T7“ Trstu., 2Q. marcija, 1.33S. Jurij s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto i v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa £ saj imamo tiskovno svobodo! S Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in ) odgovorni urednik: Jurij s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in pro- ^ dajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja / | IVAHT »OIjIJtfAK 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. < | Tiuk C. Amati-ja sinov. Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: ViaFerriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. Prihodnja številka izide 11. aprila. G 0R1CA. Mestni zastop bode votiral za blagoslovljenje zastave v prihodtijej sednici 1000 gl. Dr. Pajer je po-oblasten, da to izpelje. Dr. Tonkli boleha uže dalje časa na neozdravljivej bolezni. Ko odide Povše is Gorice se je nad jati, da mu potem odleže. D UNAJ. Nastal je celih potres; minister Conrad ga je občutil najbolje, njegovo stajalo se ruši, vsaki dan f+vicctlcuje *tjeg šolo, le* tistih 2000 gl., ktere so <šulverajnarji> intabulirali in Šnablekerjevi 100 gl. že iz pod snega mole. Juri v dornfoerškej nižavi Lepo vreme me je izvabilo, da osedlam balon, pripravim stroj in kakor coprnica na metli, smuk čez hrib in dol v Komen! Balon je skoraj polomil Gašparetov dimnik, tako je opledel okolo tega. Švara me je mogel uže od daleč spoznati; na dvorišču je zaklical : ,0j, Juri! Počasi vozi z svojim mehom, da mi ne splašiš petelina. Izstopi no, saj nisi angelj; vem, da tudi piješ in ješ, liter terana bova ruk-nila*. Obesim balon na prvo češpljo in takoj sem v kuhinji, kder je gospodinja pripravljala slasten zajutrek. „S pušo pa le pri miru bodi tu pri nas!“, reče Švara — na kar jo v kot postavim. Med za-jutrkovanjem spila sva ga res liter. Posloviva se, spležem na balon, odprem stroj, ter zletim navzdol proti Rifenberku. Malo je manjkalo, da nisem porušil grada visoki stolp; da sem pa mogel prav hitro navzdol, primoran sem bil celo kranjske klobase pometati iz balona na to pregrešno zemljo in tako sem v nižavo dospel. Gledal sem na daljevid, opazoval vse po Rifenberku. Najprvi me zapazi uže davno znani Ličen. „Ha, ha, ha !“ zahrohotal se je, ko jo videl moje manevriranje se balonom. „Nu, Juri! nehaj, nehaj uže enkrat s tem mehom! ki toliko vetra nareja; splašil mi boš ves Rifenberk“, mi reče rudečelični Ličen. Kakor na „komando* obstojim in skočim raz balona, katerega obesim na bližnjo štalo. Zračno letanje izprazni želodec! „Na, tukaj, pokrepčaj se*, ter postavi pred mene čudno steklenico prečudne podobe. Jaz izpraznim kozarček, ali požgatalo me je po vseh živcih. „Kaj? permej primaknol*, sem zakričal, „nisem znal, da imaš lekarno; kadar me bo kaj ščipalo, kar po telefonu si naročim par tacih steklenic, pa bom večno živel*. „Ce ti bo kdaj slabo, le telefoniraj, precej ti pošljem v Tret zdravila*, odgovori. Prijazno se poslovim od njega, ter se dvignem. Nehote zaletel sem se na grič okoli cerkve. Nek okrogel možieelj pride iz neke hiše; gotovo je to župan po božjej milosti, si mislim. Ali vsaj ne, da bi „Belcebub* iz pekla nanj cikal ? V farovž bi bil rad šel, toda, ker sem šaljivec in pevec, godec in sploh prevesel človek, nisem se upal v svetišče, kder kraljuje mir in je vse tako strogo po zakonu, da sta še i pes in maček moškega spola, pa oba od nevešče roke pokvarjena. Okolo hriba zavijem jo v peklensko kovačnico, od koder sem prejel vabilo. Tone kovač je res pravi šaljivec, zahrohotal se mi je, ko sem puško vedno v roki držal. Rekel mi je, obesi jo no! kam, da se ne sproži. On pa je vedno imel v roki veliko kladivo, misleč si, ako pomeri na me, ga telebim v peklo. V peklu je bilo vroče, žeja pa me je tako mučila, da bi ga bil v dušku eno golido izpraznil. Ni čuda, ako si hodijo iz pekla v Dornberg peklenski kovači žejo gasiti. Tudi jaz jo krenem tja, stopim na pošti iz balona: zopet tn trčim skupaj z eno Rifenberško inteligenco, ki je hrustala piš-čancevo koščico, čuvaje mlado udovico, namesto gojiti slogo pri domačih veselicah. Kaj vraga! hajdi v drugo krčmo, si mislim. Čvrst, postaran, a krepak na duhu, zarudel rojenjak pozdravi me, in ta je bil vojvoda dornberški g. Kerševani. „De b’ te plentaj, Juri!