Urad Republike Slovenije



za makroekonomske

analize in razvoj

Gregorčičeva 27

1000 Ljubljana



Kratke analize



Finančno stanje



podjetniškega



sektorja in



plačilna



sposobnost



poslovnih



subjektov



v Sloveniji



Urška Lušina



www.umar.gov.si

Zbirka Kratke analize



Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji



Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Gregorčičeva 27

1000 Ljubljana



Avtor: Urška Lušina



Tehnično urejanje: Mojca Bizjak



Ljubljana, april 2025



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 232098307

ISBN 978-961-6839-59-4 (PDF)



Spletna lokacija publikacije:

https://umar.gov.si/publikacije/kratke-analize/publikacija/financno-stanje-podjetniskega-sektorja-in-placilna-

sposobnost-poslovnih-subjektov-v-sloveniji



Publikacija je brezplačna.



©2025, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Vsebina





Povzetek ............................................................................................................................................. 1



1 Finančno stanje podjetniškega sektorja .......................................................................................... 2



1.1 Kakovost bančnih terjatev do podjetij ........................................................................................ 6



1.2 Število začetih stečajnih postopkov ........................................................................................... 7



Literatura in viri ...................................................................................................................... 12





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 1




Povzetek



Splošno finančno stanje podjetniškega sektorja je v letu 2023 ostalo razmeroma ugodno – kazalniki

likvidnosti in donosnosti so dosegli najvišje ravni, kazalniki zadolženosti pa so ostali razmeroma

ugodni. Prispevka finančnega in znotraj tega tudi bančnega dolga k celotnemu dolgu sta bila najnižja

po letu 2006. Sposobnost podjetij za odplačevanje dolga je kljub zvišanju zadolženosti,

prezadolženosti in obresti po večini kazalnikov dosegla najugodnejše vrednosti po letu 2006. Ob še

vedno razmeroma ugodnem finančnem stanju podjetniškega sektorja pa se je v kriznem obdobju

(2020–2023) finančno stanje v nekaterih dejavnostih začasno precej poslabšalo. V letih 2020 in 2021

zlasti v nekaterih z epidemijo najbolj prizadetih tržnih storitvah (gostinstvo, druge poslovne,

kulturno-rekreacijske in druge dejavnosti), v letih 2022 in 2023 pa v nekaterih s stroški materiala in

energije bolj obremenjenih dejavnostih (gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in energetika),

holdingih in lizingih ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Delež podjetij z razmeroma

močno izpostavljenostjo tveganju plačilne nesposobnosti se je tako po letu 2020 prehodno zvišal, že

leta 2023 pa je bil po večini kazalnikov na podobni ravni kot pred epidemijo in nižji kot v obdobju

gospodarsko-finančne krize.



Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji pa je tudi v letu 2024 navkljub zaostrenim

geopolitičnim razmeram, umirjanju gospodarske rasti in ob visokih obrestnih merah ostala še vedno

relativno ugodna. Kakovost bančnih terjatev do podjetij je kljub manjšemu zvišanju terjatev s

povečanim kreditnim tveganjem (S2) ostala dobra. Delež nedonosnih terjatev (NPE) se je v primerjavi

z letom 2019 znižal v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu in rudarstvu ter prometu, še vedno pa je

najvišji v gostinstvu. Delež terjatev do podjetij, ki se jim je v obdobju po odobritvi posojila kreditno

tveganje pomembno povečalo (S2), se je nekoliko zvišal, a je še vedno precej nižji kot v epidemiji.

Najvišji ostaja v rekreacijskih, kulturnih in drugih dejavnostih ter v gostinstvu. Število začetih

stečajnih postopkov pa se je po zniževanju v obdobju 2019–2023 v letu 2024 nekoliko povečalo

(pri samostojnih podjetnikih že leta 2023), a je še vedno precej nižje kot leta 2019. V letu 2024 je bilo v

primerjavi z letom 2023 število začetih stečajnih postopkov nad poslovnimi subjekti višje v

gradbeništvu, trgovini, prometu, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, predelovalnih

dejavnostih, drugih poslovnih dejavnostih ter v nepremičninski dejavnosti in izobraževanju.



K ohranitvi ugodnega finančnega položaja podjetniškega sektorja v kriznem obdobju 2020–2023 so

poleg ugodnega finančnega stanja podjetniškega sektorja v predepidemskem obdobju precej

prispevali tudi interventni ukrepi države, ki pa se počasi iztekajo. Podjetniški sektor pa se tudi v letu

2025 sooča z negotovimi geopolitičnimi razmerami, visokimi obrestnimi merami in umirjeno

gospodarsko rastjo, ki jo omejuje nadaljnje poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, zlasti rastoči

stroški dela ter tudi stroški energentov, materialov in surovin (zaradi uvedbe carin). Vendar pa se

moramo zavedati, da so ukrepi kljub kratkoročnemu pozitivnemu učinku lahko zgolj začasni, hkrati

pa morajo biti tudi precej ciljno usmerjeni, saj imajo lahko ob premalo ciljani uporabi srednjeročne

negativne posledice tako za produktivnost kot tudi za gospodarsko rast.





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 2




1 Finančno stanje podjetniškega sektorja



V letu 2023 je splošno finančno stanje podjetniškega sektorja ostalo razmeroma ugodno.

Likvidnost se je v letu 2023 po večini kazalnikov še dodatno okrepila in dosegla najboljše vrednosti po letu

2002. Malenkost se je znižal le koeficient absolutne (gotovinske) likvidnosti.1 Prav tako se je donosnost v

letu 2023 zvišala po vseh kazalnikih in še vedno dosega najboljše vrednosti po letu 2002 (Slika 1).2

Zadolženost in prezadolženost sta se po večini kazalnikov v letu 2023 zvišali, izjema je bil bančni dolg, ki se

je ohranil na ravni iz leta 2022 (Slika 2). Po vseh kazalnikih je bila zadolženost višja kot pred epidemijo in

nižja kot v začetku finančne in gospodarske krize. Celotni dolg je bil nominalno sicer na podobni ravni kot

leta 2008, realno pa je bil še vedno za okoli tretjino nižji. Prispevek finančnega in znotraj tega tudi bančnega

dolga k celotnemu dolgu je bil leta 2023 najnižji po letu 2006, prispevki vseh ostalih obveznosti pa so se

okrepili, s tem pa je bila rast celotnega dolga nekoliko izrazitejša (Slika 3).3 Prezadolženost je bila malenkost

višja kot pred epidemijo, a še vedno za več kot pol nižja od najvišje vrednosti leta 2009. Koncentracija neto

finančnega dolga prezadolženih podjetij se je v letu 2023 znižala in je nižja kot leta 2019. Dosegla je ravni iz

leta 2021, ko je bila dosežena tudi najnižja prezadolženost po letu 2006. 4 Sposobnost podjetij za

odplačevanje dolga se je v letu 2023 ob dobrih poslovnih rezultatih kljub nadaljnji rasti večine kazalnikov

zadolženosti in obresti še nekoliko izboljšala ter po večini kazalnikov dosega najboljše vrednosti po letu

2006 (izjema je obrestna pokritost zaradi najvišje rasti finančnih odhodkov za obresti po letu 2006; Slika 4).5



Slika 1: Kazalniki likvidnosti in donosnosti dosegajo najvišje ravni



Koeficient pospešene likvidnosti Donos na prihodke (ROS) Neto profitna marža 12 Koeficient absolutne likvidnosti Koeficient splošne likvidnosti Donos na sredstva (ROA) Donos na kapital (ROE)

180 10,3

10

160 153,2

140 8



V % 120 114,3 6 5,1 100 V % 4 80

60 2

40 27,4

0

20

0 -2

02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 2023 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR.



1 Likvidnost (v letu 2023): rast tekočih sredstev kot tudi tekočih sredstev brez zalog , širših denarnih sredstev in neto obratnega kapitala je bila višja kot rast tekočih obveznosti. Izjema so bila le ožja denarna sredstva, katerih rast je bila nižja od rasti tekočih obveznosti. V letu 2023 so se tako vsi sestavljeni kazalniki likvidnosti zvišali, razen koeficinta gotovinske likvidnosti, in vsi so se ohranili blizu najboljših vrednosti. Koeficienta splošne in pospešene likvidnosti ter neto obratni kapital v virih sredstev pa še celo dosegajo svoje najboljše vrednosti po letu 2002.

2 Donosnost (v letu 2023): neto čisti dobiček, EBIT, EBITDA in dodana vrednost so se nadalje zvišali za več kot desetino. ROA, ROE, ROS, gospodarnost poslovanja, neto profitna marža, EBIT in EBITDA marža pa so se tako v letu 2023 zvišali in ohranili blizu najboljših vrednosti (doseženih leta 2021).

3 V okolju zaostrenih geopolitičnih razmer, umirjene gospodarske rasti in ob visokih obrestnih merah ostajajo podjetja zadržana do novega zadolževanja prek bank in se tako ob dobri likvidnosti bolj financirajo z notranjimi viri. 4 Deset najbolj zadolženih podjetij je imelo leta 2023 okoli 19 % (2019: 23 %), petdeset najbolj zadolženih podjetij pa okoli 36 % (42 %) neto finančnega dolga prezadolženih podjetij.

