tem prvenstvu v 25-metrskem bazenu pokazali odlično formo in nanizali nekaj zelo dobrih rezultatov. Prvi dan prvenstva so se v popoldanska finala uvrstili Adam Zupan, Rok Limoni in Kristina Uršič. Drugi dan sta si finalni nastop zagotovila Adam in Rok. Tretji in četrti dan pa so ponovno v finalih nastopili Adam, Rok in Kristina. Uvrstitev med najboljših osem v svoji kategoriji je za kamniške plavalce velik uspeh in dodatna motivacija za delo vnaprej. Zavedamo se, da v starejših kategorijah vedno težje pariramo ostalim slovenskim klubom glede pogojev treninga, ki ga lahko dejansko izvedemo. Primer: 14-let-ni plavalec v kategoriji kadetov naj bi imel med 6 in 9 vodnih treningov na teden. Naš domet v tem trenutku je nekje med 4 in 6 vodnih treningov tedensko. Kljub temu še vedno držimo stik z najboljšimi slovenskimi plavalci in to nam daje prepotrebno Najmlajši plavalci PK Kamnik na zimskem državnem prvenstvu v Celju Pokriti bazen Golovec v Celju je bil gostitelj zimskega državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice. Tekmovanje je potekalo 12. in 13. februarja. Državna prvenstva za najmlajše so najbolj navijaško glasna s strani staršev in plavalcev, ki navijajo za svoje prijatelje. Tako je bilo tudi v Celju in tudi člani PK Kamnik so dokazali, da imajo močne glasove in veliko energije tako v bazenu kot izven njega. Letos je ekipo kamniških tekmovalcev sestavljala samo fantovska zasedba v postavi Blaž Mežnar, Anže Pirnat, Jan Uršič, Andraž Ptičar, Žiga Skerjanc in Rok Vrhovnik. Na žalost je nekaj plavalcev ostalo doma, bolj natančno v postelji zaradi bolezni. Tekmovanje je potekalo v štirih delih z začetkom v soboto dopoldan in z zaključkom v nedeljo popoldan. Vsem najmlajšim plavalcem lahko čestitamo ob doseženih osebnih rezultatih in jim zaželimo še veliko dobrih rezultatov. Uspešni plavalni nastopi dečkov in deklic v Mariboru Med 18. in 20. februarjem je v Mariboru potekalo zimsko državno prvenstvo v plavanju za kategorijo dečkov in deklic. Tekmovali so dečki rojeni leta 1997 in 1998, ter deklice rojene leta 1999 in 2000. Plavalni klub Kamnik je nastopil s skupino šestih deklic in devetih dečkov. Državno prvenstvo dečkov in deklic je po koledarju Plavalne zveze Slovenije kot zadnje v zimskem delu sezone, tako da so plavalci že nestrpno pričakovali, da se pomerijo z ostalimi plavalci. Na tem prvenstvu je nastopilo 222 otrok iz 25. slovenskih klubov. Nastopi naših plavalcev so bili v dopoldanskih predtek-movanjih zelo uspešni, predvsem po zaslugi Matica Mačka, ki si je z izboljšanimi osebnimi rezultati priplaval pet finalnih nastopov. Dvakrat se je uvrstil med najboljših osem v državi in trikrat med najboljših šestnajst. V popoldanskih finalnih nastopih je osvojil dvakrat osmo mesto v disciplini 50m in 200m kravl, ter dvakrat deseto in dvanajsto mesto v disciplini 50m hrbtno, 100m kravl in 100m hrbtno. Prav tako pa si je finalne nastope priboril Jaka Podjed v disciplinah 50m kravl, 50m prsno, 100m prsno in 200m prsno. Jaka je v prsnih disciplinah osvojil dvakrat sedmo mesto in deseto mesto, ter šestnajsto mesto v disciplini 50m kravl. Naši plavalci pa niso manjkali tudi pri štafetnih nastopih v disciplini 4x100m kravl v postavi Matic Maček, Jaka Podjed, Matevž Blatnik in Rok Lavš, kjer so osvojili enajsto mesto, v enaki postavi pa so nastopili tudi na 4xl00m mešano in na zadnji dan prvenstva osvojili deveto mesto. Med deklicami je bila najbližje finalnemu nastopu Živa Dobro-voljc, ki je v disciplini 50m prsno za sedem stotink sekunde zaostala za popoldanskim finalom. So pa punce v postavi ŽivaDobro-voljc, Lara Seretin, Neža Razpo-tnik in Eva Brojan le nastopile v popoldanskih finalih v disciplini 4xl00m prosto in 4xl00m mešano. Vse informacije o Plavalnem klubu Kamnik najdete na naši spletni strani www.plavalniklub-kamnik.si. VLADO VUCKO SERIJA ZMAG KOŠARKARJEV CALCIT BASKETBALL Mogoče je tudi manjša osvežitev imena košarkarjev Calcit Mavrice pripomogla k dobrim rezultatom v nadaljevanju sezone. Potem ko so izgubili prvi dve tekmi v letošnjem letu, so v nadaljevanju sanirali poškodbe, naravnali svoje roke in zmagali na zadnjih treh tekmah. Najprej so v 14. krogu v razburljivi tekmi šele po podaljških premagali ekipo Fenomenov iz Šmartnega pri Ljubljani. Čeprav je po prvem polčasu kazalo na gladko zmago ekipe CALCIT BASKETBALL, se gostje s tem niso strinjali. V drugem polčasu so z agresivno in grobo igro prekinjali napade domačih. Se najbolj je to občutil domači center Franci Hočevar, ki je bil kar aboniran na liniji prostih metov. Izvajal jih je kar 17. Vendar so se gostje s takim načinom vrnili v igro. V zadnji četrtini so nadoknadili zaostanek sedemnajstih točk in si priborili podaljšek. Tam pa jim je zmanjkalo moči in tudi igralcev in kamniški košarkarji so se zasluženo veselili zmage. V 15. krogu so kamniški košar- karji odšli na gostovanje na Vransko k tamkajšnji ekipi Vrani. Domačini so znani kot veliki borci, ki so s svojo zavzetostjo težak nasprotnik še posebno v domači dvorani. Vendar pa so Kamničani že ob začetku tekme pokazali, po kaj so prišli na Vransko. Že v prvi četrtini so povedli za petnajst točk in z odlično igro nadaljevali tudi v drugi četrtini in na odmor odšli z rezultatom 27 : 54. Čeprav so domačini v tretji četrtini nekoliko zmanjšali zaostanek, pa vprašanje o zmagovalcu ni bilo nikoli pod vprašajem. Na koncu so igralci ekipe CALCIT BASKETBALL zmagali z rezultatom 72 : 92. V petek, 18. 