“‘ zakriči krepko, „kaj pa strašiš tu okoli; kaj si iz Brd pnfrčal, ali kali? Stopi raz tistega peklenskega mehurja!“, mi reče, ter me povabi v sobo. Kmalo sem se prepričal, da dornberško vince ne ogreje le glavice, ampak tudi srce. Na mah me je obsula množica, najlepša narodna sloga je vladala mej nami, posebno pa, ko je nas počastil g. župnik, pri katerem se je Juri užo tako iz službenih ozirov moral javiti, ker je v celej dornberškej „festuugi" on prvi „plackomandant*. Pa ker sem ga po vojaško pozdravil, ni mi ničesa očital, še celo trčila sva na boljo prihodnjost. — Solnce je uže zlezlo v laško polento, ko zajaham balon in letim proti Gorici. Bila je uže tema, ko plavam po ulicah. Pri Slovencu Fitzu sem neve-doma ob tablo nad štacuno vdaril, da so vse stare babe v hiši zanjergale. Na Travniku obesim balon na visoki zvonik iu stopim v „Podporno društvo*. Vsi so me bili veseli, ker so mislili, da se bodo vsi od kraja v baloni vozili lahko kamor bo, puško pa sem pustil na glavnej straži, zategatelj jo tudi nisem imel. Najprvo je bila „lecitirenga- starinskih knjig, nektere velike vrednosti. Tudi jaz sem zle-citiral neko knjigo, staro tako, da so v tej uže vse črke sive ; tiskana je baje v Kajfeževej državnej tiskarni in ne ravno draga, za 15 funtov šterlingov. Tu je šlo vse le na zlato. Financminister društva je bil tako vesel, da je obljubil do občnega zbora brezplačno portfelj tinance nositi. Dobro smo srkali pošteno kapljico in ko je kazalec najvišo stopinjo kazal na uri, pograbi me Julij, rekoč: Juri! alo ! z menoj iu res dobro sem počival iu vso noč sanjal, da sta Fitz in Makuc obsojena, ter videl Pantke-ja, kako je slovenske dijake od veselja poljuboval, ter jim risal v katalog „eminence*. „Živio!* sem v spanju zaklical, tako močno, da se sam zbudim. Ko spregledam, skadilo se je vse, le moj Juloek je stal pred menoj, ki me je na prosto povabil. Peršič iz Vertojbe me uprav sreča, ko sem zlezel na balon, ter me pozdravi in goriški lahoni pa tudi po svojem: čala, čala, ponter šklaf, kal balon! Jaz sem jim pa fige pokazal, parkrat vstrelil, ter smuk čez Kras v Trst. doriške novosti * Goriška smrdljivka „La Freccia*, psuje Slovence nesramno : „Sciavo*, „Sclaf* „Razza di can’*, „Figli abortiti della magra Slovenia* itd., to so častna imena, ktera nam daje. Radoveden si, kdo to smrdljivko goji? Tega ne vem, morda bi ti znali povedati zloglasni Fitz, Venutti, Seppenhofer, pa neki javni činovnik, Fitzov pristaš, o katerem bo treba o času kaj spregovoriti. * Odvetnik Pajer je razburjen, ker viša sodnija v Beču neče verjeti, da je Fitz trgovec mnogo-brojnega blaga in traka v Kaštelu, zloglasni pla-čevalec vina goriškim potepuhom ali falotom, tako nedolžen, kakor ga je on „uaiajsal*. Pa res! Zakaj neki višja sodni ja v Beču ne dopusti Fitz & Comp-U nedolžnega veselja, potepuhe in falote vinom nalivati, da bi goriške Slovence ščuvali in dražili ? Kak lep škandal bi bil iz tega nastal ? in prav lepo bi se dalo dokazati, da so Slovenci Italijane provocirali, ter tako bi se pri vseh beričih in hudičih pomoči tirjalo pred hudobnimi (!?!) Slovenci. * Pokojnemu „Krilanu" so podarili mej drugimi tudi goriški dijaci lep venec. Nekega Pantke-ja, pa naše irredentarje so slovenski trakovi tako v oči zboli, da možiceljni, kar besnijo. Fantke lovi dijake, Corriere pa ostale Slovence. Hudobneži govore, da Corriere le zato vpije, ker se niso trakovi kupili v štacuni zloglasnega Fitza. Zakaj pa Fantke rogovili, mož menda