5 V predepidemskem obdobju se je sposobnost odplačevanja dolgov najprej izboljševala, zlasti zaradi razdolževanja, nato pa predvsem zaradi izboljšanja poslovnih rezultatov in nizkih obrestnih mer. V letih 2022 in 2023 pa je ob ugodnih poslovnih rezultatih podjetij postal pomemben tudi učinek zadolževanja podjetij, ki pa je zaradi dvigov obrestnih mer postajalo tudi vedno dražje. V letu 2023 je pri vseh kazalnikih, razen pri kazalnikih v povezavi z obrestmi, ponovno prevladoval učinek dobrih poslovnih rezultatov. UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 3





Slika 2: Kazalniki zadolženosti ostajajo razmeroma ugodni


Celotni dolg / obveznosti do virov sredstev Prezadol. GD -IC ≥1 Prezadol. - GD - IC < 1

Bančni dolg / obveznosti do virov sredstev Prezadol. GD - IC= . Celotni dolg

Celotni dolg (d. os) Finančni dolg Bančni dolg

Bančni dolg (d. os) 80

80 80

70 68,2 68,2 70 70



60 60 60 R U



V % 50 d E 50 50 R mr EU d 40 40 40 , v 33,3 ek V mr 30 30 30 Znes

20 14,0 20 20

14,0

10 10 10

0 0 0

02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: d. os – desna os; Celotni dolg zajema finančne (znotraj tega bančne), poslovne in ostale obveznosti podjetij. Za finančni dolg je mogoča primerjava od leta 2006 (z uvedbo SRS 2006); GD-IC – gospodarske družbe z obrestno pokritostjo; IC= – gospodarske družbe, ki imajo finančne odhodke za obresti enake nič; Prezadolženost je merjena kot vsota neto finančnega dolga (t. i. finančni dolg brez sredstev), ki je višji od petkratnika EBITDA (če je FV ≥ 5), ali kot vsota celotnega neto finančnega dolga (če je EBITDA < 0).



Slika 3: Prispevka finančnega in znotraj tega tudi bančnega dolga k celotnemu dolgu sta najnižja po

letu 20066,7

Finančne obveznosti Poslovne obveznosti Ostale obveznosti

Do bank Druge Vključene v skupine za odtujitev

Do družb v skupini Do družb v skupini Odložene obveznosti za davek

Druge Do dobaviteljev KR pasivne časovne razmejitve

Rezervacije in DR pasivne časovne razm.*

70

% 60

, v

gu 50

dol

em 40



otn 30 el c v 20 ež el D 10

0

06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: KR – kratkoročne; DR – dolgoročne; * Rezervacije: vnaprej vračunani odhodki, ki bodo v prihodnje omogočili pokritje takrat nastalih odhodkov (npr. reorganizacija, pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, pokojnine, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi); Dolgoročne pasivne časovne razmejitve*: odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke (zajemajo tudi državne podpore in donacije, prejete za nepovratno pridobitev osnovnih sredstev).



6 Delež finančnega dolga v celotnem dolgu se znižuje že vse od leta 2012 in je bil leta 2022 z 48,8 % najnižji po letu 2006 (za 10,1 o. t. nižji kot leta 2008, ko je celotni dolg dosegel vrh). Prav tako se že od leta 2011 znižuje tudi delež bančnega dolga, ki je bil z 20,5 % najnižji po letu 2006 (za več kot polovico nižji kot leta 2008; zlasti na račun kratkoročnega bančnega dolga). Precej pa se je okrepilo zadolževanje prek družb v skupini (11,3 %; skoraj še enkrat višji delež kot leta 2008) – tu gre zlasti za dolgoročno zadolževanje, ki je od leta 2015 višje kot kratkoročno; ter delež drugih finančnih obveznosti (17 %; za 7,4 o. t. višji kot leta 2008). Tudi delež vseh poslovnih obveznosti se je po letu 2012 okrepil in bil leta 2023 39,8 % (do dobaviteljev: 21,8 %, druge: 13,5 %, do družb v skupini: 4,6 %; skupni delež je bil za 4 o. t. višji kot leta 2008).

7 Po podatkih Banke Slovenije se v zadnjih letih krepi financiraje podjetij s posojili, prejetimi od nadrejenih družb iz tujine (junij 2024: 55 % vseh tujih posojil), posojili, prejetimi od drugih podjetij v Sloveniji (13,3 %), ter posojili, prejetimi od samostojnih podjetnikov (8,4 % glej tudi Sliko 5.7 in Sliko 8.26 v BS, 2024a). Raziskava o dostopnosti virov financiranja za podjetja (iz leta 2024) kaže, da se je dostopnost do virov financiranja izboljšala (gl. Sliko 3 v BS, 2025b), a se v zadnjih letih povečuje delež podjetij, ki ne zaprosijo za zunanje financiranje (46 %), najpogostejši razlog za to pa so zadostni notranji viri (privarčevani zaslužek, prodana sredstva; gl. tudi Tabelo 1 v BS, 2025b).Tudi za leto 2025 podjetja pričakujejo, da se bo najbolj izboljšala pričakovana dostopnost notranjega vira financiranja podjetij in bančnega posojila (gl. Slika 9 v BS, 2025b). Podjetja pa naj bi nameravala financirati načrtovane investicije v naslednjih treh letih predvsem z lastnimi viri (42 %) in manj z bančnim posojilom (34 %; gl. tudi Poglavje 5.2 v BS, 2025b). UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 4





Slika 4: Sposobnost podjetij za odplačevanje dolga kljub zvišanju zadolženosti, prezadolženosti in


obresti 8 po večini kazalnikov dosega najugodnejše vrednosti po letu 2006

Finančni odhodki Neto celotni dolg / obveznosti do Finančni vzvod

za obresti virov sredstev (Neto finančni dolg /

Obrestna pokritost EBITDA)

(EBITDA/fin.odh. za obresti)

1,2 70 50 7

45

1,0 60 e 6

40 erj



R 50 35 zm 5 0,8 42,1 ra % 30 t, EU 40 4 d , v os 0,6 0,5 ež 25 rit ta el 24,9 30 Le V mr ok 3 D 20 p 0,4 15 tna 1,7 20 2 res 10 0,2 Ob 10 1 5

0,0 0 0 0

06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: d. os – desna os. Za finančni dolg je mogoča primerjava od leta 2006 (z uvedbo SRS 2006).



Ob še vedno razmeroma ugodnem finančnem stanju podjetniškega sektorja pa se je v kriznem

obdobju (2020–2023) finančno stanje v nekaterih dejavnostih (začasno) precej poslabšalo, … V letih

2020 in 2021 zlasti v nekaterih z epidemijo najbolj prizadetih tržnih storitvah (gostinstvo, druge poslovne,

kulturno-rekreacijske in druge dejavnosti), v letih 2022 in 2023 pa v nekaterih s stroški materiala in energije

bolj obremenjenih dejavnostih (gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in energetika), holdingih in lizingih

ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Bančni dolg se je v primerjavi z letom 2019 zvišal za več kot

petino v holdingih in lizingih, gradbeništvu, komunalnih dejavnostih, informacijsko-komunikacijskih

dejavnostih, drugih poslovnih dejavnostih, drugih dejavnostih ter v gostinstvu. V večini od teh dejavnosti9

se je za več kot petino zvišala tudi prezadolženost (gl. Sliko 1 v Prilogi). Sposobnost odplačevanja dolgov,

merjena kot finančni vzvod, se je v vseh dejavnostih v primerjavi z letom pred izbruhom epidemije že

izboljšala 10. Najslabša je še vedno v holdingih in lizingih (13,8 leta), kljub doseženi najnižji vrednosti po letu

2008. Obrestna pokritost pa se je z naraščanjem obrestnih mer v letih 2022 in 2023 precej znižala in je v

primerjavi z letom 2019 slabša v vseh dejavnostih. Še vedno pa je najboljša v oskrbi z elektriko in plinom

(114,2) ter najslabša v holdingih in lizingih (2,4; gl. Sliko 2 v Prilogi). Kazalnik donosnosti sredstev (ROA) in

koeficient splošne likvidnosti pa sta bila v letu 2023 v večini dejavnosti višja kot leta 2019 (pred epidemijo

in energetsko krizo). V primerjavi z letom 2019 je bila ROA nižja v holdingih in lizingih, strokovno-tehničnih,

nepremičninski in kulturno-rekreacijskih dejavnostih, koeficient splošne likvidnosti pa je bil nižji v holdingih

in lizingih, oskrbi z elektriko in plinom in komunalnih dejavnostih (gl. Slike 3 v Prilogi).



8 Štiri petine bančnega dolga podjetij je vezanega na spremenljivo obrestno mero (glej Sliko 8.8 v BS, 2024a), ki se je od prve polovice leta 2022 precej zvišala, prav tako fiksna obrestna mera, ki je temu sledila in se je podobno zvišala. Spremenljive obrestne mere na novoodobrena posojila so najvišjo raven dosegle oktobra 2023, fiksne januarja 2023, izrazitega znižanja pri obeh pa še ni zaznati. V letu 2023 so spremenljive obrestne mere v povprečju znašale 4,9 %, fiksne pa 5,3 %, v letu 2024 pa 5,1 % in 4,7 % (ECB, 2025a, 2025b). Oboje še vedno bistveno odstopajo od ravni iz obdobja nizkih obrestnih mer (glej tudi Sliko 2.21 in Sliko 8.13 v BS, 2024). Zaznati je tudi povečan obseg predčasnega poplačevanja posojil s ciljem zmanjševanja bremena servisiranja dolgov (Anketa bank o povpraševanju po posojilih v BS, 2024a).

9 Izjemi so komunalne in druge dejavnosti.

10 Neto finančni dolg in EBITDA sta se v obdobju 2019–2023 zviševala z izjemo leta 2020, a se je neto finančni dolg v primerjavi z letom 2019 ohranil na podobni ravni, medtem ko se je EBITDA zvišala za 39 %. V informacijsko-komunikacijskih, komunalnih in drugih dejavnostih je bilo izboljšanje finančnega vzvoda v primerjavi z letom 2019 malenkostno.





