4. številka.
V Trstu, v soboto II. januvarja 1890.
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, TKnko sredo in
aofcoto o V, 1. ari popoludnn
„Edinost" stane:
/.a vse leto gl. 8,—; izven AvHt. H,— fjl. za polu leta „ 3.—: , „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; » „ 2.25 , PoHaniirne Stovilke ne dobivajo v pro-dajainieah tobaka v Trstu po » nov.,
v Gorici in v AjdCTBČini po H nov. Na naroćbe brez priložena naročnine se npravniitvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi n« po*i!ja.jo ar«dniitvn v uli«*t Turintia št. 25 V-nko pinmo mora hiti Iraiikorano, nefrankovana to ne npro-jemajo. Hokopini »e ne vračajo.
Oglasi in oznanila .*•> rrfune po 8 nov. vršilca v potim ; zn naslove Z d«<b«*liini
črkami se plnfuje prostor, kolikor bi ra
obsedlo navadnih vrstir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd
»o rarun» po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in insernte pre-'emu uprivnistvo v lilioi Carintia 28. Odprte reklamacij« mo proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»v ••iinu«t |a T»n«.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom začela je „Edinost* svoj petnajsti tečaj. Kakor do-sedaj prizadevala si bode svojim naročnikom vsestranski zadovoljiti prinašajoč raznovrstnega gradiva. Vabimo torej vse slovenske rodoljube, da si jo mnogobrojno naročajo ter jo širijo inej svojimi prijatelji.
Cena listu je:
za vso leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
Arse one, ki so nam za pretekli tečaj kaj na dolgu prosimo, da čim prej svoj dolg poravnajo, kajti izdajanje lista je združeno z velicimi stroški.
V Trstu, 10. januvarja.
Govorili »mo uže v zadnjem listu o alovesnej seji našega mestnega zastopa, pri katorej so umestili župana Bazzonija.
Dogodki, kateri ao se mej nami vršili v najbližnjej preteklosti, ho bili tako važni, da je cela Avstrija obrnila oči svofe proti Trstu. ]n ker je sedanji naš položaj posledica teh dogodkov, mislimo, da ni odveč, ako se zopet danes pečamo z gori označenem predmetom.
Vest, da je umirovljen prešnji naš namestnik, vzbudila jo senzacijo povsodi. Včs svet izrekel je svoje prepričanje, da temu umirovljenju ne more slediti le pro-mena osobo na namestniškem sedežu, ampak da mora biti govor o promeni vladnega z i s t e in a v Trstu. Zavest, da bodo zavladala druga načela, bila je obča; in to ne lo mej nami, ampak tudi v krogih nasprotnikih. Italijanskih krivičnikov se je polastil neznansk strah.
Primorski Slovani, katere sto tako dolgo tlačili neizprosna vladina roka in pest nam sovražne irredente, oddahnili so
PODLISTEK. Besede materine.
Spisal C—t C.
(Daljo).
Besede te, kažoče vso dušno veličino matere njegove in pričujoče o plemenitem, vzornem človeškem srci, gonile so Milana do solz. - „Zato pa sin moj, delaj tak6, kakor jo dobri, nepozabni oče tvoj vsikdar storil: pomagaj revežu, kjer in kadar moreš. Ni je slajše zavesti, nego ta, ako morem reči, da sem posušil, pomagajo v revi in nadlogi, bodisi samo dve solzeči se očesi".
„Ljuba mati, pa ne da bi prištevali tudi mene trdosrčnežem P!"
„Ne, ne, deto moje; sodbo svojo o današnjem svetu in tej sodbi primerne nauke izrekla sem, dobro vedoca, da mladi ljudje — in ti si še mlad 1 — le površno sodijo; da se dado le preradi varati od slapečega vidoza". —
Milan se obrne od okna in premeri parkrat dolžino sobe.
Ker on le še molči, nadaljuje ona: „Vem, Milan, da si dobrega, v omiljenega «rca — in tako je prav. Vsmiljenje je
se, trdno se nadejajoči, da jim posijejo milejši dnevi. Krivica in zatiranje — tako smo mislili — umekn ti se bodeta morala načelom jednakosti državljanov in splošnej pravici. Nadejali smo se tacega preobrata tem bolj, ker je živi interes državne ideje kategorično tnko zahtevni. Take so bile naše nade še prod nedavno,	1
So se-li nase nade vresn'čilc, se je-li res naša usoda zboljšala?! Ali smemo j gojiti upanje, da se bodo naš položaj v Trstu zboljšal, saj v kratkej bodočnos i P! Bodimo odkritosrčni: vesele naše nade so ' ee skrčile dokaj, ginjevajo nam, kakor beli sneg pod gorkimi žarki pomladan-J skega solnca. Zeleno drevo, na katerem so cvetele naše nade, jelo se je eušiti: fallen seho ich Z\veig auf Zweig.