sam ne ve ! * Povelje župana, naj se mrtvaški sprevodi mesto po varnem Travniku memo živinskega trga pomikajo, napravilo je mali upor v Gorici, in kar je najbolj čudno, puntajo se ne le ljudje, ampak tudi živina. Ljudje, ker nečejo po novej zapovedi mrtve tik živinskega trga voditi, živina pa, ker jej krajšajo sprevodi staro pravico do mirnega se-menjskega bivanja in se tu in tam celo pripeti, da se kakovi vol v sprevode zatelebi. Da se upor kmalo zaduši, sklenilo je županstvo po dolgem pre-tresavanju ta-le moder svet sprejeti: .Starešinstvo prizna, da novovpeljani red za mrtvaške sprevode ne vstreza ni občnej volji ni občnej potrebi, a županstvo tega radi drugih (kterih??) razlogov priznati ne sme i neče, ter zajedno strogo prepove, da ne sme niti moški niti ženska 48 ur pred živinskim sejmom zamreti*. Občinske straže naj pazijo, da se zapoved izpolnjuje. * Med rudečo hišo in Sočinem mostom strašanski potres — irredentarskih hlač zbog vesti, da Winkler pride kot namestnik v Trst. — Drugi nasledki potresa so nesprevidljivi. NOVE NARODNE PESMI! Po Ljubljani, Mariboru, CTo po Trstu, po Gorici, Po Celji in Celovcu So uže vsi panslavisti; Če ne verješ le poskusi: S knutami so divji Eusi. Jaz pa pojdem in porajžam Gor’ na Oberdankovje ! Noben drug ne pojde z menoj, Kot te drobne ptičice! S kljuncem bodo prepevale, S perjem pa me zakrivale. Čez dolin’ce, Čez planin’ce, Oj ti dečla pojd’ z menoj! Miha in Jaka se pogovarjata o političnih rečeh Miha. Kaj praviš k obnašanju pemskega poslanca Knotza ? Jaka. Včasih so rekli: „Kotzgrob", zdaj pa pore- čejo: „Knotzgrob*. * Miha. Tedaj Konrad bo vender šel. Jaka. Ne veseli se prezgodaj, morda pride še v Ljubljano za predsednika! * Miha. Lienbacher se pomika k združeni Jevici. Jaka. Ali moreš od starega birokrata kaj druzega pričakovati? „Gliha vkup štriha" — pravi Kranjec. Bolj „nobel“ pa bi se reklo: „Halb zog es ihn, Halb sank er hina. * Miha. Ali tudi ti poznaš klasične pesnike? Jaka. Saj sem na „Figuro" naročen. * Miha. Kaj si je Dežman mislil, ko je Kulačkovski imenoval Cerkavskega „renegata* ? Jaka. On si je mislil: To je dobro, da nisem več državni poslanec. * Miha. Zakaj so ljubljanski „Nemci" take slabe volje, da zmirom vpijejo po svetu, kako so zatirani? Jaka. Najbrž ima kazinski krčmar slabo vino. * Miha. Tirolce zmirjajo z mračnjaki, pa njih poslanci imajo vender jasne glave. Jaka. In Greuter je Konradu dobro posvetil. * Miha. Kdaj bodo Slovenci zmagali v kranjskem velikem posestvu ? Jaka. Kedar bodo grajščine kupovali namesto špirita. * Miha. Kdo postane za Konradom naučni minister ? Jaka. Nemec. Miha. To sam vem, pa kakšen? Jaka. Dr. Gobaucu je to vse eno, ker ve, da mu nobeden ne bo lasa skrivil. Miha. Potem je pa najbolje, da postavijo dr. Weit-lofa. Jaka. Zakaj ? Miha. On bi s pruskim denarjem napravil povsod le „šulferajnarske šole“ — državnih šol bi ne bilo več treba, in avstrijski narodi bi bili — rešeni šolskih stroškov. Jaka,. Ta je dobra ! Jes bi imel precej za 5 gld. menj davka; na ta račun ga grem precej en poliček stisnit k „zeleni figi“. Oj ti grda bradata žival, ti sibirska barbarska ! Ti preklicani Juri, zakaj se ne smeješ mej nami ? Ter podkupljen z ruskimi rublji ljudstvo nam pačiš ? Ktero kanimo mi Italiji v dar pokloniti!! Tako te dni „Indipendente* togotno zdihuje in plaka. Toči grenke solze in po ulicah bridko se joče- Dr. Dobanc je še šolski nadzornik na Koroškem. Pesem tajčkrainerja Tajčkrainer sem bil, tajčkrainer še bom, Če tudi med Slovenci stoji mi moj dom. V Kočevje me mika in vabi srce, Tam stebri tajčkrainerski trdno stoje. Juhe, juhe ! Tajčkrainerjev grb — pomeranče so tri, Pod njimi pa škatljica cukra leži ; Le „hoch“ ali „nieder“ — naš klic je za boj, Iz krčme prežene sovražnikov roj. O joj, o joj ! Tist Šaferjev Dolfi je naš general; če tega še niste, ga boste spoznal’! Še Taaffe na Dunaji