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 5




Slika 5: Delež podjetij z razmeroma močno izpostavljenostjo tveganju plačilne nesposobnosti je bil leta 2023 nižji kot v obdobju gospodarsko-finančne krize

Najbolj problematična prezadolžena podjetja Zombi podjetja

Podjetja Zaposleni Podjetja Zaposleni

18 Kapital Dodana vrednost Kapital Dodana vrednost* 6



16 5



% 14 13,6 4,9 % 4 , v , v D 12 D



h G h G 3 10 se se v v v v 8 2 1,7 ež ež el el 6 D 4,8 D 1 0,8



4 4,7 0,06 0 1,4 2

0 -1

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES; preračuni UMAR. Opombe: Najbolj problematična prezadolžena podjetja so tista, ki imajo neto finančni dolg in negativen EBITDA. Del teh so tudi zombi podjetja, pri katerih je tveganje plačilne nesposobnosti največje, saj imajo poleg neto finančnega dolga že vsaj tri leta zapored negativen EBITDA; GD – gospodarske družbe; zaposleni – povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur (AOP 188); Dodana vrednost*: kosmati donos od poslovanja (AOP 126) – subvencije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki (AOP 124) – stroški blaga, materiala in storitev (AOP 128) – drugi poslovni odhodki (AOP 148), je v letih 2008, 2015, 2016, 2020 in 2022 malenkost negativna.



… kar je vodilo v prehodno povečanje deleža podjetij z razmeroma močno izpostavljenostjo tveganju

plačilne nesposobnosti, ki pa je bil že leta 2023 po večini kazalnikov na podobni ravni kot v

konjunkturnem obdobju pred epidemijo. Najbolj problematičnih prezadolženih podjetij je bilo v letu 2023

13,6 % vseh podjetij (13,7 % v obdobju konjunkture 2014–2019), zaposlovala so 4,7 % vseh zaposlenih

(4,5 %)11, v svojih bilancah so imela za 4,8 % vsega kapitala (2,9 %) in ustvarila so 1,4 % (1 %) dodane

vrednosti vseh podjetij.12 Vsi deleži so bili nižji kot v finančno-gospodarski krizi (2008–2013; Slika 5).

Produktivnost teh podjetij je nizka (gl. Sliko 4 v Prilogi). V najbolj problematičnih prezadolženih podjetjih je

bilo leta 2023 skoncentrirane 54,8 % vse prezadolženosti (6,4 mrd EUR; 40,1 % v obdobju 2014–2019)13,

večinoma v MSP (91,8 %) 14. Po dejavnostih je bilo 39 % skupne prezadolženosti teh podjetij nakopičene v

holdingih in lizingih, več kot 5 % pa so jih imele še predelovalne15, strokovno-tehnične16, nepremičninske

dejavnosti, gradbeništvo in trgovina. Prezadolženost se je v obdobju 2020–2023 izraziteje povečala v

holdingih in lizingih, nepremičninski dejavnosti in gradbeništvu (gl. Sliko 5 v Prilogi). Bančni dolg najbolj



11 Delež podjetij in zaposlenih v teh podjetjih je bil leta 2023 najvišji v MSP, z vidika dejavnosti v holdingih in lizingih ter gostinstvu, po regijah pa je bila razporeditev različna (gl. Sliko 6 in Sliko 7 v Prilogi).

12 Podjetij, pri katerih je možnost plačilne nesposobnosti najvišja (t. i. zombi podjetij), je bilo leta 2023 4,9 % (3,8 % v obdobju 2008–2013). Zaposlovala so 0,8 % (1,3 %) vseh zaposlenih, imela so 1,7 % (2,8 %) kapitala in ustvarila niso skoraj nič dodane vrednosti (0,04 % vseh podjetij).

13 Prezadolženost zombi podjetij je leta 2023 predstavljala 31,6 % vse prezadolženosti (3,7 mrd EUR; 2008–2013: 16,3 %; 2014–2019: 21,9 %).

14 Znotraj katerih se je njen delež v obdobju 2020–2023 zvišal v srednjih in majhnih podjetjih, medtem ko se je v mikro in velikih podjetjih znižal (gl. Sliko 5 v Prilogi).

15 V energetski krizi (2022–2023) sta se prezadolženost in zadolženost v predelovalnih dejavnostih zvišali (gl. tudi pojasnila k Sliki 5 v Prilogi). Podjetja v teh dejavnostih se soočajo z velikimi stroškovnimi pritiski zaradi energetske draginje in so v letih 2022 in 2023 prejela večino nepovratne pomoči (po ZUOPDCE (1-5/2022): 53,7 mio EUR, po ZPGVCEP (6-12/2022): 59,5 mio EUR, po ZPGOPEK (1-12/2023): 208,4 mio EUR), zlasti podjetja v energetsko intenzivnih dejavnostih (glej tudi Slike 7–10 v Prilogi 6.1 v UMAR, 2023c). 16 Deleža v zadolženosti in prezadolženosti strokovno-tehničnih dejavnosti sta bila najvišja v dejavnosti uprav podjetij (SKD2: 70; glej tudi pojasnila k Sliki 5 v Prilogi).





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 6




problematičnih prezadolženih podjetij se je v obdobju 2020–2023 povečal in je v letu 2023 obsegal 11,1 %

vsega bančnega dolga (10 % v obdobju 2014–2019).17



1.1 Kakovost bančnih terjatev do podjetij



Kakovost bančnih terjatev do podjetij je ostala v letu 2024 kljub manjšemu zvišanju terjatev s

povečanim kreditnim tveganjem (S2) dobra. Delež nedonosnih terjatev (NPE) se je od leta 2019 znižal za

več kot polovico in se ustalil na zgodovinsko najnižjih ravneh (2024: 1,8 %; Slika 6). V primerjavi z letom

2019 je nižji v vseh velikostnih razredih podjetij in v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu in rudarstvu ter v

prometu, kjer ponovno dosega ravni pred epidemijo. 18 Delež je še vedno najvišji v gostinstvu (4,1 %; vrh je

dosegel konec leta 2022: 15 %), ki je bilo med epidemijo najbolj prizadeto, a že od decembra 2023 dosega

nižje ravni kot pred začetkom epidemije (8 %; Slika 7). Delež terjatev do podjetij, ki se jim je v obdobju po

odobritvi posojila kreditno tveganje pomembno povečalo (S2), se je po prehodnem povečanju od leta 2021

zniževal, a se je v letu 2024 ponovno nekoliko zvišal19, še vedno pa je precej nižji kot v epidemiji

(2024: 9,3 %; glej Sliko 6). V primerjavi z letom 2019 je gledano po velikosti višji tako v MSP kot tudi v velikih

podjetjih, po dejavnostih pa je še vedno višji v rekreacijskih, kulturnih in drugih dejavnostih, gostinstvu

(v obeh skupinah dejavnosti sta deleža, kljub precejšnjemu izboljšanju, s 32,7 % in 20,8 %, še vedno

najvišja), javnih storitvah, predelovalnih dejavnostih, kmetijstvu in rudarstvu, trgovini, strokovno tehničnih

in drugih poslovnih dejavnostih ter v energetiki (Slika 8).



Slika 6: Kakovost bančnih terjatev do podjetij je dobra

Skupaj VP MSP Skupaj VP MSP

25 16

14

v m % 20

), 12



at m ), 9,3 S2 8 ani terj m ( 10 več je sne po (N red 10 15 v % k ve PE itni



ed tv 4 at N 5 Terj 2 ono s eg ve an 6

1,8

0 0

16 17 18 19 20 21 22 23 24 18 19 20 21 22 23 24

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: BS (2025a). Opomba: VP – velika podjetja, MSP – mikro, majhna in srednja podjetja; podatki o nedonosnih izpostavljenostih (NPE)

se računajo na podlagi definicije Evropskega bančnega organa (EBA) 20 in so na voljo od leta 2016, podatki o izpostavljenostih po skupinah kreditnega tveganja pa od leta 2018.



17 Celotni dolg je obsegal 13,9 % vsega celotnega dolga (2014–2019: 12,6 %) in finančni dolg 19,9 % vsega finančnega dolga (17,2 %). Pri zombi podjetjih je obsegal 7,2 % vsega bančnega dolga (2008–2013: 7,2 %), a je bil z 1,01 mrd EUR še vedno nižji kot v obdobju 2008–2013. Njihov celotni dolg je obsegal 6,5 % (6,9 %) vsega celotnega dolga in finančni dolg 11,3 % (9,4 %) vsega finančnega dolga. 18 V primerjavi z letom 2023 je le malenkost višji v kmetijstvu in rudarstvu ter v predelovalnih dejavnostih, po velikosti pa v MSP. 19 V primerjavi z letom 2023 se je zvišal v predelovalnih, rekreacijskih, kulturnih in drugih dejavnostih ter v energetiki, po velikosti pa v velikih podjetjih. Do izrazitejšega zvišanja je prišlo šele v zadnjih dveh mesecih leta 2024, zaradi zaznanega poslabševanja gospodarskih razmer v večjih podjetjih iz predelovalnih dejavnosti (v proizvodnji kovin in v proizvodnji, ki je vezana na avtomobilsko industrijo).

20 Za podrobnosti glede EBA definicije NPE glej BS (2015). UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 7





Slika 7: Delež nedonosnih terjatev (NPE) se je v primerjavi z letom 2019 znižal v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu in rudarstvu ter prometu, kjer dosega ravni kot pred epidemijo; še vedno pa je najvišji v gostinstvu


AB C DE F G H I J K L MN OPQ RST

16

14

%





v


), 12

PE

(N 10

at 8 ve

terj

sne 6

ono 4

ed

N

2

0

2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024

Vir: BS (2025a).