liže priprave same za nove volitve za mestni zastop, oziroma deželni zbor, vzbudile so v nas bojazen, da gospodi, j katera je imela krmilo v rokah, ni bilo do j tčga, da bi brezobzirno izvajala posledice, kakoršne je z h-giško silo zahteval novi' položaj. Začeli so lavirati in sumljive kompromise sklepati. T o j e bil p r v i g r e h, Nasledek te neodločnosti je bil, da se je zopet ojačila prestrašena intransingentna italjanska gospoda. Instinktivno je slutila, da položaj jej ni tako neugoden, kakor se je vidilo prvi trenutek, ainpak da jim je treba le nekoliko premeniti vedenje svoje. Jedro naj ostane isto, dati mu je snmo druge lupine. In nasprotniki se niso varali, prišlo je tako, kakor so računali in si želeli. Vladnim krogom slepo služeči listi, katerim so tudi dunajski židovski listi iz lahko umevnih razlogov glasno pritrjevali, peli so navdušene slavospeve „veselemu preobratu". Tržaškim „konservativcem" širila so se prsa samega veselja, kajti dosegli ao na jeden mati dvojni vspeh: njihove „avstrijstvo" zasvetilo se jo v bliščečej luči, ne da bi jim bilo treba prikrivati starega svojega sovraštva do nas Slovencev. Irredentizem so vničili — tako ao zatrjevali — do cela in definitivno,
jedno najhlažjih svojstev človeka, ker plemeni dušo človeško; čut vsmiljenja dvigne Človeka na ono višino, da postane to, kar bi moral vankdo biti: dobrotnik, brat svojemu bližnjemu. Žal, žal, da vsmiljenja nedostajo na tem svetu — ta no-dostatek je črv, ki razjeda družbo Človeško. Ako bi vsakdo odprl srce svojo blagemu temu čutstvu, ne bi bili prisiljeni, dan na dan opaževati kruti boj, kateri bije tisnče in tisuČe ljudij za košček kruha, za obstanek svoj; boj, v katerem sicer ne teče rudeča kri, pač pa potne sras^e siromakov-trpinov; ne bi opaževnli. kako se oni, ki ki so se uverili, da Jtudi potne sras;e in krvavi žulji ne dajejo vsikdar bornega kruha, vržejo v naročje obupu in morečej resi-, gnaciji". —	j
V tem je sedel na stol poleg matere. Z nekakim svetim navdušenjem poslušal ;je besede njene, zdelo se mu je, da vidi nadnaravno bitje pred sabo. Besede materine so ga razvnele, kar kipelo je v duši njegovi. —
„Bodite uverjeni, da mi je bil vsikdar svet spomin na nepozabnega, le prerano umrlega očeta. Pota, katera je hodil rn, hoditi hočem tudi jaz. Obljubim vam, da
zajedno se pa tudi izognili njim gotovo nad v«e neprijetnoj potrebi, ozirati se na pravice zatiranih Slovencev. Zstirsnje Slovencev je tem gospodom glavni aksijom državniške modrosti.
Kolika zmota! Ne razumemo, kako so mogli naši vladini krogi misliti in verjeti, da so se mišljenja in načela kar na mah tako radikalno spremenila, ko so vender odlučojoče osobe iste ostali1 PI Mišljenje in prepričanje se ne da kur tako »leči, kskor slečemo suknjo s telesa. T o lah k o-v e r j e vladino je bil nje drugi greh.
Ako je res še kdo dvoji I o tem, tega so morali pri instalaciji županovoj izusteni govori temeljito poučiti, da je res tako, kakor trdimo mi. Ti govori so bili blisk, ki nam je kaj dobro razsvetlil vse prizorišče.
Gledo govora gosp. namestnika je mogoče, da mu bode kdo štel te okolnost na dobro, da ni žugnil besedice proti nam, proti „agitatorjem". A nam to no zadostuje; mi bi bili želeli jasne izjavo. Čuti smo mortili dosedaj le odurne, neprijazne glasove, zato pa nam bi bila le jedna suma prijazna beseda dobro dela. Pričakovali bi bili, da se bodo prava naša slovesno proklamirala. Odločna, prava beseda iz tako odličnih ust, bila bi gotovo napravila primeren vtis tudi pri italjanskih srditežih. To se ni zgodilo in to je vladin tretji greh ! Kaj nam hnsnejo platoniška zatrjevanja naše „Triestericeu o jed.iako-pravuosti vneli narodov, ko se nam vender ta jednakopravnost povsod in vsikdar krati! Tudi to nema veljave, da „Trieste-ricu" sedaj — ko je prepozno — graja župana, češ, da so bile tiste besede o „agitatorjih" in „latinskoj kulturi" — ein sehr ungliicklicher Nachsatz. Za tako početje izumilo je naše ljudstvo že davno prav primerno prisluvico : po toči zvoniti.