2. 2011, pa so z odlično igro proti ekipi Ježice vknjižili še tretjo zmago zapored in se s tem prebili na peto mesto prvenstvene lestvice. Dvoboj enakovrednih ekip so boljše začeli domači. Z dobro obrambo, lepimi prodori zunanjih igralcev pod koš in odlično igro prvega kamniškega centra, so povedli z desetimi točkami naskoka. Vendar to ni bilo dovolj za mirno nadaljevanje. Že ob koncu prve četrtine so gostje izenačili in tekma se je v drugi četrtini tako rekoč začela znova. Tudi v drugi četrtini se je ponovila zgodba iz prve. Kamničani so povedli, gostje pa so lovili zaostanek. Polčas se je končal z rezultatom 45 : 39 za domače. Tretjo četrtino so po res izenačenem iDoju dobili košarkarji Ježice in v zadnjo četrtino vstopili z zaostankom dveh točk. Zadnjih deset minut pa so košarkarji ekipe CALCIT BASKEIBAL odigrali res vrhunsko. Obramba z veliko borbenosti je delovala skoraj brezhibno in zmaga je bila vsako sekundo bližje. Dve minuti pred koncem so gostje krenili v zadnjo ofenzivo, vendar so jo domači z mimo in preudarno igro z lahkoto odbili. Kamniška hala se je veselila nove zmage košarkarjev ekipe CALCIT BASKETBALL. V naslednjih krogih naše fante čaka težko delo, saj jim bodo kar zaporedoma nasproti stale ekipe, ki zasedajo vrh lestvice. Najprej jih v gosteh čaka vodilna ekipa lige Radenska Creativ, nato pa v soboto, 5. marca, v Kamnik prihaja četrtouvrščena ekipa RODD iz Dravograda. Serijo težkih tekem zaključujejo v gosteh pri tretje-uvrščeni ekipi Bistrice. Kljub težkemu razporedu pa se fantje ne predajajo vnaprej. Z igro, ki so jo prikazali v zadnjem času, bodo težak nasprotnik tudi za vodilne ekipe 2. SKL. Igralci pa za takšne predstave potrebujejo tudi pomoč s tribun, zato vljudno vabljeni, da skupaj dosežemo še več zmag v nadaljevanju sezone. ROBERT PROSEN Državno prvenstvo v tenisu - Korelc in Kovačič druga, Lemič tretji Čeprav kamniški igralci tenisa na državnih dvoranskih prvenstvih niso posegli po najvišjih mestih, nimajo prav nobenega razloga za slabo voljo, saj lahko večina od njih v svojih starostnih konkurencah nastopi tudi naslednje leto, imeli pa so tudi smolo pri žrebu in izgubljali z višje ran-giranimi nasprotniki. BIANCHI SE VRAČA NASLOVENSKE CESTE Obetavni kolesar Luka Mezgec iz Kamnika ima z novo kolesarsko sezono tudi dva nova velika motiva. Prestopil je v ekipo Sava, v kateri se dobro počuti in kot pravi, se z vsakim skupnim treningom krepi tudi timski duh, v tem tednu so na pripravah v Rovinju. Drug razlog pa je vrhunsko kolo Bianchi Oltre, na katerih letošnjo sezono tekmujejo Savčani. Sponzor ekipe Sava Kranj, podjetje A2U bikes, je ponovno dokazalo, da ima pravi posluh za slovensko kolesarstvo, saj je Savčane opremilo z res vrhunsko opremo, med katerimi so znamenita Bianchijeva kolesa top modela Oltre »prave rakete«, pove Luka. »Kolo je vrhunsko, lahko, togo, zelo dobro sem se ga privadil in komaj čakam, da se začnejo prave dirke«. Kolesarji Save - Luka Mezgec, Gašper Švab, Vladimir Kerkez, Nejc Bešter, Tim Mikelj, Jure Bitenc in Domen Kalan so z novimi kolesi že uspešno opravili s prvo dirko nove tekmovalne sezone. Bianchi velja za kolesarsko ikono, kjerkoli se pojavijo kolesa te znamke, se ljubitelji kolesarstva ozirajo za njimi. Nobeno kolo na svetu nima take karizme kot jo ima Bianchi. Stopetindvaj-set let jih že izdelujejo. Neprestano. Zato so danes najstarejše podjetje na svetu, ki že toliko let neprestano izdelujejo dirkalna kolesa. V teh letih so si ustvarili ime, ki že zdavnaj spada med legende. Kaj naredi kolo legendarno? So to zmage na najboljših dirkah? Kvaliteta? Pri Bianchiju gre za oboje in še kaj več. Eduardo Bianchi je ustvaril kolesarsko ikono. Kolesa, ki so bila najprej sinonim za zmage, so se potem bohotila z barvo, nebeško modro zeleno »celeste«. Barva, ki je še danes najbolj prepoznavna med kolesarji, naj bi po eni od legend izvirala iz same primerjave z očmi italijanske kraljice Elene. Imeti v lasti Bianchija je med kolesarji postala obsesija. Fausto Coppi, Felice Gimondi, Moreno Argentini, Gianni Bugno so najodmevnejši svetovni prvaki, ki so to postali s pomočjo Bianchija. Marco Pantani ni samo zmagal Toura z njim, ampak je bil celo strastni zbiratelj teh koles. Ampak zmage z zvenečimi kolesarskimi imeni niso vse. Bianchi je način življenja, je dirkanje, je užitek v vožnji. Nobeno kolo na svetu ni toliko opevano in opisovano kot Bianchi. Kolesarji po duši in srcu pravijo, da ga morajo vsaj enkrat v življenju voziti ali celo, da mora biti nujno vsaj eden »v hiši«. Od letos naprej se bodo ta kolesa predvsem po zaslugi podjetja A2U bikes ponovno vozila po naših cestah. Slovenija je postala kolesarska dežela in zato si zasluži, da Bianchi postane del zgodb, ki se bodo pisale med ljubitelji kolesarstva in koles. BiancAf m Na prvenstvu do 12 let, ki se je igralo v teniškem centru Krka na Otočcu, sta v kvalifikacijah nastopila Jan Rode in Andrej Videc. Medtem, ko se je Jan s tremi zanesljivimi zmagami uvrstil v glavni turnir, pa je Andrej nepričakovano izgubil že v drugem krogu, in sicer proti Roku Janežiču iz Domžal, potem ko je zapravil vodstvo z 8/4 oziroma kar dve zaključni žogici. V glavnem turnirju se je Jan v prvem krogu proti domačemu igralcu Martinu Jančarju boril prav