se ga boji, Če Plener ta mlad’ mu za hrbtom stoji. Hi hi, hi hi! Kričimo, ko „šoge“, pa to le za špas, Da nemška botrina ne žabi na nas; Mi nočemo vojske in noč’mo miru, Pa dražit’ Slovence, oh to je sladku. Juhu, juhu ! Na grablje bandero priveži, moj sin : Še dan’s mor’jo v Šiški vse race bit’ „hin“ ! Pijani pripojemo s Šiške nazaj: „Saj Kranjska je vender tajčkrainerjev raj“ ! Juhaj, juhaj! Zmešnjava Pred Loško sodnijo na Gorenjskem sta stala iz Poljanske doline oče in sin. Prvi je bil pozvan sin. Ves preplašen, ker še ni nikdar tacih hudih gospodov videl, oče ga je pa moral spremljevati* pisala sta se Lemove. Sodnik vpraša sina: Kako se pišeš? Sin ni imel sape, ni mogel ni spregovoriti. Oče na to: Janez Lemovč! Kaj? — vi dajete vašemu sinu potuho, da neče govoriti, povej hitro, kako se pišeš ? Sin je uže mislil, da bo na gavge tiran in le molči. Oče ga sune in reče: Janez Lemovč! Nič molčati! reče sodnik, govori! ako ne, pokličem beriča, da te zapre v „turn“. Zdaj je še le oče sprevidel, da je pomota, da sodnik misli, da mu veli molčati, ter reče: Sliš’jo gaspud! mi se pišemo za Lemovča. Saperment! zakaj mi niste to precej povedali, zareži sodnik; jaz sem mislil, da vi sina „šuntate*. Žirovske okrogle Sem se napotil z Razpotja, V nižavo krasno tja, Da v Žireh vidim čudni stan, Kdo bode za župana 'zbran. Kadar s klanca pridem v ravan, Zapazil sem prizor neslan : Bile tu ste stranki, oj dve ! — Volila je vsaka za se. Inteligenca, cvet Žirovcev, Nasproti nekaj pustolovcev, Ti so stali si v laseh, Boj je bil srdit obeh. Bliža se volitve konec, Kdo bo nosil zopet zvonec ? Kdo tej bo občini župan? Bo li zopet star, zaspan ? Al’ zdaj odurno se oglasi, Ko blisk raznese se po vasi: Že sedem let minolo je, Kar nas začelo grizit je, Zdaj smo lahko brez skrbi, Da traje to še leta tri. Še bo voda tekla v Soro, Dalje ’meli bomo smolo. Oj napredek ! kde si ti ? Da v Žireh te vidit ni! Povzdignem vinca kupico, Nazdravim s to napitnico ; Napijem stranki naprednjaškej, Pereat kliki nazadnjaškej ! Saj Žirovec ni zaspan, Ker kmalu bo nov župan ! Kepekec. Primožič in Perlu ga Primožič (navdušeno poje): Bratje! mi stojimo pevši, ko zidovi grada. Ferluga (priskoči ter mu na uho za brenči): če pa lahon kaže hlebec, vse — na tla popada. V žganjarijl Poslušaj, Boštjan! če mi poveš, kakšen razloček je mej oženjenim, ki ima hudo ženo in med ječo, plačam ti glažek grenkega. — Za glažek grenkega jaz ne obračam spretnega jezika in ne lomim svoje bistre glave, da bi jaz to raztolmačil, kajti mi se uže pozdeva, koliko je pri vas ura bila, rajši povem prostovoljno. I nu — naj bo tvoja prosta volja, plačam ti ga kar pol litra. — Stvar je čisto navadna in jasna, razloček je ta: V teško ječo je človek obsojen začasno, ali pa na živenje, mej tem, ko je človek z hudo babo do smrti kaznovan. Jurjeva odiseja - Te dni je bil „Juri brez puše“ v Gorici in njenej bližnjej okolici. Tja je šel „per pedes apo-stolorum", a nazaj je prišel „per pedes ferroviaeu. Marsikaj je doživel zanimivega, kar je vredno, da se zabilježi in tako ohrani potomcem. \ vagonu se je seznanil se gospodom Biksom, zdravnikom za kurja očesa. Biks mu je vedel marsikaj povedati o Gorici, osobito pa o njenih zdravstvenih razmerah. Pravil mu je, da Gorica je še več nego Nizza, da je pravi Eden, kder ljudje umirajo za starostjo in ne za boleznijo. Tu ni potreba bolnišnic, ni lekarn. Studenčnica je pravi pravcati prastari lek, o katerem je mnogo pisal uže Hipokrat. Ta ozdravi vsako bolezen, izvzimši kurja očesa, katera je treba rezati, da ne delajo škodo obuvalu. Ako mi ne verjamete, pravi Biks, poglejte tu pismo ali listič mojega prijatelja, nekdanjega lekarja v Gorici, slavnega Boccale! Moral je lekarno zapreti, da ne umre za lakotjo. Primem listič in čitam; vi gospod Biks imate prav 1 rečem. Ti nesrečni Boccale, dem! za te ni imela Gorica