Kur so pa tiče govora županovega, nam jo izjaviti, da take breztnktnosti niti pri njemu ne bi bili pričakovnli. I)a ga ni
do cela omamila strankarska strast, skušal bi bil ob svojem nastopu in pri tako slo-vesnej priliki, kazati saj na videz objektivnost. Ako bi mu bila pravila dostojnosti le količkaj sveta, ne bi bil žalil v tem svečanostnem trenutku svojih, četudi neljubih mu soobčanov. Toda nasprotnikom našim ni nobena stvar sveta. In ako je že govoril o „agitatorjih", zakaj pa ni obsodil zločinskih agitacij, došlih od onstran meje, katerim agitacijam je namen, uničiti državo našo P! Na jedni strani je vidil kaj dobro „agitacije" naših okoličanov, domačinov; na drugo oko jo bil pa čisto slep in ni videl gorostasnih stvarij, vršeČih se na škodo skupnoj domovini našej. Ako smo tudi res „agitatorji", ne agitacije naše gibljejo le na postavnih tleh. Morete pa trditi kaj enacega tudi | o onih agitacijah, glede katerih ste vi, gospod župan, tako milostno zatisnili jedno oko P! —
Dobro jo, da vemo, pri čem da smo.
A vedi župan Bazzoni, in vedo naj vsi
drugi, da rod „agitatorjev" mej nami no
bo izumrl, dokler n« dosežemo to, kar i . . nam gro — pravice svoje.
Pijanstvo in njega posledice.
i.
Mnogo so je po slovenskih časopisih uže pisalo o pijanstvu in žalostnih njegovih posledicah. Pijanstva strast jo uže močno okužila nekatere, osobito nižje slojove našega ljudstva. Ta grda lastnost razjeda marsikje naše družine ter jo čestokrat uzrok njihovim propadom.
Uprav radi tega zadnji čas toliko vlade same, kakor tudi posamezni deželni zbori, obračajo svojo pozornost na to socijalno zlo, in se bavijo s prašanjem, kako bi se isto moglo odpraviti, oziroma /.manjšati. V nekaterih deželah so se izdali de-
se hočem vsikdar vesti po vzvišenih naukih vaših ; kjer-koli bodem mogel, pomagal bodem trpečemu človeštvu, tolažil hudem v bedi koprnečega reveža". —
„Hvala ti — in pogladila ga je Ijubez-njivo po lici — hvala na lepi tej obljubi". — Zamislil so jo nekoliko trenutkov. Polom so pa energično dvigne -- kakor da so je za nekaj posebnega odločil — raz stol, položi jej levo roko svojo na ramo, se desno pa poprime prisrčno njeno desno in vprši proseči pogled svoj v častitljivi njeni obraz, »pregovori iskreno: „Mati! govorili ste danes o „vsmiljenju" tako lepo, tako prepričevalno in do srca segajoče, kakor nisem še nikdar čul, a govorili ste le o vsmiljenju do „bližnjega*, do „človeštva". llavnokar govorjeno besedo pričajo mi o plemenitosti duše vašo in to mi daje poguui, da vas prosim vsmiljenja vašemu lastnemu sinu!" Zakotniea je kar osnpola, čuvša čudne te besedo. —
„Za božjo voljo, kaj se godi, kaj pomenijo besedo te?" —
„Da, draga mati, vsmiljenja prosim vašemu sinu, vašemu lastnemu otroku, ki stoji tu pred vami!" —
„Govori, prosim te, govori!* —
„Prosim vas eno samo rešilne besede, besede, ki me potrdi, da mati odobruje vedenje jedinoga svojega sinu! — In sin ta, katerega že dolgo mučijo hudi dvomi o lastnej bodočnosti in o bodočnosti nekega druzega, poleg vas, o mati, najdražjega mu bitja, bode se v/.radostil, srco bode vzkipelo hvaležnosti do jedine, angeljsko-dobre rodno mu matere". —
„Ali sin moj, govori mi jasneje, jaz te ne umejem !" —
In sedaj je jel pripovedovati; govoril je o ljubezni svojoj, o dobrem, blagem srci Olginem, o danej jej obljubi in o trdnem Bklepu, ostati zvest obljubi tej, naj že pride, kar-koli hoče.