herojsko, a po skoraj štirih urah igranja klonil s 6:4 3:6 3:6. Jan je v tretjem nizu že vodil s 3/1 in 0/40, a tudi to ni bilo dovolj za končno zmago. Na prvenstvu do 14 let v Rogaški Slatini sta nastopila Larisa Nina Breznik in Žan Žmavc. Larisa je morala igrati v kvalifikacijah, kjer pa je že po žrebu postalo jasno, da ne more napredovati v glavni turnir, saj je v njeni skupini nastopila tudi peta igralka Slovenije Sara Mitrakovič, ki se je prepozno prijavila in morala v kvalifikacije. Žan je v prvem kolu glavnega turnirja s 6:4 1:6 6:4 premagal Nika Hribarja, v drugem kolu pa ga je s 6:1 6:1 zaustavil tretji nosilec Ljubljančan Filip Jakob Zupančič. Žan je nastopil tudi v kvalifikacijah prvenstva do 16 let, ki je bilo v Litiji, a izgubil že v kvalifikacijah. Na prvenstvu do 18 let na Otočcu sta od Kamničanov zaigrala Nejc Lemič in Eva Rihtaršič. Po zmagi v prvem kolu nad Maticem Sotlarjem iz Krškega, bilo je 6:3 7:6, se je Nejc v drugem kolu pomeril s prvim nosilcem Matejem Leljakom iz Maribora, ki je na prvenstvo po zmagi na mednarodnem tekmovanju v avstrijskem Bergheimu prišel v vlogi velikega Z leve: Aleš Pogačar, Nejc Lemič in Domen Korelc. favorita. Nejc je dokazal, da kljub težavam, ki jih je doživljal v zadnjem času (huda poškodba gležnja, menjava trenerja), ni pozabil dobro igrati tenisa, in Leljak, ki je na koncu tudi osvoji naslov državnega prvaka, se je moral zelo potruditi, da je slavil s 6:3 6:4. Odlično se je Kamničan odrezal tudi v konkurenci dvojic, kjer je skupaj z Žigo Papežem iz Novega mesta osvojil tretje mesto. V prvem kolu ženskega dela tekmovanja je Eva s 6:2 6:0 je premagala Karin Košnik iz Kranja, v drugem pa je proti Ani Oparenovič po slabem začetku in hitro izgubljenem prvem nizu kazalo na preobrat, ki pa se na žalost ni zgodil - bilo je 6:1 6:4 za Celjanko. Eva je od prvenstva prav gotovo pričakovala več, saj je nastopila kot sedma nosilka, na drugi strani pa je tudi res, da je pred prvenstvom imela veliko težav zaradi poškodb in bolezni, tako da »pravega občutka za igro« prav gotovo ni imela. Veliko boljšo igro je Eva pokazala že čez dva tedna na državnem prvenstvu za članice, ki je tudi bilo na Otočcu. Eva se je po zmagah nad Mirelo Sušteršič (Krško) in četrto nosilko Tadejo Dolinšek (ŽTK Maribor) uvrstila v četrtfinale, kjer pa jo je spet premagala Ana Oparenovič. V moški konkurenci si je od Kamničanov neposreden nastop v glavnem turnirju zagotovil le Matic Možek, vsi ostali pa so morali v kvalifikacije, ki sta jih uspešno premagala Domen Korelc in Klemen Kovačič, Aleš Pogačar in Nejc Lemič pa sta obtičala v drugem krogu. Glavni turnir je prinesel vrsto zanimivih in kvalitetnih dvobojev, v katerih so veliko vlogo igrali tudi Kamničani. Domen je v prvem krogu s 1:6 6:2 6:1 premagala Mateja Martinška (Topolščica), Matic z 2:6 6:1 6:2 Tineta Ritterja (ŽTK Maribor), Klemen pa je s 6:4 6:1 izgubil proti občasnemu reprezentantu Martinu Rmušu (Branik Maribor). V drugem krogu sta se Matic in Domen spopadla z veliko boljšima nasprotnikoma, vsaj tako je govorila lestvica TZS - prvi nosilec turnirja in kasnejši državni prvak Tomislav Ternar je bil za Domna premočan, bilo je 6:2 6:1, Matic pa je v dvoboju s petim nosilcem Sašom Bendetom imel veliko smole, saj si je po osvojenem prvem nizu huje poškodoval gleženj in moral dvoboj predati. V konkurenci moških dvojic sta Domen Korelc in Klemen Kovačič združila moči in nizala zmago za zmago, šele v finalu pa sta ju ustavila prva nosilca Martin Rmuš in Tomislav Ternar. Kamničani so s solidnimi rezultati pokazali, da se v Kamniku še vedno igra odličen tenis in da se za uspešno nadaljevanje tekmovalne teniške tradicije kljub težavam v zadnjih letih ni bati. MATJAŽ POGAČAR CALCIT BIKE TEAM Pero in Rajko uspešno odprla sezono Calcitovca Peter »Pero« Zupančič in Rajko Novak sta se v februarju v okviru priprav na prihajajočo sezono udeležila kros tekmovanj v Istri in Dalmaciji. Na Krku, kjer je potekala že osma tekma Hrvaške mednarodne zimske lige v gorsko kolesarskem krosu, se je ponovno izkazal mladi Peter Zupančič, ki je v tej zimski seriji tekmovanj že v lanskem letu, pri komaj 14. letih, nanizal celo vrsto zmag v absolutni konkurenci. Pero je tokratno tekmo želel izkoristiti zgolj za dober trening Rajko Novak iz tekme v tekmo dokazuje, da volja, disciplina in redni treningi lahko prinesejo dobre rezultate tudi v zrelih letih. Mladi Peter »Pero« Zupančič na eni izmed tekem v letu 2010 in pripravo na prihajajoče tekme, velika prednost, ki jo je le se povečeval iz kroga v krog, pa mu je dala dodaten zagon in motivacijo in ga ob koncu pripeljala do prve letošnje zmage v absolutni konkurenci. To je zagotovo odlična napoved pred prvo tekmo Italijanskega pokala v Toskani, ki bo na sporedu že 5. marca. 