Slika 8: Delež terjatev do podjetij, ki se jim je v obdobju po odobritvi posojila kreditno tveganje pomembno povečalo (S2), se je v letu 2024 nekoliko zvišal, a je še vedno precej nižji kot v epidemiji; najvišji ostaja v rekreacijskih, kulturnih in drugih dejavnostih ter v gostinstvu

AB C DE F G H I J K L MN OPQ RST

60



m 50

itni



red 40 v % k ), m S2 ani 30 m ( več je

s eg po an

20

ve tv

at

Terj 10



0

2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024

Vir: BS (2025a).



1.2 Število začetih stečajnih postopkov



Število začetih stečajnih postopkov se je po zniževanju v obdobju 2019–2023 v letu 2024 nekoliko

povečalo. Število začetih stečajnih postopkov vseh poslovnih subjektov se je v obdobju 2019–2023

zniževalo, leta 2024 pa je bilo medletno višje za 15 % (gospodarske družbe: 13 %, samostojni podjetniki:

24 %; Slika 9)21, kar pa je še vedno precej (za skoraj četrtino) nižje kot v enakem obdobju leta 201922. Število

začetih stečajnih postopkov nad poslovnimi subjekti je bilo leta 2024 v primerjavi z letom 2023 višje v



21 Izpostavljenost bank do podjetij v stečaju je v prvi polovici leta 2024 le malenkost porastla in je ostala nizka v razmerju do celotne izpostavljenosti do podjetij (0,3 %). V strukturi izpostavljenosti bank do podjetij v stečaju po dejavnostih pa je v zadnjih mesecih prve polovice leta 2024 prisoten trend rasti izpostavljenosti do podjetij iz trgovine, medtem ko se je izpostavljenost do predelovalnih dejavnosti in prometa zmanjšala. V primerjavi z obdobjem med epidemijo je bistveno manjši pomen podjetij iz gostinstva, v primerjavi s predepidemskim obdobjem pa podjetij iz gradbeništva, ki so prevladovala v obdobju pred sanacijo bank kot tudi v vseh naslednjih letih do začetka krize zaradi epidemije Covida-19 (glej tudi Sliko 2.19 v BS, 2024a). 22 Podobno velja le za gospodarske družbe (22 %) in samostojne podjetnike (28 %).





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 8




gradbeništvu, trgovini, prometu, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih,

drugih poslovnih dejavnostih, nepremičninski dejavnosti in izobraževanju.23 Predepidemske ravni so bile že

presežene v prometu, izobraževanju, rudarstvu, komunalnih dejavnostih in dejavnosti javne uprave,

obrambe ter obvezne socialne varnosti24, za katere pa je, z izjemo prometa, značilno nižje število stečajnih

postopkov. V letu 2024 je bilo največ stečajnih postopkov v gradbeništvu (24 %), trgovini (20 %), prometu

(12 %), gostinstvu (10 %) in predelovalnih dejavnostih (10 %; Slika 10).



Slika 9: Število začetih stečajnih postopkov vseh poslovnih subjektov se je v obdobju 2019–2023

zmanjševalo25, leta 2024 pa se je trend obrnil pri vseh subjektih (pri samostojnih podjetnikih že leta 2023)

GD SP Drugi Skupaj Skupaj GD SP Drugi

1.600 300



1.400 250



1.200 200



o 1.000 % v 150 st, vil ra 800 a Šte tn 100 le 600 ed M 50 400

200 0



0 -50

09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-a). Opomba: GD – gospodarske družbe; SP – samostojni podjetniki; Drugi – zadruge, pravne osebe javnega prava, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti.



Slika 10: Število začetih stečajnih postopkov nad poslovnimi subjekti je bilo leta 2024 v primerjavi z letom 2023 višje v gradbeništvu, trgovini, prometu, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih,

predelovalnih dejavnostih, drugih poslovnih dejavnostih ter v nepremičninski dejavnosti in izobraževanju

A B C D E F G H I J

300



250



200

o

vil 150

Šte

100



50



0

2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024



23 Enako velja le za gospodarske družbe (gl. Sliko 8 v Prilogi), medtem ko je bilo pri samostojnih podjetnikih število začetih stečajnih postopkov v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 višje v gradbeništvu, gostinstvu, strokovno-tehničnih dejavnostih, trgovini, izobraževanju ter v oskrbi z elektriko in plinom (gl. Sliko 9 v Prilogi).

24 V letu 2024 je bilo v prometu in izobraževanju doseženo tudi najvišje število začetih stečajnih postopkov v obdobju 2019–2024, v preostalih dejavnostih pa najvišje vrednosti niso bile presežene (blizu gradbeništvo in rudarstvo; Slika 10). 25 Izjema so samostojni podjetniki (leta 2023) in drugi (leta 2019).





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 9




K L M N O P Q R S

300



250



200

o

vil 150

Šte

100



50



0

2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024

Vir: AJPES (b. d.-b).



Okvir 1: Ukrepi, namenjeni gospodarstvu, za blaženje posledic energetske krize in za odpravo

posledic po poplavah v avgustu 2023



Realizacija ukrepov, namenjenih gospodarstvu, za blaženje posledic energetske krize je po oceni

znašala 1,6 % BDP (2022: 0,2 %, 2023: 1,1 % in 2024: 0,3 %; gl. tudi Sliko 11 in Tabelo 1 v Prilogi),

od tega:

1. ukrepi za pomoč gospodarstvu zaradi dviga cen energentov: 1,3 %

i.) pomoč gospodarstvu (ZUOPDCE, 2022; ZPGVCEP, 2022; ZPGVCEP-A, 2022; ZPGOPEK, 2022; ZPGOPEK-A,

2023; ZPGOPEK-B, 2024): 0,5 % BDP,

ii.) nadomestila dobaviteljem električne energije, plina in distributerjem toplote iz sistema daljinskega

ogrevanja (ZNPOVCE, 2022; ZNPOVCE-A, 2023; EZ-2, 2024): 0,5 %,

iii.) dokapitalizacija ELES (Vlada RS, 2022): 0,3 %;

2. ukrepi za zagotavljanje likvidnosti:

i.) likvidnostni krediti (ZPGVCEP: SPS; ZPGOPEK: SPS, SID banka, SRRS)26: 0,3 %; ter

3. ukrepi za ohranjanje delovnih mest:

i.) skrajšan polni delovni čas in začasno čakanje na delo (ZPGOPEK): 0,001 %.



V letu 2022 so bila na voljo tudi poroštva elektroenergetskim podjetjem (ZPKEEKP, 2022; Holding

Slovenske elektrarne-HSE, GEN, Geoplin), za katera pa se je odločil le GEN-i (v višini 100 mio EUR

premostitvenih posojil; (GEN, 2023)), HSE pa je začasno dokapitalizirala država (prek Slovenskega

državnega holdinga (SDH), 2022; v višini 492 mio EUR). Obe podjetji sta ta sredstva že vrnili. Geoplin pa

je dokapitaliziral večinski lastnik – Petrol (Geoplin, 2022).



26 SID banka: Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.; SPS: Slovenski podjetniški sklad; SRRS: Slovenski regionalno razvojni sklad.





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 10




Realizacija ukrepov, namenjenih gospodarstvu, za obnovo po poplavah v avgustu 2023 pa je po

oceni znašala 0,3 % BDP (2023: 0,1 % in 2024: 0,2 %; gl. tudi Sliko 11 in Tabelo 2 v Prilogi), od tega:

1. ukrepi za povračilo škode v gospodarstvu:

i.) odprava škode na strojih, opremi, zalogah, izpad prihodka (ZOPNN-F, 2023): 0,21 % BDP;

2. ukrepi za zagotavljanje likvidnosti:

i.) likvidnostni krediti (ZPGOPEK; ZOPNN-F: SPS, SID banka, SRRS ): 0,02 % BDP,

3. ukrepi za ohranjanje delovnih mest: 0,02 % BDP

i.) povračila plač za odpravljanje posledic ujme, čakanje na delo, nadomestila plač delavcem zaradi

nezmožnosti opravljanja dela (ZIUOPZP, 2023; ZIUOPZP-A, 2023; ZIUOPZP-B, 2024; ZOPNN-F): 0,015 % BDP (0,006 %, 0,007 %, 0,002 %) ter

ii.) pomoč za samozaposlene (ZOPNN-F): 0,004 % BDP.



V letu 2023 so imela podjetja na voljo tudi možnost odloga bančnih posojil (ZIUOPZP; ZIUOPZP-A;

ZIUOPZP-B; BS, 2024b; 9,2 mio EUR) in odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom -

SPS, SRRS in Eko sklad (ZOPNN-F; MF, b. d.-c; ZOPNN-F; SOPP, 2025; 745.570 EUR). Podjetjem so na

voljo tudi poroštva za kredite (ZORZFS, 2023; ZORZFS-A, 2024; ZORZFS - B, 2024; SID banka, b. d.-b; v

višini 500 mio EUR), subvencije za velike investicije (ZORZFS, 2023; ZORZFS-A, 2024; ZORZFS - B, 2024;

ZSInv - D, 2024; SOPP, 2025; v višini 50 mio EUR), povračila za obnovo objektov za opravljanje dejavnosti

(ZOPNN-F; 55 mio EUR) in izplačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s strani občin

(ZIUOPZP; ZIUOPZP-A; ZIUOPZP-B), ki pa še niso bila koriščena (SOPP, 2025; gl. tudi Tabelo 3 v Prilogi).