Poslušala ga je mirno, niti z besedico ni posegla v njega govor. Položila jo pletenje pred so na mizo, a niti ni opazila, da je klopec se zavrtil in zdrketul pod mizo, kjer se ga je takoj polastil mlad, doslej dremajoč maček, ki ga je, igrajo so žnjim, tiral pa celi sobi.
In obmolčala je še potem, ko jo, do-vršivši objavo svojo, zopet sedel na atol, željno pričakujoč odgovora njenega. Z objavo to presenetil jo je tako, da se jej je zdelo, kakor bi bile golo sanje. Z jedne
Želni zakoni proti pijanstvu in uže ae tirja od vseh strani, da bi vlada sama vmes posegla ter izdala poseben državni zakon proti pijančevanju. Vlada je uže storila v ta namen nekatere korake. PraŠala je namreč najvišji zdravniški sovet za me-nenje ter mu predložila sledeča prašanja v odgovor:
<i) Pobližnjrt označenje pijanstva, je-li pijanstvo bolestno stanje na osebi ali je je smatrati moralnim pogreškom.
V koliko je pijanstvo nevarno aamo na sebi in važnost njega posledic za osebo, družino in družtvo sploh.
c)	Ozdravljivoat pijanstva in nje pogoji.
d)	Obstoje uže sedaj zdravniški zavodi za pijance, oziroma kako bi se isti morali urediti ?
e)	Je-li treba, da so pijancu zmanjša dobo doraslosti ali se mora isto opravičiti v smislu § 273 a, b, drž. zakonika?
/) Zahtevajo nevarnost pijanstva sama na sebi in njega posledice za Človeško družtvo, da se omeji osebna svoboda, oziroma, je li to omejenje potrebno, da se preprečijo nevarnejše posledice?
Ne ve so še, kako je odgovoril na ta prašanja višji zdravniški sovet. Tu naj slede nekateri posnetki iz objav istega aoveta.
Kar se tiče označenja pijanstva, deli se zadnje v dve vrsti, namreč v perijo-dično pijanstvo ali dipsomanijo in v bolezen četvrtletnih pivcev, kojih bolestno nrav nikdo ne moro zanikati. Kakor bi je neka tajna moč vlekla, grabijo ti ljudje za steklenico v nekaterih redno nastajajočih slučajih, v tem ko so navadno najzmernejši ljudje ter čestokrat mrze alkohol. Tej visti pijanstva je čestokrat podlaga neka čmernost dotičnika, ki mu vzburja živčevje, katero vzburjenost hoče bolestnež pomiriti z povživanjem alkohola. Uprav ta vzburjenost živcev kaže j na to, da je pijanstvo smatrati nekej bo* j lesti. —
Druga vrsta pijanstva je navadno trajajoče pijanstvo. Tudi pri tej sorti se nahajajo pojavi, kateri kažejo za-j dosti na bolestno nrav. Važen je posebno; upliv roditeljev na otroke, namreč pode-dovanjo pijanstva. Nahajajo se tudi še j bolj čudni slučaji, namreč, da so take osebe rade vdajo pijanstvu, katere ao bile n. pr. zadete v čepinjo, ali da trpe na bolezni v možganih — bodisi, da so se jim ti-le fizično močno pretresli —, kakor tudi vsled' solnČarice. Sploh pa je mnogo razlogov,! ki govor« za to, da je pijanstvo bolezen j in to menenje so vedno bolj širi tudi med razumniki.
Višja sanitetska oblast spoznava Bicer, da je pijanstvo bolezen ali samo socijalna
bolezen, namreč taka, na katerej boleha človeško družtvo. Izreči pa moramo, da bi bilo neumestno, ako bi se navadno pijanstvo smatralo za bolezen in osobito pred državnimi zakoni. Ako bi navaden pijanec pred postavo veljal za bolnika, pokrilo bi se s tem marisikako zlodejatvo in ostal bi nekaznen marisikak zločinec. Po istem pravu bi so moral vsak postopač, lenuh in navadni zmikalec smatrati bolnim ter bi se s tem opravičila njih dejanja.
Pijanstvo je pae bolezen, ali tej bolezni pravi so s pravim imenom „malo-pridnost, hudobna strast*. Ako hoče država res skrbeti za njeno odpravo, naj ne išče sveta pri zdravnikih, temveč naj prevdari, v kolikor je vsem državljanom opasna. Ni pač misliti, da bi pijanstvo bilo res bolezen, kajti vsakdo ima lastno voljo, koja ga dovaja k dobremu ali slabemu. Pijanstvo je temveč nasledek izprijenosti človeške volje in — slaba navada.