14 dni pred Petrovo zmago se je tekmovanja Zimske Lige v Istri udeležil še en Calcitovec. Rajko Novak se je dobro boril s precej mlajšo konkurenco in ob koncu v kategoriji od 40. let osvojil zmago, v absolutni razvrstitvi pa odlično 3. mesto Ambiciozni načrti Vzgoja kolesarjev v disciplini kros in razvijanje pogojev, ki bodo doma vzgojenim tekmovalcem v dveh do treh letih omogočili tekmovanje na najvišjem nivoju elitne konkurence, ostaja prioriteta kluba CALCIT BIKE TEAM. Po besedah trenerja in športnega direktorja Mohorja Vrhovnika pričakujejo v klubu v prihajajoči sezoni nekaj reprezentantov in stalne uvrstitve na prva tri mesta v vseh kategorijah slovenskega pokala v krosu. Rok Korošec in Tina Perše, ki sta tudi redna člana državne mladinske reprezentance, bosta klubske barve branila na vseh tekmovanjih Italijanskega pokala, kjer se jima bo pridružil tudi mladi Peter Zupančič. Izbranih tekmovanj v Italiji in Avstriji se bodo udeleževali tudi drugi mladi upi CALCIT BIKE TEAMA. Poleg Roka in Tine se bosta za nastop na mladinskem svetovnem pokalu ter na evropskem in svetovnem prvenstvu borila tudi Sašo Trebušak in Luka Vrankar, ki sta ta trenutek prvi rezervi reprezentance. Ostali tekmovalci in tekmovalke bodo tekmovali v Slovenskem pokalu, Pokalu Alpe Adria in na nekaterih drugih UCI tekmovanjih v bližnji okolici. Tudi v prihodnje aktivna kolesarska šola za mlade V klubu še naprej velik poudarek namenjajo kolesarski šoli, ki je namenjena mladim od 5. do 15. leta starosti. Že v lanski sezoni je šolo obiskovalo preko 30 mladih, ki so pod budnim očesom trenerjev spoznavali veščine vožnje na cesti in po brezpotjih, predvsem pa so uživali ob vožnji s kolesom in tudi v drugih športih. Ob treningih v telovadnici in hoji v hrib ne počivajo tudi v zimskih mesecih, šola pa skozi vse leto sprejema tudi nove člane (več informacij; mo-hor_vrhovnik@hotmail.com, 051-31-65-64). Nova disciplina BMX s Tomažem Jerasom in Anžetom Čerinom Največja klubska novost za prihajajočo sezono je zagotovo disciplina BMX, saj je klub že bogatejši za dva BMX tekmovalca. Kot napovedujejo, sta Tomaž Jeras in Anže Čerin, ki bosta gonilni sili te discipline, sposobna tekmovati na najvišjem državnem nivoju, zato si nadejajo dobrih rezultatov tudi v tej disciplini. Kamničan Tomaž Jeras in mladi Miha Spruk pa bosta skušala olimpijsko disciplino BMX predstaviti tudi širši publiki, predvsem mladim, saj gre brez dvoma za atraktiven šport, ki v zadnjih letih močno pridobiva na priljubljenosti. Kamničan Tomaž »Jery« Jeras bo kljub dolgi tekmovalni karieri v letu 2011 prvič oblekel Calcitov dres. Amaterski cestni tekmovalci po novem tudi v italijanskem pokalu UDACE Amaterski cestni kolesarji CALCIT BIKE TEAM-a ki so na rekreativnih cestnih tekmovanjih v Sloveniji že doslej dosegali lepe rezultate, bodo v sezoni 2011 lahko tekmovali tudi z italijansko licenco UDACE na Pokalu UDACE. Gre za italijanski pokal amaterskih kolesarjev, katerega se neredko udeležujejo tudi bivši profesionalni tekmovalci, celo zmagovalci Gira in Toura. NIKA VRHOVNIK 25. februar 2011 HUMANOST IN SOLIDARNOST Lep je občutek, ko veš, da nekomu pomagaš - z lastno krvjo »PRI NAS JE VES SVET« Za nami je ponovno uspešna krvodajalska akcija, saj je kri v dveh dneh darovalo kar 330 ljudi. Odkar so se oktobra 2005 krvodajalske akcije preselile iz Ljubljane v Kamnik, je udeležba veliko večja, saj je v najuspešnejšem letu 2009 darovalo 1764 oseb, kar je v primerjavi z letom 2002, ko je kri darovalo 844 oseb kar 109-odstoten porast. Lansko leto je kri darovalo nekoliko manj krvodajalcev - 1602 jih je bilo. Da je številka nižja kot leto poprej, je posledica celoletne zadostne oskrbe s krvjo, ko pozivov javnosti o pomanjkanju zalog krvi ni bilo. Pravijo, da ni lepšega občutka, ko pomagaš drugemu, tako, da daruješ delček sebe. Iskrena hvala vsem, ki ste v teh dveh dneh kri darovali, vse tiste, ki bi se jim radi pridružili - naslednja akcija bo potekal v začetku junija. Prvi dan krvodajalske akcije v Domu kulture Kamnik v četrtek, 17. februarja, smo nekaj krvodajalcev povprašali po razlogih, ki jih vodijo v to plemenito dejanje. Robert Uranič Mladi električar, zraven pa se motorist, je krvodajalec postal šele pred kratkim, a je zelo aktiven krvodajalec, saj svojo kri daruje kar trikrat letno - torej vsakič, ko je akcija v Kamniku. Kot pravi, so motoristi, pa tudi drugi, žal pogosto prejemniki krvi, zato se mu zdi logično, da jo daruje. V petdesetih letih več kot štiri milijone krvodajalcev Od leta 1953, ko je v prvi krvodajalski akciji Rdečega križa kri darovalo devet rudarjev, se je med krvodajalce vpisalo že več kot štiri milijone Slovencev, ki so skupaj darovali skoraj 2 milijona litrov krvi. Rdeči križ pripravi preko tisoč krvodajalskih akcij letno, trikrat tudi v Kamniku. Poleg tega lahko kri darujete tudi v vseh slovenskih bolnišnicah in na Zavodu za transfuzijsko medicino. Rdeči križ dobro sodeluje tudi z mladimi, saj jih že v srednji šoli vabi in spodbuja k tej humanitarni dejavnosti. Tudi dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra se udeležujejo krvodajalskih akcij. Amaterski slikar, predsednik društva KUD Tone Kranjc, je krvodajalec že vrsto let, saj je kri daroval sedemnajstič. Na vprašanje, zakaj daje kri, je odgovoril zelo preprosto - ker ve, da nekomu pride prav. Vladislav Novak Enaindvajsetletna študentka je kri darovala že četrtič. Ko smo jo vprašali, zakaj jo daruje, je spontano odgovorila, da zato, ker je lepo, ko nekomu pomagaš in dodala, da jo bo mogoče tudi sama kdaj potrebovala. Če jo bo potrebovala (upamo, da je ne bo), jo bo dobila - zaradi njej podobnih! Iva Humar Naša prostovoljka in nekdanja krvodajalka Iva je dolgoletna spremljevalka in pomočnica pri izvedbi krvodajalskih akcij. Prej je sprejemala krvodajalce na odvzemu v Ljubljani, sedaj pa v Kamniku, razlog je povsem preprost - rada je v družbi plemenitih, pozitivnih ljudi, ki