Slika 11: Realizacija izdatkov za ukrepe, namenjene gospodarstvu*

Blaženje posledic energetske krize Odprava posledic po poplavah v avgustu 2023

Ukrepi za ohranjanje delovnih mest Ukrepi za ohranjanje delovnih mest

Ukrepi za zagotavljanje likvidnosti Ukrepi za zagotavljanje likvidnosti

Ukrepi za pomoč gospodarstvu zaradi dviga cen energentov Ukrepi za povračilo škode v gospodarstvu

1,2 0,18

0,16

1

0,14



P 0,8 P 0,12 BD BD % 0,1 % V 0,6 V 0,08

0,4 0,06

0,04

0,2 0,02



0 0 2023 2024 2022 2023 2024

Vir: Ocena na podlagi podatkov ELES (2023); MF (b. d.-a, b. d.-c); SID banka (2024, b. d.-a); SPIRIT (2025a, 2025b); SPS (2024, b.

d.-a, b. d.-b); SRRS (b. d.). Opomba: gospodarstvo*: podjetniški sektor brez kmetijstva.



V kriznem obdobju 2020–2023 so k ohranitvi razmeroma ugodnega finančnega položaja podjetniškega

sektorja precej prispevali interventni ukrepi države 27, ki pa imajo lahko kljub kratkoročnemu

pozitivnemu učinku ob premalo ciljani uporabi srednjeročne negativne posledice za produktivnost in

gospodarsko rast. Kazalniki donosnosti, likvidnosti, zadolženosti in sposobnosti odplačevanja dolgov so

tudi po epidemiji ter energetski krizi v povprečju razmeroma ugodni, število začetih stečajnih postopkov pa

je kljub povečanju v letu 2024 ostalo majhno. K temu so poleg ugodnega finančnega stanja podjetniškega

sektorja v predepidemskem obdobju precej prispevale tudi obsežne finančne podpore države (gl. tudi Okvir

1), ki se počasi iztekajo. V letu 2025 pa je podjetniški sektor z negotovimi geopolitičnimi razmerami, še

vedno visokimi obrestnimi merami in umirjeno gospodarsko rastjo, ki jo omejuje nadaljnje poslabšanje



27Izdatki za nepovratne interventne ukrepe, s katerimi je država v obdobju 2020–2024 blažila posledice različnih kriz in naravnih nesreč za vse sektorje, so po podatkih Ministrstva za finance znašali 15 % BDP (2020: 4,3 %, 2021: 5,4 %, 2022: 2 %, 2023: 2,3 % in 2024: 0,9 %). Izdatki za blaženje posledic epidemije so znašali 11,7 % BDP, za blaženje posledic energetske krize 1,6 % BDP in za obnovo po poplavah 1,6 % BDP (MF, b. d.-a, b. d.-b, b. d.-c). UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 11





stroškovne konkurenčnosti, zlasti rastoči stroški dela ter tudi stroški energentov, postavljen pred nove


izzive, ki bodo morebiti potrebovali ustrezen odziv ekonomske politike. Slednji pa je lahko zgolj začasen in

mora biti hkrati tudi precej ciljno usmerjen. Z interventnimi ukrepi za pomoč gospodarstvu sta se namreč

javnofinančni primanjkljaj in javni dolg precej povečala, od takrat pa se znižujeta (gl. tudi Gopinath, 2023).

Na drugi strani pa lahko premalo ciljani ukrepi omejujejo prestrukturiranje gospodarstva od manj k bolj

produktivnim podjetjem. Zato morajo biti ukrepi ekonomske politike čim bolj usmerjeni v podporo zdravim

jedrom gospodarstva, ki niso dolgoročno prezadolžena in so sposobna dolgoročno preživeti, med njimi še

posebej na razvojno naravnane nišne dele gospodarstva, ki imajo visok potencial za rast.28 Omogočanje

financiranja in s tem ohranjanja zombi podjetij (t. i. nezdravih jeder gospodarstva)29 omejuje optimalno

alokacijo proizvodnih virov ter s tem zavira tako produktivnost kot gospodarsko rast. To še posebej velja v

razmerah, ko se zaradi demografskih sprememb obseg delovno sposobnega prebivalstva krči. Ob

splošnem pomanjkanju delovne sile ima namreč ohranjanje proizvodnih virov v nizko produktivnih podjetjih

lahko še bolj negativen vpliv na rast uspešnejših podjetij.



28 Za boljši vpogled v možnosti ekonomske politike na tem področju glej tudi Demmou idr. (2021) in Diez idr. (2021). 29 V letu 2023 so najbolj problematična prezadolžena podjetja dobila 2,7 % (31 mio EUR; 6,9 % v obdobju 2008–2013), zombi podjetja pa 0,3 % (3,3 mio EUR; 1 % v obdobju 2008–2013) vseh subvencij podjetniškemu sektorju (1.146 mio EUR).





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 12




Literatura in viri



AJPES. (b. d.-a). Objave v postopkih zaradi insolventnosti. Ljubljana: Agencija RS za javnopravne evidence

in storitve. Pridobljeno s

https://www.ajpes.si/Uradne_objave/eObjave_v_postopkih_zaradi_insolventnosti/Splosno

AJPES. (b. d.-b). Podatki o začetih stečajnih postopkih po dejavnostih (različni meseci) [interni podatki].

Ljubljana: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.

AJPES. (b. d.-c). Statistični podatki iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza bilančnega dobička

ali bilančne izgube za gospodarske družbe. Ljubljana: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.

Braunsberger, F., Hlavaty, M., Schlamberger, N. in Stevanovič, S. (2010). Standardna klasifikacija

dejavnosti 2008. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s

https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf

BS. (2015). Sporočilo za javnost – Objava nedonosnih izpostavljenosti bank in hranilnic po novi, enotni

definiciji Evropskega bančnega organa (EBA). Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno s

https://www.bsi.si/mediji/128/sporocilo-za-javnost-objava-nedonosnih-izpostavljenosti-bank-in-

hranilnic-po-novi-enotni-definiciji-evropskega-bancnega-organa-eba

BS. (2024a). Poročilo o finančni stabilnosti, Maj 2024. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno s

https://www.bsi.si/storage/uploads/595120fc-11eb-4d16-a6e7-406a64906af9/fsr_april_24_03.pdf

BS. (2024b). Poročilo o finančni stabilnosti, Oktober 2024. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno s

https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/fsr_2024_okt_l.pdf

BS. (2025a). Mesečna informacija o poslovanju bank, Različne številke. Ljubljana: Banka Slovenije.

Pridobljeno s https://www.bsi.si/financna-stabilnost/mesecna-informacija-o-poslovanju-bank

BS. (2025b). Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2024 | Banka Slovenije. Ljubljana: Banka

Slovenije. Pridobljeno s https://www.bsi.si/sl/publikacije/p/raziskava-o-dostopnosti-financnih-virov-

za-podjetja-2024

Demmou, L., Franco, G., Calligaris, S. in Dlugosch, D. (2021). Insolvency and debt overhang following

the COVID-19 outbreak: Assessment of risks and policy responses, OECD Economics Department

Working Papers 1651. Pariz: OECD. https://doi.org/10.1787/747a8226-en

Diez, F. J., Duval, R. A., Fan, Jiayue, Garrido, J. M., Kalemli-Ozcan, S., Maggi, C., … Pierri, N. (2021).

Insolvency Prospects Among Small-and-Medium-Sized Enterprises in Advanced Economies, IMF Staff

Discussion note SDN/2021/002. Washington, DC: IMF. Pridobljeno s

https://www.imf.org/en/Publications/Staff-Discussion-Notes/Issues/2021/03/25/Insolvency-

Prospects-Among-Small-and-Medium-Sized-Enterprises-in-Advanced-Economies-50138

ECB. (2025a). Bank interest rates - loans to corporations with a floating rate and an IRF period of up to one

year (new business) - Slovenia, mothly. Frankfurt am Main: European Central Bank. Pridobljeno s

https://data.ecb.europa.eu/data/datasets/MIR/MIR.M.SI.B.A2A.F.R.A.2240.EUR.N

ECB. (2025b). Bank interest rates - loans to corporations with an IRF period over one year (new business) -

Slovenia, monthly. Frankfurt am Main: European Central Bank. Pridobljeno s

https://data.ecb.europa.eu/search-results?searchTerm=MIR.M.SI.B.A2A.K.R.A.2240.EUR.N

Eko sklad. (2023). ODLOG plačila obveznosti po kreditnih pogodbah sklenjenih z Eko skladom, j. s., za

POSLOVNE SUBJEKTE. Ljubljana: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Pridobljeno s

https://www.ekosklad.si/gospodarstvo/novica/odlog-placila-obveznosti-po-kreditnih-pogodbah-

sklenjenih-z-eko-skladom-js-za-poslovne-subjekte



UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 13



ELES. (2023). Celovito letno poročilo družbe ELES za leto 2022. Ljubljana: ELES, d. o. o. operater

kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektronskega omrežja. Pridobljeno s

https://www.eles.si/Portals/0/Publikacije/Letna-porocila/ELES_LP2022.pdf

EZ-2 – Energetski zakon (EZ-2). (2024). Ur. l. RS, št. 38/24. Pridobljeno s

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8855

GEN. (2023). Letno poročilo Družbe in Skupine GEN za leto 2022. Krško: GEN energija d. o. o. Pridobljeno

s https://www.gen-

energija.si/files/materials/55/pdf/Letno%20poro%C4%8Dilo%20GEN%202022.pdf

Geoplin. (2022). Geoplin | Informacija o 50. skupščini družbe Geoplin. Ljubljana: Geoplin d. o. o.