Ker je ta slaba navada tudi mej našim narodom žalibog uže preveč razširjena in mu čemdalje prinaša neznanske škode, to liko v moralnem, kolikor v gmotnem obziru, hočemo v sledečih člankih nekoliko opisati žalostno stanje pijanca in nesrečne posledice te hude razvade, ki prizadeva ubogim družinam toliko žalosti in reve.
V pijanosti človek doprinašn najbolj divje čine, mesari se in pobija liki krvoločna žival. Kadar se je streznil, žal mu je svojih činov ; proklinja trenotek, ko je prijel za kozarec — ali prekasno je.
Po nerednem popivanju zapijo človek polagoma tudi svoje zdravje. V zdravstvenem obziru je pijanost neštcvilno žrtev imela. Marisikdo je prerano legni v zgodnji grob, ker je bil nezmeren v pijači.
Ni nam Bkoraj treba omenjati materijalnih škod, kajti pijancu zapoje le prevečkrat — boben.
stranij oglasila se je v njej goreča materinska ljubezen in iz nje izvirajoča skrb za bodočnost sina, z drugo stranij pa — da smo odkritosrčni — žaljeno samoljubje. Žalilo jo je hudo, da, adelo se jej je skoro nedoumno, kako da je mogel nje lastni sin prikrivati tako važno tajnost (pred njenim, kakor je vedno mislila, izredno bistrim očesom.
„Mati, vi molčite?! Molk vas mi pravi, da ne odobrujete izvolitve mojo, da se najina pota prvikrat križata. Mati, to boli. \ su življenje svoje užival sem slasti, vso srečo, katero podeljuje vzvišena materinska ljubezen; danes pa, ko prosim, da se mi spolni najslajša mi srčna želja, mi je oblodela zvezda osrečevalne te materinske ljubezni".
,Milan, no govori tako, ne pregreši bo! Uprav iskrena ljubozen moja do tebe veleva mi, da Bvarim, ko hočeš storiti korak, kateri bi bil usodepolen in — bojim se — poguben za vse življenje tvoje. Vedi, da mo le redkokedaj vara slutnja moja. Jaz poznam ono gospodičino, katere svojstva si mi tako lepo slikal, le površno in od videza in nimam pravice, da bi sodila takć ali takiS o njej ; žaljiva beaeda ne pridi iz mojih ust. A avarim te, ker mi
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor se snide zopet med 20. in 25. januvarjem.
Disku/.ija o pogajanju mej Čehi in Nemci stoji sedaj v prvej vrsti. Pozornost, katero obrača vsa naša javnost tem konferencam, jasen nam je dokaz, kako važen faktor v našej državi je češki narod. Preveliko to važnost pripoznala je uže večkrat sama krona. Tudi sedaj pišejo vsi listi soglasno, da so se pogajanja pričela na izrečno željo vladarja samega. Vladar da hoče napraviti mir mej obema, na Češkem živečima narodoma, ne da bi trebalo dotekniti se ustavnih določil. To
skušnja lastna tako veleva. Tudi jaz sem bila mestna gospodičina, zato pa vem, kako težko se privadi taka, v mestnem vzduhu vzrejena stvar ostri sapi življenja na kmetih. Temu je treba obilo moralne močij, železne volje in jeklenega značaja — vse te imela sem jaz — a teh svojstev ima le malokatera. Milan, vbogaj mater svojo, ki te ljubi in katerej si ti vse na svetu — vse, me-li razumeš ?! Pozabi in pozabila bo tudi ona!" —
Zamislil se je. Iskreno in istinito ljubečemu mater svojo, poznajočemu in cene-čemu razsodnost njeno, segle so mu besede nje do srca. Da nij ljubil Olgo tako zvesto in goreče in da ni smatral za najgnjusnejši čin moža, ako se izneveri danej besedi, vklonil bi se bil prav gotovo materi, obljubeč jej: mati, vi imate pravo, pozabiti hočem.
Ali motreč resne besede materine, vgledalo je dušno njega oko ljubko, eterično prikazen Olgino, videlo je proseč in najzvestejšo ljubezen izražujoč pogled njen; menil je, da čuje prošnjo blage deklice: ljubi me, ne zapusti me ! —
Prikazen ta paralizovala je do cela vtis materinega svarila. — (Dalja prih.)
svojo željo hoče vladar objaviti na posebno slovesen način, naj brže po rečnem pismu do minUterskega predsednika. Vsi Člani konference bili so pri cesarju na 'kosilo povabljeni. Cesar je izrekel pri tej priliki posebno željo, da bi pogajanja imela po-voljen vspeh.
Češki vodja Rieger izjavil se je v pogovoru z nekim nemškim žurnalistom, da on sicer ne goji posebnih nad, a ven-der upa, da konferenca ne bode ostala do cela brezvspešna.