jim, tako kot njej, ni vseeno za sočloveka. Naš stari znanec - krvodajalec, upokojenec, zagrizen pohodnik (Menina, Kekec, Lipovci ...), je tokrat kri daroval že dvainpet-desetič. Tudi njegov razlog za darovanje je enostaven - da pomaga ljudem, ki potrebujejo to nenadomestljivo tekočino. Rok Zore RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 Medgeneracijsko društvo V torek, 15. februarja, smo ustanovili novo, že tretjo intervizijsko skupino prostovoljcev - voditeljev skupin, ki jo sestavlja dvanajst prostovoljk in prostovoljec. Vsi prihajamo iz občine Kamnik in smo člani medgeneracij-skega društva (MD) Jesenski cvet, ki je neprofitno društvo s statusom humanitarne organizacije. Intervizijsko skupino vodiva Kartini Djalil in Tatjana Prašnikar. MD Jesenski cvet deluje že enajsto leto. Prizadeva si za razvoj mreže skupin starih ljudi za samopomoč v občinah Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin, Mengeš in Kamnik. Namen društva je izvajanje programov samopomoči za starejšo generacijo, razvijanje organiziranega prostovoljstva, pripravljanje srednje generacije na lastno starost, ustvarjanje pogojev za smiselno in kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov, prizadevanje za odpravljanje predsodkov o starosti ter za medgeneracijsko povezovanje in solidarnost. S pomočjo Zveze društev za socialno ge-rontologijo Slovenije, ki je krovna organizacija programa Skupine starih ljudi za samopomoč, se je v prostorih Matične knjižnice Kamnik v letu 2010 pričelo enoletno usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, katerega se udeležuje devet prostovoljcev iz občine Kamnik, dve prostovoljki iz občine Domžal, štiri prostovoljke iz občine Kranj in prostovoljka iz mestne občine Ljubljana. Prostovoljci pridobivajo potrebna znanja s področja gerontologije in metodologije dela v skupini ter se pripravljajo na ustanovitev lastne skupine. Namen skupin je omogočiti starejšim ljudem (nad 65 let), da ohranijo socialno mrežo in hkrati tudi na novo vstopijo vanjo. To jim zagotavlja socialno vključenost, sklepanje novih prijateljstev, občutek varnosti in spreje-tosti. Skupino ustanovita prostovoljca - voditelja skupine, ki na različne načine nagovorita osebe za vključitev v skupino, tako osebno kot po medijih (letaki, objava v časopisu ...). Tako nastane skupina naključno Jesenski cvet zbranih posameznikov, ki ob rednem tedenskem druženju (uro in pol) preraste v PRIJATELJSKO SKUPINO in deluje na temelju vzgiba samopomoči. Osnovna dejavnost skupine je POGOVOR. Skupine so polodprtega tipa, kar pomeni, da novi člani zapolnijo mesta, ki se sprostijo, kadar kdo odide. Vsaka skupina je posebna in dragocena, kot je poseben in dragocen tudi vsak posameznik, zato je zanjo značilno, da v svoje delovanje vnaša sebi ustrezne dejavnosti. Mreža skupin v Kamniku se je v zadnjem obdobju razširila. Sedaj delujejo štiri skupine, ki jih vodijo prostovoljci - usposobljeni voditelji: skupina »Dobrovoljčki«, katere člani so stanovalci Doma starejših občanov Kamnik, ki se srečujejo že sedemnajsto leto; skupina »Paglo- na mesečna intervizijska srečanja, kjer imajo prostovoljci - voditelji skupin možnost učenja in izmenjave izkušenj, reflektiranja in razreševanja morebitnih težav in dilem, ki nastajajo pri vodenju skupine, ter aktualnega dogajanja in izmenjave informacij društva. Veseli smo, da je državni zbor končno sprejel težko pričakovani Zakon o prostovoljstvu, saj je letošnje leto evropsko leto prostovoljstva pod geslom »BODI PROSTOVOLJEC - SPREMINJAJ SVET!«. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Matični knjižnici Kamnik za brezplačno uporabo prostorov za namene izobraževanja prostovoljcev in srečevanja intervizijske skupine, frančiškanskemu samostanu v Kamniku in Društvu upokojencev Kamnik za brezplačno uporabo prostorov za srečevanje skupin. Veseli nas, da je od leta 2009, ko je CSD Kamnik kot nosilec programa na vec«, katerih člani skupine se prav tako srečujejo v Domu starejših občanov Kamnik (člani skupine prihajajo iz domačega okolja in iz doma); nova skupina »Metulji«, ki je bila ustanovljena novembra lani; njeni člani živijo v domačem okolju in se srečujejo v prostorih frančiškanskega samostana v Kamniku; nova skupina »Marjan-ce«, ustanovljena v januarju 2011; njeni člani živijo v domačem okolju in se srečujejo v prostorih Društva upokojencev Kamnik. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet poleg temeljne dejavnosti za svoje člane društva, ki jih je več kot 200, vsako leto organizira izlet, šestdnevni medgeneracijski tabor, poletno srečanje za člane skupin v bližnji okolici, praznično obarvano prednovoletno srečanje ... Potrebno je skrbeti za strokovno podporo prostovoljcem. To so v prvi vrsti red- lokalnem nivoju prekinil prizadevanje za njegovo ohranjanje in razvoj, vodstvo občine Kamnik prepoznalo pomen programa Skupine starih ljudi za samopomoč in tudi obljubilo finančno podporo za razvoj mreže skupin starih ljudi za samopomoč. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet tako od leta 2009 skrbi tudi za razvoj programa na območju občine Kamnik. ^Drug z drugim« (geslo Zveze društev) - tako nam uspeva spreminjati svet na lepše in boljše za vse generacije. Lahko se nam pridružite tudi vi! Več informacij najdete na: www.jesenskicvet.si; Tatjana Prašnikar (041 287 851). Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju. Tel.: 031/491-381. Sestri Darinka Uršič in Jana Poljanšek s hčerko Nežo Nasmejana dekleta so redne krvodajalke, njihov sproščen nasmeh je posledica čudovitega občutka, ko lahko s svojo krvjo nekomu rešiš življenje. Jana je krvodajalka postala iz radovednosti, moža je spremljala na odvzem plazme v Ljubljano, pa se je še sama odločila za darovanje. Hči Neža se je akcije prvič udeležila že v srednji šoli, Darinka pa pravi, da kri daruje z namenom, da pomaga. Pripravila: LIDIJA ZAGORC www.kuhínjskenape.sí tel.: oi 7210720 STV GLOBAL d.o.o., Breznikova 15 (TPC Breza), Domžale Ž£LIK2AS9OJD(HARKOPOVAlIHAJC(H(JCl! Ymsmmm .i^ TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 MALI GOSPODINJSKI V APARATI, POSODA, SESALNIKI -15% akcija OD 28. 2. - 5. 3. 2011 UGODNE CENE LCD TV AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO NAD 50 EUR DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI BREZPLAČNA DOSTAVA • več na wivw.pernecom.si Dne 7. februarja 2011 je nenadoma, sredi neutrudnega dela, v 79. letu starosti preminul prof. dr. Mirko Juteršek, častni občan Kamnika, dobro poznan ne samo kot profesor umetnostne zgodovine, temveč tudi kot likovni kritik, pisec kataloških zapisov, soustvarjalec galerij in poznavalec trga slikarskih del. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine in zgodovine, kar mu je omogočilo, da je umetnostni razvoj dojemal v okviru zgodovinskega dogajanja. Doktoriral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1971, kjer se je tudi zaposlil in bil leta 1982 izvoljen za izrednega profesorja za zgodovino vzhodnoevropske umetnosti ter predaval umetnostno zgodovino do leta 1989, ko je prevzel vodenje Slovanske knjižnice. Od leta 1996 do smrti je predaval umetnostno zgodovino na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Bil je vsestransko dejaven, kot pisec je objavil dela o Matiji Jami, Doretu Klemenčiču - Maju, Lojzetu Spaca-lu, Mihi Malešu in Tomažu Perku; aktivno je sodeloval pri snovanju Galerije Mihe Maleša v Kamniku in zbirke Hermana Pečariča v Piranu, med slikarji je bil poznan kot ocenjevalec na slikarskih kolonijah in po odprtju številnih slikarskih razstav po vsej Sloveniji. Vsi, s katerimi je sodeloval, pa se ga bomo spominjali kot prijetnega sogovornika in velikega strokovnjaka, ki je izviral iz trdnih podeželskih korenin, iz Podgorja pri Kamniku, česar ni skrival in jih je s ponosom poudarjal. ©e pred dobrim mesecem, na silvestrovo 2010, je kazal svoj običajen videz popolne trdnosti in klenosti v drži in izražanju, vedno pripravljen za hudomušno šalo. Zato nas je boleče presenetilo, ko smo izvedeli, da je nenadoma odšel za vedno, da ga ne bomo več srečevali kot prijatelja, obujali prijetnih spominov in prisostvovali njegovim odprtjem likovnih razstav. Ob tem spoznanju so se iz spomina utrnile besede, ki jih je nedavno izrekel: »Človek je kot sveča, ko dogori, ugasne. « Tedaj Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustila naša mami, stara mama, prababica, sestra, teta in svakinja FRANCKA OMOVSEK Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Februar 2011 ZAHVALA V 80. letu življenja nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric CIRIL ©MIDOVNIK iz Gradišča 4 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, sodelavcem ETI-Kamnik, Pulitus -Sela, Cirius - Kamnik, Uni & Forma - Trzin, vrtca Mojca - Ljubljana Dravlje za podarjene sveče, mase, za cerkev, za tolažilni stisk rok in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Damijani Plešnar in sestri Heleni ter patronažni službi zdravstvenega doma Kamnik. Zahvaljujemo se tudi urgentnemu zdravniku dr. Bogdanu Logarju. Hvala gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Šmartno in organistu Mitju Žibertu. Žalujoči: žena Marija, sinova Ciril in Marko z družinama, hčere Joži, Metka, Milka, Marija in Jana z družinami. Februar 2011 Zašlo je sonce za gorami že, za livadami, tihimi polji, njegove oči zdaj nič več ne žare, odšel je v syet lepši in boljši... ZAHVALA V 40. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil ljubljeni sin, nečak in bratranec IGOR MATEO BARIŠIČ (1971-2011) iz Smolnikarjeve 7, Kamnik Ob boleči izgubi najinega Igorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki ste nam nesebično pomagali, nas pogosto obiskovali, sosedom, prijateljem, znancem. Hvala dr. Ahlinu za redne obiske na domu in za tople besede, dr. Tomažiču in dr. Lejkovi iz Infekcijske klinike ter celotnemu osebju za dolgotrajno zdravljenje našega Igorja. Hvala Tunjiškemu oktetu, Julii in Nadji za poslovilni govor, Janu za zapeto najljubšo Igorjevo pesem, Dančiju Savniku za zaigrano Tišino, članom MS združenja, komunalni službi in vsem številnim, ki ste Igorja spremljali na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje ter za sv. maše. Pogrebno mašo sta darovala g. Anton Dular in g. Alojz Golob ter jo sklenila z ganljivimi besedami slovesa. Vsem in vsakemu posebej naj Vam Bog poplača. Žalujoči: mami Cilka, tata Mijo in drugo sorodstvo Kamnik, Šmarca, Doljna Neretva - Metkovič, Dubrovnik, Boston (ZDA) te besede niso prodrle do zavesti, z njimi se danes kruto soočamo. Naša skupna pot se je pričela v prvem gimnazijskem letu v Kamniku, kjer smo postavljali temelje popolni osemletni gimnaziji in jo zaključili kot prvi maturanti. Čas, v katerem smo odraščali, ni bil vedno prijazen, skupaj smo doživljali mnoge preizkušnje. Pogosto je kot najstarejši med nami prevzemal težja bremena, o tem je kasneje pretresljivo zapisal: »Hvaležen sem vsem profesorjem, ki so me trdo preizkušali, saj so me naučili odpornosti in neuklonljivo-sti!