Ljubljana. Pridobljeno s https://www.geoplin.si/sl/novice-in-porocila/informacija-o-50-skupscini-

druzbe-geoplin

Gopinath, G. (2023, 27. oktober). The temptation to finance all spending through debt must be resisted.

Financial Times. Pridobljeno s https://www.ft.com/content/26f17a3f-2f64-45df-aff2-d0476dd53d42

MF. (b. d.-a). Odhodki državnega proračuna za energetsko draginjo (različni meseci) [interni podatki].

Ljubljana: Ministrstvo za finance.

MF. (b. d.-b). Odhodki državnega proračuna za izdatke covid-19 (različni meseci) [interni podatki].

Ljubljana: Ministrstvo za finance.

MF. (b. d.-c). Odhodki državnega proračuna za poplave (različni meseci) [interni podatki]. Ljubljana:

Ministrstvo za finance.

MGTŠ. (2024). Program odprave posledic škode v gospodarstvu po poplavah v avgustu 2023. Ljubljana:

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Pridobljeno s

https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fmin

istrstva%2FMGTS%2FDokumenti%2FPOPLAVE-avgust%2F2_Program-

POPLAVE.docx&wdOrigin=BROWSELINK

MGTŠ. (2025a). Čistopis Programa odprave posledic škode v gospodarstvu. Ljubljana: Ministrstvo za

gospodarstvo, turizem in šport. Pridobljeno s

https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fmin

istrstva%2FMGTS%2FDokumenti%2FPOPLAVE-avgust%2FProgram-odprave-posledic-skode-v-

gospodarstvu-po-poplavah-v-avgustu-2023.docx&wdOrigin=BROWSELINK

MGTŠ. (2025b). Spremembe Programa odprave posledic škode v gospodarstvu po poplavah v avgustu

2023. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Pridobljeno s

https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fmin

istrstva%2FMGTS%2FDokumenti%2FPOPLAVE-avgust%2FSpremembe-Programa-odprave-posledic-

skode-v-gospodarstvu-po-poplavah-v-avgustu-2023.docx&wdOrigin=BROWSELINK

MNVP. (2024). Obvestilo osebam zasebnega prava o možnosti vključitve v postopek za dodelitev sredstev

za odpravo posledic naravne nesreče 4. avgusta 2023, za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti.

Ljubljana: Ministrstvo za naravne vire in prostor. Pridobljeno s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Medijsko-sredisce/2024/Obvestilo-o-moznosti-

vkljucitve-v-postopek_dejavnosti_prazno.pdf

SDH. (2022). RS zagotovila potrebna finančna sredstva za stabilno poslovanje Skupine HSE. Ljubljana:

Slovenski državni holding, d. d. Pridobljeno s https://www.sdh.si/sl-si/novice/1955/rs-zagotovila-

potrebna-financna-sredstva-za-stabilno-poslovanje-skupine-hse

SID banka. (2024). Letno poročilo SID banke 2023. Ljubljana: Slovenska izvozna in razvojna banka.

Pridobljeno s

https://www.sid.si/sites/www.sid.si/files/documents/sid_banka_letno_porocilo_2023.pdf UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 14



SID banka. (b. d.-a). Podatki o likvidnostnih kreditih SID za blaženje posledic energetske krize in odpravo

posledic po poplavah v avgustu 2023 [interni podatki]. Ljubljana: Slovenska izvozna in razvojna banka.

SID banka. (b. d.-b). Poroštvena shema za gospodarske subjekte in fizične osebe (ZORZFS). Ljubljana:

Slovenska izvozna in razvojna banka. Pridobljeno s https://www.sid.si/banke/porostvena-shema-za-

gospodarske-subjekte-fizicne-osebe-zorzfs

SOPP. (2025). Prvo poročilo o izvajanju ukrepov in projektov povezanih z odpravo posledic poplav in

zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ljubljana: Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih.

Pridobljeno s http://vrs-

3.vlada.si/MANDAT22/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/87cb186b626e8682

c1258c07004cbec2?OpenDocument

SPIRIT. (2025a). Podatki o pomoči gospodarstvu po ZPGOPEK [interni podatki]. Ljubljana: Spirit Slovenija,

javna agencija.

SPIRIT. (2025b). Podatki o pomoči gospodarstvu po ZPGVCEP [interni podatki]. Ljubljana: Spirit Slovenija,

javna agencija.

SPS. (2024). Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za dizajn

management - KCDM 4.0 za obdobje 2024-2027. Pridobljeno s https://www.podjetniskisklad.si/jr-

javni-razpis-za-sofinanciranje-vzpostavitve-in-delovanja-kompetencnih-centrov-za-dizajn-

management-kcdm-4-0-za-obdobje-2024-2027/

SPS. (b. d.-a). Podatki o likvidnostnih kreditih SPS za blaženje posledic energetske krize in odpravo

posledic po poplavah v avgustu 2023 [interni podatki]. Maribor: Slovenski podjetniški sklad.

SPS. (b. d.-b). Slovenski podjetniški sklad - javni razpisi in pozivi. Maribor: Slovenski podjetniški sklad.

Pridobljeno s https://www.podjetniskisklad.si/javni-razpisi-in-pozivi/

SRRS. (b. d.). Rezultati po zaključenih javnih razpisih. Ribnica: Javni sklad Republike Slovenije za

regionalni razvoj in razvoj podeželja. Pridobljeno s https://www.srrs.si/rezultati/

UMAR. (2023c). Poročilo o produktivnosti 2023. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

Pridobljeno s

https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/Porocilo_o_produktivnosti/2023/PoP20

23.pdf

Vlada RS. (2022). Vlada sprejela sklep o izvedbi naknadnih vplačil v denarni obliki v družbo ELES | GOV.SI.

Ljubljana: Vlada Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.gov.si/novice/2022-12-23-vlada-

sprejela-sklep-o-izvedbi-naknadnih-vplacil-v-denarni-obliki-v-druzbo-eles/

ZIUOPZP – Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov (ZIUOPZP).

(2023). Ur. l. RS, št. 95/2023. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/_pdf/2023/Ur/u2023095.pdf

ZIUOPZP-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo

posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-A). (2023). Ur. l. RS, št. 117/2023.

Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/_pdf/2023/Ur/u2023117.pdf

ZIUOPZP-B – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo

posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-B). (2024). Pridobljeno s

https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024062.pdf

ZNPOVCE – Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE). (2022). Ur.

l. RS, št. 158/22. Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8700

ZNPOVCE-A – Zakon o spremembah Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen

energije (ZNPOVCE-A). (2023). Ur. l. RS, št. 49/2023. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-

uradni-list-rs/vsebina/2023-01-1517



UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 15



ZOPNN-F – Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-

F). (2023). Ur. l. RS, št. 88/2023. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/_pdf/2023/Ur/u2023088.pdf

ZORZFS - B – Zakon o spremembah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev

(ZORZFS - B). (2024). Ur. l. RS, št. 109/24. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-

rs/vsebina

ZORZFS – Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). (2023). Ur. l. RS, št.

131/23. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina

ZORZFS-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih

sredstev (ZORZFS-A). (2024). Ur. l. RS, št. 81/24. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-

uradni-list-rs/vsebina

ZPGOPEK – Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). (2022).

Ur. l. RS, št. 163/22. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina

ZPGOPEK-A – Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev

posledic energetske krize (ZPGOPEK-A). (2023). Ur. l. RS, št. 15/23. Pridobljeno s

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0297?sop=2023-01-0297

ZPGOPEK-B – Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev

posledic energetske krize (ZPGOPEK - B). (2024). Ur. l. RS, št. 38/2024. Pridobljeno s

https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024038.pdf

ZPGVCEP – Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in

zemeljskega plina (ZPGVCEP). (2022). Ur. l. RS, št. 117/22. Pridobljeno s

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8666#

ZPGVCEP-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih

povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A). (2022). Ur. l. RS, št. 133/22.

Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/_pdf/2022/Ur/u2022133.pdf

ZPKEEKP – Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za

zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in

obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske Unije (ZPKEEKP).

(2022). Ur. l. RS, št. 121/22. Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8678

ZSInv - D – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv - D). (2024).

Ur. l. RS, št. 31/2024. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina

ZUOPDCE – Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu

(ZUOPDCE). (2022). Ur. l. RS, št. 99/22. Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8541





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 1




Priloga



Slika 1: Bančni dolg in prezadolženost sta bila leta 2023 v primerjavi z letom 2019 za več kot petino višja v holdingih in lizingih, gradbeništvu, komunalnih dejavnostih, informacijsko-komunikacijskih

dejavnostih, drugih poslovnih dejavnostih, drugih dejavnostih ter v gostinstvu30

C F G I J L M

H HL D N (d. os) R (d. os) S (d. os)

Ostalo E (d. os) 2,0 0,30

7 0,30

1,8



R R RU U 1,4 R U 5 0,20U 0,20 6 0,25 0,25 1,6



v v v mr g, g, 1,0 0,15 v g, 0,15 ol olg, ol 3ol 0,8 mr mr 1,2 d E mr 4 d E d E d E

nč 0,10 nč 0,10 ni d nč 0,6 2 ni d ni d ni d

Ba Ba Ba nč

1 0,05 0,4 Ba 0,05

0,2

0 0,00 0,0 0,00

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

C F G I L M

H HL D J (d. os) N (d. os) R (d. os)

Ostalo E (d. os) S (d. os)

9 2,5 0,5

0,14

8



R R 0,12 R R 2,0 0,4 U 7U U U E E d E d Erd 6 0,10 rd mr mr m m 1,5 0,3 , v, v , v 5 , v st 0,08st st st



ženo 4 ženo ženo 0,06 ženo 1,0 0,2 olol ol ol 3 adad ad ad 0,04 Prez 2Prez Prez Prez 0,5 0,1

1 0,02

0 0,00 0,0 0,0

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: Prezadolženost – neto koncept (za definicijo glej opombo pri Sliki 1); Ostalo – A, B, del

K, O 31 – Q, T; d. os – desna os.