Pogovore o šolskih stvareh so završili — o rezultatu seveda ne vemo česa povedati — in pričel se je pogovor o deželnem kulturnem svetu.
Da se nemški vodje res nadejajo nekoliko preobrata v zmislu njim ugodnem, priča nam to, da so nemški člani konference dosledno izogobljejo izraza „državni jezik", ampak govore samo o „uradnem" in „prometnem" jeziku. Gospodom se iz-vestno sline cedijo po miniBterskih stoleh ; zato hočejo kazati svojo „Bpravljivost" in takim načinom dokumentirati, da so „re-gierungsfahig".
Te nade nemško-liberalnih krogov izraža „\V iener Allgemeine Z e i-t u n g* pišoč: Prišel je čas, da misli vlada tudi na spiavo z Nemci; vse kaže, da se bode situvacija malo na levo zasukala. Značajno je: da ministra Dunaj evski in grof Falkenhayn nesta poklicana k konferencam, pač pa trgovinski minister Marquis B a c q u e h e m. Misli se , da prva dva odstopita — če ne takoj, pa v kratkem — in napravita prostor dvema odličnima članoma nemško-liberalne opozicije.
Cesar je potrdil od hrvatskega sabora sklenjeiii postavi o „proračunu za potrebščine notranje uprave kraljestev Hrvatske in Slavonije" in o „odkupu re-galij v kraljestvih Hrvatska in Slavonija", Vnanje dežele.
Nemški listi trdijo, da hoče Rusija v Bolgarske j zanetiti nekak „kultur-kampf", ker i rovanjem v narodnem pogledu ni imela sreče. V tem nastojanju da „Rusijo" podpira eksarh bolgarski, kateri je stavil na bolgarsko vlado nek „ultimatum". Bolgarska vlada pa ni niti odgovorila na ta „ultimatum".
R u s k a vlada je izdala okrožnico glede Bolgarske. V tej okrožnici se pa Rusija ne bavi v prvej vrBti s politiš-kimi prašanji, ampak s posledicami bolgarskega posojila z ozirom na one dolžnosti, katere je bolgarska vlada uže popred prevzela. Tu je gotovo govor o povračilu stroškov okupacije.
Zaprli so pisatelja knjižico „B-iiibe", katera je dolžila kralja Milana in naprednjaške ministre, da so se bogateli na nepošteni način. Prosil je odloga 30 dnij, da dokaže svojo trditve.
Sestava novega španskega m i n i-sterstva se je zakasnila, ker je mali kralj nevarno bolan in je vsa skrb matert-regentinje posvečena sinu.
DOPISI.
Iz sežanskega okraja decembra meseca. [Izv. dop.] (Konec). Ali ta stranka b tem ni bila še zadovoljna. — Najpopred se je hotelo pevovodjo pregovoriti, rekoč, da naj to pusti, da so fantje poredni, da se bodo pri pevskih vajah le norčevali in Bog ve še kaj. Ker se pa pevovodja vsemu temu ni dal uplašiti, ker je poznal zvijačo nekaternikov, začela je ravno ista stranka pevce ščuvati proti pevovodju, rekoč, da pevovodja sam nič no razume, da nema niti pravega glasu za petje in se mariBi-kaj druzega. — A vse to ni nič hasnilo, fantje so hodili redno k pevskim vajam in kazalo je, da so vse ovire premagajo. Kar neso mogle storiti fdadke besede, storilo je ščuvanje, groženje, pretnje in dr. — Videči, kake ovire se jim stavijo v ne-
dolžnem početju, pevci zgubili so vso vesolje in jeli omahovati. V tem so tudi na-sprotnej stranki pridno pomogla dva posestnika, kojih imena nočem za zdaj imenovati. — Ker so se pevci od neke merodajne stranke podpihovali in prigovarjali, naj ne hodijo več k pevskim vajam, opustili so to zaradi miru v občini, pa tudi na prigovarjanje starišev, ker so so bali prepirov. — Seveda vrli okoličani pri Trstu so ne bi vsega tega oplašili, a Kra-ševec je bolj miroljuben in rajši se sam uda, nego prouzroči prepir.
Sploh tukajšnji fantje dado se v nekaterih rečeh preveč strašiti. Petje, zlasti narodno petje, je slobodna stvar, nobeden nema pravice je prepovedati.
Vso to slišati v čisto slovenskej vasi. se mi je jako čudno zdelo ter nesem si mogel tega raztolmačiti. Vprašam tedaj zgovornega fanta, kaj da jo temu uzrok, da so nedolžnemu slovenskemu petju po nekaterih stavijo take ovire? Odvrne mir Temu je kriva sama zavist.