« Tako smo se v 6. razredu pod vodstvom profesorice pripravljali na recitacijo, ki pa nikakor ni stekla. Profesorica se je ujezila in nas dolgo karala. Ko je končala, je nastala popolna tišina, v kateri se je oglasil Mirko in zarobil: »Kakršni častniki, takšni vojaki!« Profesorji so povsem obnemeli. Prva se je znašla profesorica in spretno rešila zagato: »Mirko, to si pa odlično povedal!« Bil je eden tistih, ki so prihajali iz podeželja, iz Podgorja pri Kamniku, brez stricev, tet ali botrov, ki bi skrbeli zanj, zato je bil prepuščen samemu sebi. Pri tem se mu je izostril občutek za pravičnost, za katero se je vedno, tudi kasneje, vztrajno boril. Sicer smo bili v razredu zelo enotni, združevali sta nas veliko medsebojno razumevanje in pripadnost naši razredni skupnosti, v kateri je bil vedno pomemben dejavnik. Pogosto je prihajal dvakrat ali celo trikrat na dan iz uro hoda oddaljenega Podgorja v Kamnik na igranje odbojke, na treninge borilnih športov, tudi plavanja, kasneje alpinizma, se udeleževal vaj za zahtevne gledališke predstave, kot je bila vloga kralja Klavdija v Hamletu, bil pobudnik za likovni krožek itn. Po maturi je bil član našega omizja štirih sošolcev - prijateljev, kjer smo si na rednih mesečnih srečanjih izmenjavali poglede, z drugimi sošolci pa tudi pripravili zbornika, ki sta izšla ob 45- in 50-letnici prve mature v Kamniku. Z veseljem se je spominjal mladosti v Podgorju, bližnjih gozdov, dela na polju in družinskega vzdušja, predvsem matere, ki je oblikovala njegov kasnejši enkraten odnos do družine, žene Majde in otrok, katerim se je altruistično razdajal. Le najožjemu krogu prijateljev je bilo dano spoznati njegovo občudovanja vredno pripadnost družini, nad katero je bedel z vso svojo energijo. Ves čas je bil tesno povezan s kulturnim dogajanjem v Kamniku in je v njem rad sodeloval, zato je bil leta 2007 imenovan za častnega občana. Prof. dr. Milan Trbiian Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le drobna lučka še brni. ZAHVALA V 79. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, stari ata, pradedek, brat, stric in tast FRANČIŠEK MODRIJAN Prevalškov ata iz Sidola Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in tople stiske rok. Hvala ZD Kamnik, njegovi zdravnici dr. Jermanovi, patronažnim sestram in osebju bolnišnice dr. Petra Držaja. Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Februar 2011 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nam^i še naprej živiš. ZAHVALA V 87. letu življenja je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica ALOJZIJA PANCUR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, neveljskim pevcem in predsedniku združenja borcev g. Matevžu Koširju za poslovilne besede. Posebna zahvala osebju DSO Kamnik za nego in pomoč v zadnjih letih njenega življenja. Žalujoči: vsi njeni Februar 2011 Zdaj že daleč so večeri, ki jih sreča je polnila. Tihi so bili večeri, tihi, kot je nje gomila; toda v grobu, tam ni mame, tam je le, kar zemlja vzame. (Janez Menart) ZAHVALA Po dolgi bolezni je umrla moja draga žena, najina mami, naša babi in prababi MARA PERČIČ roj. Šuštar (1926-2011) Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, kolektivu ZD Kamnik, kateremu je z vso predanostjo nekdaj pripadala tudi sama, ZZB NOB in Društvu izgnancev Slovenije se iskreno zahvaljujemo za vso pozornost, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za nesebično pomoč in nego v zadnjih letih njenega življenja. Hvala pevcem za občuteno zapete žalostinke, rogistu za pesem slovesa, praporščakom in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: mož Franc, hčerka Meta in sin Rado z družinama Kamnik, februar 2011 POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. Čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 67. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi JOŽE GRKMAN st. iz Tunjic pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebno sorodnikom, družini Butalič, prijateljem, članom gasilskega društva Tunjice, pevcem, gospodu župniku Jožetu Razingerju za lepo opravljen pogrebni obred ter govorniku za besede slovesa. Vsi njegovi Februar 2011 Življenje je kratko in polno gorja, kot sanje izgine, naenkrat konča. Popotniki trudni smo, revni ljudje in duše nemirne miru si žele. Ti dovršila življenja si boj, uživaj v nebesih pri Bogu pokoj. (Filip Terčelj) ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta IVANKA ČEVKA roj. Jerše, po domače Dobovškova mama iz Zakala 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in za svete maše. Zahvala g. župniku, nosačem in stranjskim pevcem. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Februar 2011 Jaz nočem, da bi svet spoznal skrivnosti moje in bolesti, kako sem ljubil, kaj prestal, prepuščam sodbo Bogu in vesti. (M. J. Lermontov) ZAHVALA 5. februarja nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil sin, oče, brat, stric in prijatelj DRAGO PIRC (1963-2011) Vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala župniku Danielu Kaštrunu za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našega Dragota pospremili na njegovi zadnji poti na ljubljanskih Žalah in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Ljubljana, Markovo, Domžale, Laniše, februar 2011 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA ob smrti DANIJELE KOŠNIK roj. Krek, 10. 