sreče. Listina je pisana v laščini, ker je Boccale Lah doma iz Ceriale. Gorizia, Via Fanale, sulla strada di Canale 5 G er minah. Ti scrivo, o Marziale, mio hale amico! Da tre mesi che sono a Gorizia in Via Fanale, ove pagai il primo quartale dal primo Germinale per un locah ad uso di speziale in fondo al viole del grande stradale Materah, a nessun mortale prese male, che a notar non vale un tale originale un vero slivah con un viso da caviale, che con 1’abi-taale sua brutah maniera mi chiese un po di di-gitale e del sole minerale! cost h mie hale stanno nello scaffah, lo sciloppo mi va a male ed ogni altro medicinah. Qui mi fecero un baccanah, tutt'altro-che morale che mai Veguale; perche hanno in odio mortale, Varte immortale medicinah; onde veggo che porro in non cole la rnia bile bestiah e spiegando 1’ale, darb un vale a questa piti che triviale via Canale. Tuo amico hale Marziale Boccale, speziale s pedale in via Fanale sulla strada di Canale. Gobezdanove Urše premišljevanje V ponedeljek se ne dela Tega v torek sem vesela. V sredo je pa srednji dan, Četrtek je rad zaspan. V petek god je moža moj’ga, V soboto bom se česala, V nedeljo pa bonu k maš’ randala, V najbližnjej krčmi za vin’ dala. Tako meni teden mine, Mi marsikaj v glavo šine, Če pa vražji dedec je doma, Moram delat’ i po glav’ mi da. Prošnja iz goriške okolice Dragi Juri ! Prosim te, naroči v glavni zalogi pri ondotnem magazinerju šior Makaronitu cikorje, oaj nam je prav urno sem le pošlje, kolikor mu zaloga dopušča. Osobito pa bi radi napravili enake prodajalnice gg.: Rejap, Ottazzul, Igatap, Inuram, Isungesnev, Ittunev in Zit': kakor vidiš sami Kitajci. Ako napraviš kupčijo, dobiš dobro mešetarijo. Pozdravlja te Tvoj Solkanec. Trojici v Gorici Vi dirjali ste okolo, Da bi črnili na polo: Kdo da kupil venec i trakove? Na raport naj taki se pozove. Srdito narod je govoril Protestoval je in zaoril: Per pisces et aves, Multi periere scholares. Narodni postopač. Na policiji Kde si doma ? vpraša komisar na policijo prignanega. Tam pri nas, odgovori prignanec. Kde pa je to ? vpraša ga zopet komisar. Prignanec reče: i — nu — tam v našej dolini! Komisar jezen, zakriči nad njim: Grom in strela ! kde pa je ta dolina, povej ? O! — o — osem ur od tukaj je! reče ta naivno. Nu zdaj pa uprav toliko znam kakor prej, pravi komisar. Kaj si Vipavec ? sopet ga bara komisar. E — e — mi — zdaj ste jo pa zadeli. Ipavc pej, odreže se prignanec. Kako je lakonski komi svojej ljubi grat-uliral za nje god Ljub mojga Pepsa 1 * Ker ga je dans, tista tojga god svetga Giuseppe, uzela jest za roka pero in ga tebi pisala enga pismo. Iz mojga srce gratulira jest teb za godu, še anga leta šivio, per dobrega zravje. Jutri aa dva ura ga bomo šla na špas tista Ricmane, kakor ga je san Giuseppe, ima dobra vina, da koš pil. Aoh! jest ga bom prav allegro ca,ra mojga Pepsa, ti si ga moj angelo, te ga imam tako rada, da ga dam vse zate. Prosem če ga nemaš Sfyta, za piša enga. pismo, pa ga daj anga servo dj piazza, primi ga mile bazeti jeno ne pozabila lista toja luba, ki je bobra kakor cukero. Adio Pepsa, jutri na Ricmane. Tvoja luba Sandro. Oznanilo Podpisani naznanjamo vsem, kteri imajo pri-Rko pomazati in onesnažiti, bodi si table nad pr#-dajalnicami, ali zidove hiš, da se edino pri njih obi črnilo Rimske in Videmske baze po prav ^zkej ceni. Goriški lahončici Izjava Hudobni ljudje obsojajo me po časnikih in po privatnih društvih, da sem strog in nepravičen, da pojasnem sl. občinstvu, ter zavežem vse hudobne jezike, izjavim: Ne zaradi zamude šolskih ur, ker so šli slovenski dijaki za pogrebom nekega Krilana, preiskoval sem in tipal obisti tem dijakom, ampak zato, ker so se drznili podariti mu venec in trobojne slovenske trakom, pa še natisniti po slovensko na te, kar jaz nikakor tega trpeti ne morem. Tkepanfkepan. ITa velikem trgu Johanca. Bon žorno