Ako bi se mladenči izvežbali v umetnem petju ter bi prepevali lepe nove slovenske pesni v cerkvi in zunaj,, prišli bi s tem stari pevci, kateri le po sluhu pojejo, oh vso veljavo, vsakdo bi rajše mlade poslušal. Da bi se to ne zgodilo, napeli so nekateri častiželjneži vse svoje moči proti mladim pevcem. — Sporazum-Ijenja mej starimi in novimi pevci pa ni bilo mogočo doseči. Ko vso to slišim zdih-nem : žalostno, da se na tako zloben način kali mladeničem veselje do petja in to ia gole zavisti in da to delajo taki, ki bi morali skrbeti za lepo petje v cerkvi in zunaj nje.
Dandanašnji se v vsakej bornej vasi goji lepo ubrano petje. Samo tu naj bi vse pri starem ostalo. — Pevovodju niso b tem prav nič kljubovali, kakor so imeli nekateri mogočneži slab namen, ker on je itak z delom preobložen in si želi večernega počitka; pa saj tudi ni vdobil za svoj trud druzega, kot grdo nehvaležnost.
Zdaj tedaj, ko ste na pragu volitve, dragi volilci, poskrbito tudi v to svrho kaj, da ne bodete v zasmeh bližnjim vasem. Izvolite si tedaj zrele, pametne može, ki jim bode za občino istinito mari. K.
Iz Komna 6. januvarja. [Lzv. dop.] Pri občnem zboru našega „Bralnega družtva* no bili v odbor sledeči gospodi izvoljeni: A. Leban, predsednik; H. Cazafura, podpredsednik; E. Kavčič, blagajnik; A. Tance, tajnik; A. Cordovado, M. Švara, I. Mel-zer, odborniki. —
Družtvo je to leto sledeče časopise naročilo: 1. Slovenski Narod, 2. Slovanski Svet, 3. Edinost, 4. Novo Sočo, 5. Staro Sočo, 6. Brus, 7. Mir, 8. Ljubljanski Zvon, 9. II Diritto Croato, 10. II Mattino. 11. Neue Freie Presse, 12. Illust. Fliegende Bliitter, 13. Triester Tagblatt, 14. Trie-ster Zeitung, 15. Kikeriki.
Družtvo stoji na dobrih nogah, kajti ob koncu minulega leta imelo je 37. gld. v^č dohodkov, nego stroškov. — Prosit novo leto!
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo je pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku dno 5. t. m. v veseli družbi pri Balanču 2 gld. 40 kr. — Proseški Mobo rjani darovali so dne 21. decembra tni-nolega leta 2 gld ; v gostilni „pri brzojavu" nabralo se je dne 23. decembra 1 gld ; dne 7. januvarja t. 1. nabrala jo vesela družba na Prošeku 4 gld. 66 kr; v veseli družbi v Čital niči nabralo bo jo dne 10-t. m. 2 gold. 10 kr.
Za slovenski otroški vrt v Rojanu je daroval g. P. Dolenc v gostilni g. Bo-leta v Ilojauu I gld.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v pusici krčme
„pri družtvu* v Barkovljah dne fl. t. m, č e v i (v krčmi „pri družtvu") ; v Rojanu 1 gld. 26 kr.	v pevskem družtvu „Zarja"; pri sv. Ivanu:
Velocimeter g. profesorja Belušiča.1 pri g. Negode-ju. Naznanili smo že y proilem letu, da je \ Pevsko družtvo „Zora" pri sv. Ivanu, profesor Belušić izumil neki stroj, s ka- Kakor čujemo se to nekdaj jako vrlo de-terem se moro kontrolirati premikanje lujoče pevsko družtvo zopet oživlja. Te kočij in fijakerjev. Gosp. profesor odšel je i dni imelo je zopet prvo svojo pevsko s tem aparatom na razstavo v Pariz, ker! vajo. Želeti bi bilo, da zavzame to družtvo je zvedel, da je Parižki municipij razpisal v krogu druzih pevskih družtev okoličan-nateČaj za slične aparate. Aparat bil je /kih svoje prejšnje, dostojno mesto. Bicer obdarovan na razstavi, a ni odgo- Avstrijski Lahi. Vsakdo je že čital ali varjal povsem zahtevam natečaja. Gosp. vsaj slišal praviti, da se tržaški in sploh profesor je stroj potem tako prenaredil, vsi v Avstriji živeči Lahi jako bahajo s svoda sedaj odgovarja stavljenim zahtevam, jim čudnim „avstrijstvom". Da so istinito taki, Za natečaj zglasili so čez 120 različnih kaže nam vsaki dan. Ko je nedavno av-aparatov. V ta namen postavljena komisija strijska vlada iz Trsta izpokala znanega izbrala je samo tri aparate, vse druge pa' rokovnjača Ulmanna, so vsi tržaški listovi zavrgla. Moj tremi najboljšimi je tudi Be-! jednoglasno obžalovali osodo dražega pri-lušićev aparat. Komisija je izročila izbrano' jatelja in kolego ter obsojali našo vlado, tri aparate za dva meseca v praktično po- j Minoli teden izpokala je policija necega rabo in bode potem izrekla konečno sodbo.! Jacchia, ker je bil v zvezi z iredentarskimi