30 Pri prezadolženosti so izjema komunalne dejavnosti (18,7 %) in druge dejavnosti (7 %). 31 Za podrobnosti glej tudi Standardno klasifikacijo dejavnosti 2008 – SKD 2008 (Braunsberger idr., 2010). UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 2



Slika 2: Finančni vzvod je bil v letu 2023 v vseh dejavnostih boljši kot leta 2019, obrestna pokritost pa je bila slabša v vseh dejavnostih

C G J M F H I

N R S L E D

8 HL (d. os) Ostalo

25 250

7



et a 5 , l , let od 15 150, l od zvod zv a aet 6 20 200



v 4 v zv ni ni v nčni nč 3 10 100 nanč na Fi Fina 2Fi

5 50

1

0 0 0

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20



G HL I Ostalo H J 45 C E F L M N R

D (d. os) S (d. os)

100 250

40



e 90 e e 35 erj erj 80 200 erj zm zm zm 30 ra 70 ra ra t, t, t, os 60 150 os 25 os rit rit rit 50 ok ok 20 ok p p p 40 100 tna tna 15 tna 30 res res res Ob 10 Ob 20 50 Ob

10 5

0 0 0

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: Finančni vzvod – Neto finančni dolg/EBITDA, ki kaže sposobnost odplačevanja dolga in pove, koliko let bo podjetje z ustvarjenim denarnim tokom moralo odplačevati dolg ter obresti (ob predpostavki nespremenjenega neto finančnega dolga in EBITDA). Podjetja z nižjo vrednostjo kazalnika svoje obveznosti odplačujejo z manjšim tveganjem. Obrestna pokritost (angl. Interest Coverage; EBITDA/Finančni odhodki za obresti) nam pokaže, koliko lahko pade EBITDA, ne da bi bilo ogroženo odplačevanje obresti. Podjetja z višjo vrednostjo kazalnika svoje obveznosti odplačujejo z manjšim tveganjem. Ostalo – A, B, del K, O– Q, T.



UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 3



Slika 3: Donos na sredstva (ROA) in koeficient splošne likvidnosti sta bila v letu 2023 v večini dejavnosti višja kot leta 2019; nižja sta bila le v holdingih in lizingih, strokovno-tehničnih, nepremičninskih in kulturno-rekreacijskih dejavnostih (ROA) ter v holdingih in lizingih, oskrbi z elektriko in plinom in komunalnih dejavnostih (likvidnost)

C D E J L M N

F G H R Ostalo S

10 8

8 6

6 4

4 2



% 2 0 % v v A, 0-2 A, RO-2 RO-4

-4 -6

-6 -8

-8 -10

-10 -12

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

C D E F J L M N

G H I HL R Ostalo S

240 170



% % 150 v 220

ti, 200 v

ti,



nos 180 nos 130 vid vid 160 lik lik ne 140 ne 110 oš oš pl 120 pl



nt s nt s 90 ie 100 ie fic fic 80 Koe 70 Koe

60

40 50

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: Donosnost sredstev (angl. Return On Assets); Koeficient splošne likvidnosti (angl. Current Ratio) nam pokaže, ali bi podjetje lahko pokrilo vse kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago; Ostalo – A, B, del K, O–Q, T.





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 4




Slika 4: Nizka produktivnost podjetij z razmeroma močno izpostavljenostjo tveganju plačilne

nesposobnosti32

Zombi podjetja Najbolj problematična med prezadolženimi podjetji Ostala podjetja Podjetniški sektor

70

60

a

50



d 40 os st ap el leneg a,



no / z 30 iv R kt U du E 20 oč Pro tis 10 v

0

-10

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: Najbolj problematična podjetja imajo neto finančni dolg in negativen EBITDA; Zombi podjetja (so del najbolj problematičnih prezadolženih podjetij) imajo neto finančni dolg in vsaj tri leta zapored negativen EBITDA, zato so podatki šele od 2008.



Slika 5: Prezadolženost najbolj problematičnih prezadolženih podjetij je bila najvišja v holdingih in

lizingih, z več kot petimi odstotki so sledili še predelovalne33, strokovno-tehnične34 in nepremičninske dejavnosti, gradbeništvo in trgovina

2019 2020 2021 2022 2023 2019 2020 2021 2022 2023

40 120

35

100



% 30 %v v i, i, st 80 st 25



ženo ženool ol 20 60 ad ad rez rez 15 p p v v 40 ež ež 10 el el D D 20 5



0 I C L F J 0 M G lo N H R D E HL Velika MSP Mikro Majhna Srednja sta (>250) (0-250) (0-10) (11-50) (51-250) O

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: MSP – mikro, majhna in srednje velika podjetja; Ostalo35 – A, B, del K, O–Q, S, T.



32 V obdobju 2008–2023 za dobre tri četrtine nižja od ravni celotnega podjetniškega sektorja,v letu 2022 pa je zaradi izrazitega znižanja dodane vrednosti dosegla tudi svoje najnižje vrednosti.

33 Zadolženost in prezadolženost podjetij iz energetsko intenzivnih predelovalnih dejavnosti (SKD2: 17, 20, 23, 24) je znašala okoli petino vse zadolženosti in prezadolženosti v predelovalnih dejavnostih. Delež energetsko intenzivnih podjetij je bil 7,2 %. Ta podjetja so zaposlovala 13,5 % zaposlenih, v svojih bilancah so imela za 19,8 % kapitala in so prispevala 15,2 % k ustvarjeni dodani vrednosti v predelovalnih dejavnostih.

34 V dejavnosti uprav podjetij (SKD2: 70) je bančni dolg znašal 45,4 % vsega bančnega dolga in prezadolženost 80,9 % vse prezadolženosti. Ta dejavnost je imela prevladujoč delež podjetij (37,2 %), v katerih je bila zaposlenih 24,3 % vseh zaposlenih iz strokovno-tehničnih dejavnosti. V svojih bilancah so imela ta podjetja za 62,8 % kapitala in so prispevala 24,2 % k dodani vrednosti. 35 Ostalo (A, B, del K, O–Q, S, T) – pri analizi strukture prezadolženosti priključimo druge storitvene dejavnosti (S) kategoriji Ostalo, saj je bil njen delež v celotni strukturi prezadolženosti kljub prizadetosti dejavnosti v epidemiji le 0,2 % (v obdobju 2020–2023).





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 5




Slika 6: Delež zaposlenih v podjetjih z razmeroma močno izpostavljenostjo tveganju plačilne nesposobnosti je bil leta 2023 najvišji v MSP, z vidika dejavnosti v holdingih in lizingih, po regijah pa v

goriški in koroški regiji 36

2008 2019 2020 2008 2019 2020 2008 2019 2020

2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023

HL Goriška



(0-10) Mikro I Koroška L Pomurska

N Obalna

(51-250) Osrednja Srednja C

M

Savinjska

Ostalo

Majhna R Podravska

(11-50) J Gorenjska

G Zasavska



Velika H Posavska F Primorska

(>250)

D+E Jugovzhodna S.

0 0 10 20 30 40 50 60 5 10 15 0 5 10 15

Delež zaposlenih v velikostni skupini, v % Delež zaposlenih v dejavnosti, v % Delež zaposlenih v regiji, v %

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: Ostalo – A, B, del K, O-Q, S, T; zaradi nazornejšega prikaza združimo dejavnosti D in E,

saj imata obe dejavnosti nizka deleža 37; Obalna – obalno-kraška; Osrednja – osrednjeslovenska; Primorska – primorsko-notranjska; Jugovzhodna S. – jugovzhodna Slovenija.



Slika 7: Delež podjetij z razmeroma močno izpostavljenostjo tveganju plačilne nesposobnosti je bil leta 2023 najvišji v MSP, z vidika dejavnosti v holdingih in lizingih, gostinstvu, nepremičninski dejavnosti ter v kulturno-rekreacijskih dejavnostih, po regijah pa v obalno-kraški in osrednjeslovenski

regiji38

2008 2019 2020 2008 2019 2020 2008 2019 2020

2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023

Mikro HL Obalna

(0-10) I Osrednja

L Gorenjska

Srednja R Zasavska

(51-250) G Goriška

Ostalo Posavska

Majhna M Pomurska

(11-50) J Savinjska

N Podravska

Velika H Koroška

(>250) F Primorska



0 D+E Jugovzhodna S. 5 10 15 20 C

Delež podjetij v velikostni skupini, v 0 5 10 15 20 25

0 10 20 30 40 50 Delež podjetij v regiji, v %

Delež podjetij v dejavnosti , v %

Vir: AJPES (b. d.-c); preračuni UMAR. Opomba: Ostalo – A, B, del K, O-Q, S, T; zaradi nazornejšega prikaza združimo dejavnosti D in E,

saj imata obe dejavnosti nizka deleža 39; Obalna – obalno-kraška; Osrednja – osrednjeslovenska; Primorska – primorsko-notranjska; Jugovzhodna S. – jugovzhodna Slovenija.