Pepca, jejmena, kod hodiš, da te ne vidim ? Pepca. Koša vol, imam toliko opravkov, ali si slišala, da je neko delavsko društvo najelo zdravnika, pa še kakšnega ! da ob praznikih k bolnikom ne mara hoditi, pa mu plačajo 1500 gld. Johanca. A-a-a — res — per dio! Zakaj pa ne vzamejo dva zdravnika za tako veliko plačo ? Pepca. Štupida! če bi bila potreba dveh, bi pa vzeli še enega šoštarja zraven, saj so pred letom enako’ mislili narediti. Johanca. O sveti Krišpin! kako to ? Pepca. Kako nek to ? Kdor zboli, šel bi šoštar najprvi pogledati, če Je res bolan, zdravnik pa čez nekaj dni, če je blizo; ako pa je daleč, pa se zdravnik ne more mučiti radi enega, ga pa šoštar lahko ozdravi. Johanca. Va, va — mata! šoštar bo zdravil, kde je to mogoče? Pepca. Vse je mogoče, saj še palica vstreli včasih, pa živ človek ne bi znal zdraviti. Lani je bil en tak Krišpinov apostel uže kandidat, znal je tako zdraviti, da bi društvo nobene škode ne imelo; on je znal! enkrat je z roko sunil, pa je neko staro ženo ozdravil za vedno. In ker ima društvo obilo troškov, bil bi tak na mestu ! Johanca. To pa mora uže kaka rogomentna oseba biti ? Pepca. Uprav tako je! jaz sem poznala tacega, ki je bil celo za adjunkta društvenemu predsedniku. Johanca. Kaj pa imaš za ene bukvice v roki ? Pepca. To so društveni računi, veš ! to se pravi letni računi. Johanca. Povej mi, nu, kaj o računih ? Pepca. Koša vol, to ni za nas, te račune v društvu noben ne zgrunta! jih je toliko moški oddelek, potem ženski oddelek, pa spet moški, pa ženski itd. itd. itd. itd. in tako naprej, pa uprav toliko znam, ko Sandro v kaštetuti. Johanca Ti šb koša? meni še pa to uprav tako zdi, kakor bi norcu dobro jutro voščil. Adio, Pepca, šta bene! Sntešnice _ Neki kmet pride v kavarno k Valvazorji v Ljubljani, ter pije kavo za kavo, izpil jih je uže 9. Marker zapazivši • to, da kmet tudi vselej vodo izpije stopi k njemu, rekoč: Oče! ali boste še eno pili? Ja — {\ — reče kmet, pa brez vode; kdo bo toliko vode pil, misleč, da mora tudi vodo piti. Na Dolenjskem so kopelji Toplice, kamor Kočevarji obilno zahajajo. Vedno ko kdo stopi v Toplice, reče vsak: Gott segne das Bad. Neka Dolenjka, ki se je tudi kopala tara, silili so jo Kočevarji, da mora i ona tako reči, ko stopi v kopelj. Kor pa ni znala nemško, rekla je mesto : Gott segne das Bad, vsi godci pojte spat! Kmeta je bolel zob. G. župnik ga vidi in mu reče : Nace, če te zob boli, pojdi v mesto k zdravniku X-u, on ti ga bode izdrl brez bolečin. Kmet gre in res v 2 minutah je bil zob brez vseh bolečin izdrt. Kmet sreča drugi dau svojega soseda, ter mu pove, kako mu je nek profesor izdrl zob v 2 minutah in, da mu je plačal 2 gl. Kaj vraga! začudi se sosed, rekoč: V 2 minutah pa 2 gl. plačati ; to je drago, meni ga je izdrl zdravnik Z., pa je rabil uro in pol, pa sem mu le 40 kr. plačal; vidiš kako malo je zaračunil. Pa te je kaj bolelo? To se ve da, vsega mi je zdrobil, da je posamezne korenike potem ven trgal. Slaviti Bortoletti se je produciral na nekem kraljevem dvoru se bolhami. Kralj in kraljica sta občudovala eksercicije teb malih živalic; bar nagloma skoči general kraljici na vrat in se zgubi. Kraljica je bila vsa prestrašena — kralj pa je dejal; brez generala, armada ne more obstati in „eksercirati", ta se mora dobiti in dati armadi nazaj. Kraljica se oddali se svojimi damami, ter se vrne nazaj s pobeglim generalom. Bortoletti stegne roko po begunu — ga ogleduje — ter pravi: Kraljeva svitlost! žal mi je, pa to ni moj general — to je ptujec. Rajbenčana se srečata na potu; eden gre v Trst, drugi pa iz Trsta domu. Juože! kaj pa je novega pri nas ? a —- mi — al navajš ? Martin Zima j’e umeri. Ali je kaj teško umeri? vprašal ga je iz Trsta gredoči. I — nu — saj vajš, da je težko, ker naj bil še navajen. Enkrat se primeri, da je Ribenčan konja zgubil, pa je svojega soseda prašal: Tuone, al