2.1948 Ob težkem in bolečem slovesu se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, za sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje in spremstvo na pogrebu. Naj vam naša Dani ostane v lepem in trajnem spominu! Mož Rajko, hčerki Damijana s Pavletom, Darja z Robertom, sin Rajko-Boris z ženo Tanjo, vnuki Alen, Ajda, Maša, Tjaša, Anže, Domen, sestri Joži in Metoda z družinama in brat Miran Šenčur, Kamnik, Komenda, februar 2011 veterinarska ambulanta Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali v marcu BREZPLAČNI PREGLEDI ZOB 15% POPUST ZA ODSTRANJEVANJE ZOBNEGA KAMNA STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE □.jrTVTTl tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, C^yjL 041/676 198 ^ faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik TRGOVINA — Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, steklo, plastika, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, velika izbira namiznih prtov, vrečke za sesalce in sesalci, nagrobne sveče KOLESA in še in še... tudi sukanci, šivanke, elastike Velika izbira aranžiranih daril in darilni boni AKCIJA- zemlja Humovit 551 5,60 eur Delavni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure! POHODNE DEREZE OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR^ DOMŽALE zoo KROVSKO-KLEPARSKI CENTER v MENGŠU, Gorenjska cesta 11 tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU • strešne kritine • Krovsko-kleparski izdelki • Hidro in termo izolacije • Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija -natur, barvni, pocinkani • Krovsko-kleparska dela • Kooperacije NOVI PEUGEOT 508 Čas zase. www.peugeot.; PEUGEOTniPOMteToTAi. Poraba (kombiniran način vožnje, 1/100 km): od 4,4 do 7,3; izpuh CO, (g/km): od 115 do 169. Čas je dragocen, zato ga preživite kakovostno Po zaslugi dovršene tehnologije, kakovostnih materialov, dinamičnega videza in izvrstnega udobja v vožnji, boste kot lastnik novega Peugeota 508 komaj čakali, da sedete vanj Pokličite 080 1 508 in se naročite na preizkusno vožnjo novega Peugeota 508 PEUGEOT S08 ROICDE^;)^ ^.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, siei-vis: O I^7:m9 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PEUCEOT MOTION & EMOTION tus MARKET Veronika Kranjska cesta 3 C, Kamnik SVEŽE SADJE IN ZELENJAVA ZA ZDRAVJE! Okrepite zdravje z vitamini iz svežega sadja in zelenjave! Za vas smo pripravili raznovrstno dnevno svežo ponudbo! ODLIČNA PUSTNA PONUDBA! ^ Slastni pustni krofi iz različnih pekarn Sveže pečene pizze od 1,99 eur, burek (sirov, mesni, jabolčni) • IZ NAŠETOPLOTEKE vsak dan sveže pečene pizze, rebra, krače, piščanec in po želji tudi drugo pečenje. Naročilatudipote. 01/831 10 41. Naši kupci so deležni vseh Tuševih ugodnosti in akcij in še več, saj pripravljamo še dodatne lastne akcije, nakupovanje pa je pri nas prijetno domače. Market Veronika na Kranjski cesti (tel.: 01/831 10 41) je odprt od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 17.00, ob nedeljah od 8.00 do 12.00. NLB Naložba Vita Multi Z NLB Naložbo Vita Multi pridobite več! Zakaj investirati v investicijski paket NLB Vita Dinamični delniški v okviru nove NLB Naložbe Vita Multi? Ker gre za naložbo v delnice iz panog z nadpovprečnim dolgoročnim potencialom, kot sta tehnologija in farmacija. V podskladu so delnice izdajateljev, ki ne sodijo med največje v svojih dejavnostih in ki na kapitalskih trgih še zdaleč niso rekli zadnje besede. Kljub ožji usmerjenosti je podsklad dobro razpršen, saj sredstva nalaga v izbrane panoge s sedežem v Evropi in Severni Ameriki. Kakšen donos lahko pričakujete? Najmanj 25 % donosa v primeru, da je donos podsklada NLB Skladi - Dinamični delniški na dan dospetja paketa pozitiven. Ob uspešnem poslovanju podsklada lahko vaše premoženje postane občutno večje. Potencialne donose prikazuje primer. Informativni primer izplačila ob dospetju investicijskega paketa NLB Skladi - Dinamični delniški Skupni donos NLB Skladi -Dinamični delniški v obdobju Sredstva, vložena v investicijski paket Donos inv. paketa ob dospetju Izplačilo ob dospetju -100 % 100 % 0,0 % 100,0 % -50 % 100 % 12,5 % 112,5 % 0 % 100 % 25,0 % 125,0 % 50 % 100 % 37,5 % 137,5 % 100 % 100 % 50,0 % 150,0 % 150 % 100 % 62,5 % 162,5 % Kaj še nudi NLB Naložba Vita Multi? • Življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije, • 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa, • za plačilo do 18. 3. 2011 tudi dodatni popust na neto vplačano premijo. Katere so osnovne značilnosti paketa NLB Vita Dinamični delniški? Minimalna premija je 1.000 EUR, enkratna vplačila so možna od 1. 2. do 18. 3. 2011, naložba pa traja 10 let in 7 mesecev. Zagotovite si zaščito v paket vloženih sredstev in varnost vaših najbližjih z življenjskim zavarovanjem. Ob sklenitvi vas v vseh NLB Poslovalnicah čaka uporabno darilce. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali v Banki Celje, pokličite na telefonsko številko 080 87 98 ali obiščite spletno stran www.nlbvita.si. NLbO Vita življenjska zavarovalnica www.nlbvita.si 080 87 98