36 V primerjavi z letom 2019 je bil delež višji v srednje velikih podjetjih, po dejavnostih v holdingih in lizingih, drugih poslovnih, strokovno-tehničnih dejavnostih in prometu ter z vidika regij v koroški, pomurski, goriški, zasavski in osrednjeslovenski regiji. 37 Oskrba z elektriko in plinom (2023: 1,3 %, 2019: 0,9 %, 2008: 0,7 %) in komunalne dejavnosti (2023: 0,4 %, 2019: 1,3 %, 2008: 1,2 %).

38 V primerjavi z letom 2019 je bil delež višji v srednjih in velikih podjetjih, po dejavnostih v holdingih in lizingih, kulturno-rekreacijskih, informacijskih, predelovalnih dejavnostih, energetiki ter strokovno-tehničnih dejavnostih ter z vidika regij v koroški, zasavski, gorenjski in posavski regiji.

39 Oskrba z elektriko in plinom (2023: 11,9 %, 2019: 11,6 %, 2008: 16 %) in komunalne dejavnosti (2023: 8,2 %, 2019: 7,4 %, 2008: 6,2 %).





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 6




Slika 8: Število začetih stečajnih postopkov nad gospodarskimi družbami je bilo leta 2024 v primerjavi z letom 2023 višje v gradbeništvu, prometu, trgovini, predelovalnih dejavnostih, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, drugih poslovnih dejavnostih ter v nepremičninski dejavnosti in

izobraževanju40,41

300 A B C D E F G H I J



250



200

o

vil 150

Šte

100



50



0

19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

300 K L M N O P Q R S



250



200

o

vil

Šte 150



100



50



0

19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24 19 20 21 22 23 24

20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20

Vir: AJPES (b. d.-b).



40 V letu 2024 je bilo največ stečajnih postopkov nad gospodarskimi družbami v gradbeništvu (23 %), trgovini (21 %), prometu (12 %), gostinstvu (11 %) ter predelovalnih dejavnostih (11 %).

41 Maksimalne vrednosti, razen v prometu, niso bile presežene (blizu gradbeništvo ter zdravstvo in socialno varstvo). Ravni iz leta 2019 pa so bile presežene pri prometu, izobraževanju, komunalnih dejavnostih, rudarstvu ter v zdravstvu in socialnem varstvu, za katere pa je, z izjemo prometa, značilno nižje število stečajnih postopkov.





UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 7




Slika 9: Število začetih stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki je bilo leta 2024 v primerjavi z letom 2023 višje v gradbeništvu, gostinstvu, strokovno-tehničnih dejavnostih, trgovini,

izobraževanju ter v oskrbi z elektriko in plinom 42,43

A B C D E F G H I J

35

30

25

20

ev 15 ilo

Št

10

5

0

2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024



K L M N O P Q R S

35

30

25

20



ev 15 Št ilo

10

5

0

2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2019 2020 2021 2022 2023 2024



Vir: AJPES (b. d.-b).



42 V letu 2024 je bilo največ stečajnih postopkovnad samostojnimi podjetniki v gradbeništvu (35 %), trgovini (14 %), gostinstvu (12 %), prometu (11 %) in v strokovno-tehničnih dejavnostih (11 %).

43 Maksimalne vrednosti, razen v izobraževanju, za katerega je značilno nizko število stečajev, niso bile presežene. Ravni iz leta 2019 pa so bile presežene v gradbeništvu, izobraževanju ter v oskrbi z elektriko in plinom.

UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 8



Tabela 1: Realizirani izdatki za ukrepe, namenjene gospodarstvu,* za blaženje posledic energetske krize, v mio EUR



Vrsta ukrepa 2022 2023 2024



Skupaj 93,7 679,5 207,7 (% BDP) (0,2 %) (1,1 %) (0,3 %)

1. Ukrepi za pomoč gospodarstvu zaradi dviga cen energentov**



Pomoč gospodarstvu zaradi dviga cen energentov 53,7 (ZUOPDCE: 3. člen)



Pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize 40 19,5 (ZPGVCEP: 9. člen )



Pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize 208,4 (ZPGOPEK: 14. člen )



Nadomestila distributerjem toplote iz sistemov daljinskega 2,8 ogrevanja (ZNPOVCE: 18. člen)



Nadomestilo dobaviteljem plina 36,1 4,9 (ZNPOVCE: 18. člen)



Nadomestilo dobaviteljem el. energije 158 82,8 (ZNPOVCE: 18. člen)



Nadomestilo dobaviteljem el. energije 19,9 (EZ - 2: 163. člen)

Vplačilo v družbo ELES zaradi plačila izgub v omrežju v obdobju

1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 170

(Sklep Vlade RS: 51. seja; 23. 12. 2022; naknadno vplačilo K)

2. Ukrepi za zagotavljanje likvidnosti



Likvidnostni krediti 83,8 100,1 (ZPGVCEP: 11.a člen ; ZPGOPEK: 49.-51. člen)

3. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest



Skrajšan polni delovni čas 0,3 (ZPGOPEK: 21. – 34. člen)



Začasno čakanje na delo 0,6 (ZPGOPEK: 35. – 48. člen)

Vir: Ocena na podlagi podatkov ELES (2023); MF (b. d.-a); SID banka (2024, b. d.-a); SPIRIT (2025a, 2025b); SPS(2024, b. d.-a, b. d.-b); SRRS (b. d.); in zakonov EZ-2 (2024); Sklep Vlade RS (2022); ZNPOVCE (2022); ZNPOVCE-A (2023); ZPGOPEK (2022); ZPGOPEK-A (2023); ZPGOPEK-B (2024); ZPGVCEP (2022); ZPGVCEP-A (2022); ZUOPDCE (2022); Opomba: gospodarstvo*: podjetniški sektor brez kmetijstva; ** V letu 2022 so bila na voljo tudi poroštva elektroenergetskim podjetjem (ZPKEEKP, 2022; Holding Slovenske elektrarne-HSE, GEN, Geoplin), za katera pa se je odločil le GEN-i (v višini 100 mio EUR premostitvenih posojil; (GEN, 2023), HSE pa je začasno dokapitalizirala država (prek Slovenskega državnega holdinga SDH, 2022; v višini 492 mio EUR). Obe podjetji sta ta sredstva že vrnili. Geoplin pa je dokapitaliziral večinski lastnik – Petrol (Geoplin, 2022).



UMAR / Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji 9



Tabela 2: Realizirani izdatki za ukrepe, namenjene gospodarstvu, za odpravo posledic po poplavah v avgustu 2023, v mio EUR



Vrsta ukrepa 2023 2024



Skupaj 56,2 108,7 (% BDP) (0,1 %) (0,2 %)

1. Ukrepi za povračilo škode v gospodarstvu

Odprava posledic škode v gospodarstvu – škoda na strojih in

opremi, zalogah in izpad prihodka 35,4 103,8

(ZOPNN-F: 18. člen - predplačila; 44.a–44.g člen )

2. Ukrepi za zagotavljanje likvidnosti



Likvidnostni krediti 13,2 (ZPGOPEK: 49. – 51. člen, ZOPNN-F: 54. člen, 1. – 2. odstavek)

3. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest



Povračila plač za odpravljanje posledic ujme 2,2 1,7 (ZIUOPZP: 138. člen)



Čakanje na delo 2,9 1,8 (ZOPNN-F: 31. člen)



Nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela 1,1 0,2 (ZOPNN-F: 19. člen)



(ZOPNN 1,4 1,2 Pomoč za samozaposlene

-F: 47. člen)

Vir: Ocena na podlagi podatkov MF (b. d.-c); SID banka (2024, b. d.-a); SPS (2024, b. d.-a, b. d.-b); SRRS (b. d.); in zakonov ZIUOPZP (2023); ZIUOPZP-A (2023); ZIUOPZP-B (2024); ZOPNN-F (2023); ZPGOPEK (2022); ZPGOPEK-A (2023); ZPGOPEK-B (2024).



Tabela 3: Dodatni ukrepi*, namenjeni gospodarstvu,** za odpravo posledic po poplavah v avgustu 2023, v mio EUR



Vrsta ukrepa Razpoložljiva Realizirana Status ukrepa sredstva sredstva

1. Ukrepi za povračilo škode na poslovnih objektih



Povračilo za obnovo objektov za opravljanje dejavnosti 55 V IZVAJANJU (ZOPNN-F: 23. člen)



občin V IZVAJANJU Izplačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s strani Niso

(ZIUOPZP: 120. člen) definirana.

2. Ukrepi za zagotavljanje likvidnosti



Odlog bančnih posojil pravnim osebam Niso 9,2 ZAKLJUČEN (ZIUOPZP: 152. – 155. člen) definirana. (leta 2023)



Odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom - Niso 0,75 ZAKLJUČEN SPS, SRRS in Eko sklad (ZOPNN-F: 17. člen) definirana. (leta 2023)



Poroštvo za kredite gospodarskih subjektov – SID 500 V IZVAJANJU (ZOR Z FS: 113. – 124. člen)



Ugodni krediti SID - Finančni inštrument za odpravo posledic UKREP ŠE NI naravnih nesreč (ugodna posojila za odpravo neposredne škode) 100 VZPOSTAVLJEN (ZOPNN - F: 44.h člen)

3. Ukrep za spodbujanje investicij v izjemnih primerih



Spodbujanje investicij v izjemnih primerih - subvencije za velike 50 V IZVAJANJU investicije podjetij (ZORZFS: 66. člen; ZSInv)

Vir: BS (2024b); Eko sklad (2023); MGTŠ (2024, 2025a, 2025b); MNVP (2024); SID banka (b. d.-b); SOPP (2025); ZIUOPZP (2023); ZIUOPZP-A (2023); ZIUOPZP-B (2024); ZOPNN-F (2023);ZORZFS (2023); ZORZFS-A (2024); ZORZFS-B (2024).