si kaj vidil, mojega bajlega švorca ? južnim srcem naznanjam vsem prijateljicam „skokonogih bolh“, da mi je verni tovariš, zavaljeni Lavrenčič, po nesreči pohodil najlepšo in najtolstejo T=r^T Par minut je brcala in se zvijala, revica, preden je poginola. Jutri bode pogreb, h kateremu uljudno vabim, pa tudi pričakujem mnogo prijateljev, zlasti vse „Cikorijaše“. Nesli jo bodo „črarli" na elastičnih nosilnicah ; svetile „kresnice", „brenclji" peli pa „Libera". Grob bode poškropil „stričin muren", zasuli pa — „kebri" in govor bo držal „polž" iz Višnjegore. Škorkija pri Trstu, marcija t, 1. Jurij Katalan, jokajoči podpredsednik „Cikorije". La filiale ddla Im Union Trleste s'occup« di tutte le opera-zioni di Banca e Cambf oval ute. a) Aceetta Tersamenti in conto corrente: Abbuonando l’interesso annuo per Banconote -S’/«0 o coi> preavviso di 5 giorni 4 % „ „ „ 12 ,, 4'/,% a quattro mesi fisso. per Napoleoni d1/«0/« con prearviso di 20 giorni 372% - „ „ 40 „ 3S/4°/o ,, „ „ 3 mesi 4 % i, „ »6 „ INT BANICO GIBO abbuonando il 3°/0 intoresso annuo Sino a qualunque somma, pre/eva-zioni sino a f. 20,000 a vista verso cJičqne; importi maggior preavviso avanti la Borsa. — Confema dei versamonti in apposito libretto. CouteKffiii per tutti i vorsamenti fatti a qual-siasi ora d'uflioio la valuta del medesimo giorno. Assuane pei propri correntisti l’in-easso di eonti di piazza, di cambiali, per Trieste, Vienna, Budapest ed altre prineipali eittd, rilascia loro assegni per queste piazze, ed aecorda loro la facolta di domieiliare effetti presso la sua cassa franco d’ogni spesa per essi. — b) S’ inearica dell’aequisto o della vendita di effetti publici, valute e diviso,'nonche đell’incasso d’assegni, cambiali e coupons, verso '/g% di provvigione. — c) Accorda ai propri committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi spocie e ne cura gratis l’incasso di coupons alla seadenza. 12—2 La Filiale della Banca Union (Sezione Merci) s’inearica deH’acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre erediti sopra mercanzio ad ossa consegnate, oppure polizze di carico o Warants. 8« ix: IportM-Corso 1.10 „A. la. Trj-lle čle Mllaja."-. Soprabiti in colori moderni f. 12, 14, 18 sino “ ....... ' " 20 „ Vestiti fantasia Vestiti neri da Salone . Capotti neri da Salone. Paletot d’inverno. . . Calzoni neri da Salone. Calzoni grevi 16, 18, „ 32, 36, ,, 20, 25, „ 16, 20, 6, 10, 5, 8, 45 30 30 14 14 45 85 75 55 70 16 20 ----- ^ i/ / f 77 - Ordinazioni per vestiti fini di lusso e galanteria si esegui-scono prontamente. OOOOOOOIOIOH Podpisani izdeluje in telegrafične aparate, vsakovrstno električno gonilno napravo in stroje. Stalne premakljive baterije in za zdravnike. Priporoči crkvenim predstojnikom in čč.-duhovščini svoje najnovejši iznajdene strelovode.Vsako naročilo izvršeno bode točno v najkrajšem času. Alojz Tommasini 24—2 Trst, Via IIOIOK ide točno v naj- W dojz Tommasini Q ia S. Lazzaro N. 2020. oooooooo 'Od danas do konča godine 1886! Svatko, koji sc predplati na financ, časopis ,LA V E R I FI C A“ o službenih vucidbah 1 dobit će ga bezplatno od septembra do konca de-) eombra t. g. a u jenuaru 1885. primit će badava prontuarrij i koledar posudah. Ciena predplati za cielu godinu. Trst u kuću for. 2. — Za austro-ugarsku carevinu for 2.50 — Inozemstvo (u zlatu) fr. 8. — Izvan pošt. saveza fr. 10. Predplate se primaju danomice Izlazi 7, 18 i 27 svakog meseca u Tratan.. Ttrijitd dbltaJa kod svake vucidbo izkaz zao-1 statakab ili brojeve kartelah izvučenih nedignutih. i — Verifica dodaje svakoj posudi sva ona tumačenja, 1 i keja drži rriednimi za razjasniti plan vucidbah. i — Vttcidbe i vješti koje podaje Verifica jesu vazda I službene. Verifica objavlja plačila kamatah i dt- 1 vidondah kuponab i označuje amortizaciju ukrađjenih ^ izgubljenih ili izborenih kartelah. Viestnik Verifike \ sadržaje ciene svih vriednostih austrij. i inozemskih GIUSEPPE ZOLDAN - TKST. Lred nalazi se: Via delV Orologio časa fu Stratti, vis.a-vis naiujestnićtvu 5—2 £ Filijallo y Trstn c. li uri?. {avstrijs. Mimii JT za trgovino in obrt. Novci za vplačila v bankah pri 24—8 4-dnevni odkaz 8-dnevni odkaz S'/j0/, 30-dnevni odkaz v napoieondorih pri 30-dnevni odkaz 37o 3-mesečiii odkaz 31;,0/,, 6-mesečni odkaz 3Vj0/o Okrožni otdel v bankah ‘i'/r/o kamate na vsako vsoto, a v napoieondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, Orač, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Saleburg brez troskov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri V80/o provizijona. Provizija na \Varrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu Vs% provizijo za 3 mesece. Na efekte 6% letnih kamatov do zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumljenja. >\ V TRSTU, 1. oktobra 1884. g £ < O 4 a £ 5 N H 6 NA TRGU PRED KASARNO Na u važe nje! Podpisani gostilničar je odprl pred kratko * časa se vsem novonredjeno gostilno .Zhe im Wir na trp ped veliko kasarno Piazza della Gaserma V svojej zalogi ima mnogovrstna najboljša vina, okusno pivo, izvrstno kuhinjo z dobro in točno postrežbo. Preporodi se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojno obiskovanje v njegovih elegantno uredjenih prostorih gostilne. IVAN PETERLIN 0NHVSV3 OHUd fl9HI VN B B B > * B ss s / OOO @©®@@@©®©@.3©0©©3@@©©©©©@ O O © OOOOOOGOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOO o ® Agencija za posredovanje služeb in stanovanj @ L GEROM-JJl priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najvgodnejimi pogodbami. 24—8 Piazza © Ponterosso I. nadstropje. [QQQQQQQQ ooa ©©@@©©©@@@©ao3>®®©@@©@@©@©@ @ oeo S|J Stol iz trka lesa za pi varne z vrtom, za krčme na deželi, kakor tudi za kuhinje, dobijo se prav po nizkej ceni. Uzorci (muštri) se vidijo pri: PUBBLICA AGENZIA COMMEBCIALE Trst — Corso br. 22 I. nadstropje. 3—1 PEKARIJA ? Za velikonočni praznik j JI priporoča se podpisani, ki ima na Greti v Krpanovej hiši št. 19. svojo obširno 2 pekarijo. V svoji zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke po najnižjej ceni. Pri-^ poroči se vsem okoličanom in Slovencem S za domačo peko, tako za vsako vrsto J? finega krnha, kakor: potice, pince, pres-^ niče in enake izdelke. Vsako naročilo se izvrši v najkrajšem času in točno. Dragotin Grnden, pek in gospodar, o-k Zeffiro Silvester, Yia Acmedotto lir. 5 ? Trstn ima t svojej velikej zalogi vsakovrstne kipo iz krajde ia’ alabastra. Kipe za vrte in olepšavo poslopij ; posebno lep kip Avstrije iu druzih mitologičnih podob. V naravni velikosti ima dobro izdelana kipa cesarja in cesarice po jako. nizki ceni. En kip stane v zaboju poslan samo 5 gld. Priporoči se vsem c. kr. uradom, društvom, kateri si lahko omisbjo. 8—3 kipe po tej ceni. Javna trgovska agencija * (Palica Aienzia Comierciale) VdT t n N T Corso broj 22. ZANIMIVOJLrVSE Posebna postrežba za male naročbe. Pošilja se na vse krajo na drobno, družinam in gostilnicam : Razno sočivje, kava, mirodije, pomeranče, limone, sadje, cvetlice, rokodelsko orodje, pohištvo, disavine, modno blago itd., vse po originalnih cenah proti mali proviziji, carino prosto. PREVZAME razpošiljatev in vročitev tiskovin, okrožnic, cenikov itd. za katere koli dežele in stanove. 48-1 S? < 'P » •A £ rr nm g-r © M fi is S'l © 2. Pi PC fs- vi o s= m p. ”§ 5. g'g' S S 0 1 p* se ► 09 •-3 i h do ceni Vodstvo EKONOMIČNE PEČI v ulici Madoanina 3, naznanja, da ni davno od tega, kar ste bili odprti sl. občinstvu dve novi filijalki v ulicah • delle Legna 1 in della Caserma 5, kder se prodaje kruh 2 kr. ceneje na kilogr. Enak kruh se prodaje i v drugih filijalkah: Ulica Maleanton 7 in Molino a Tento 2, ter v gori Imenovanoj pekariji. Dobra in izborna vrst kruha po ceni, ne boji se nikakove konkurence. ji J <1 M 48—1