Gosp. Beluftić ima pa od kompetentno strani tako določna spričala o izvrstno-
revolucijonarnimi družtvi. V tukajšnih listih opazujemo isto prikazen; vsi jadi-
n ma-
lti njegovega aparata, da je skoro gotovo, j kujejo nad nesrečnim prijateljem da bo njegovo izumljenje za najboljše (ha j o po vladi. Enaki prizori so tu že na-spoznano.	j vadni ; celo poluuradni „Mattino" se jih
Posledica Bazzonijevega govora. Prod ne sramuje. — Minolo soboto je imel tr-par dnevi objavila je tržaška brezzoba žaški župan svoj slavnostni govor v javnej tetka daljši članek, v katerem graja župana' 8ej'* V istem govoru se je nekoliko zaradi njegovih izrekov o latinskej kulturi.' grozil tudi nam Slovencem, ali vsaj pri-Radi to graje skočile so na ubogo tetko ^ da Bmo tukaj, kar so gospoda Lahoni
tržaške židovske kavke „Cittadino", „Mat-1 dosedaj trdnovVatno zanikali. Človek bi
tino" in „Indipendente". Ubožica se je mislil, da se panlahoni jeze nad županom tako prestrašila, da se je predvčerajsnem | njpga pripoznanja. Ali temu ni tako. toliko spozabila, da je rudečo gospodo jv „Gazzetta di Venezia" se nek neodre-tako rekoč odpuščanja prosila. In take ^n Tržaoan jezi, daje v javnej seji žu-baže listom moramo priznavati poluradni Pan i7r»zil 8VOj<> uda n ost presv. c e -
značaj ! Ni-Ii škoda denarja P ! Dispozi-cijski fond bi se pač lahko v boljše namene porabil.
Veliki ples telovadnega družtva „Sokol" bode dne 26. t. m. v redutnej dvorani gledališča „Politeama Rossetti".
Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku priredi dne 2. februvarja veselico.
Pevsko družtvo „Zarja" v Rojanu.
Vabilo na domačo zabavo, katero napravi pevsko družtvo „Zarja" v dvorani gosp. Matije Bole v Rojanu v nedeljo dne 12. prosenca. Uspored veselice: 1. Jenko: „Naprej", orkester. 2. Volarič: „Za dom", poje zbor. 3. Nedved : „Moja rožica", čveterospev. 4. Proširen: „Nuna in kanarček", izvršujeti dve petletni deklici.
*** „Potpouri slov. napevov", orkester. 6. Koojančič : „Vse to", poje zbor. 7. Gregorčič : „V pepelnični noči", deklamuje gospica I. F. 8. Mašek: „Pri zibeli",čve-terospev. 9. Godba. 10. Bleiweiss: „Domači prepir", igra, izvršujejo domači de-lentantje. 11. Liainski : „Plovi, plovi", osmerospev. 12. Ploa in prosta zabava. — Začetek ob 5. uri popoludne. — Usto-pnina 30 kr. za osebo brez izjeme. — Sedeži po 10 kr. Radodarnosti se ne stavijo meje. — Želeti bi bilo da se naše občinstvo v obilem številu vdeleži te prve veselice mladega družtva in je takim načinom spodbudi k nadaljnemu vztrajnemu delovanju.
Veselični odsek okoličanskih pevskih družtev ima jutri zjutraj ob 10. uri sejo v prostorih „delav. podpornega družtva".
Velika veselica okoličanskih pevskih družtev v soboto dno 18. t. in. v gledišču „Penice" obeča biti nekaj velikanskega. Bila bo to prva veselica, katero priredč naši vrli okoličani v mestu; pri njej nastopijo pevska družr.va , Adrija", „ Velesila" in „Zarja"; igro p evzame dramatični odsek tržaškega Sokola. Sluvno občinstvo že sedaj opozarjamo na to izredno zabavo. — Listki dobivali se bodo že od pondeljka (13. t. m.) naprej, in sicer: v Trstu pri g. Žitku, Corsia Stadion ; v prodajalnici gosp. M. K e r ž e t a in v kavarni „C o m uu e r c i o". — V okolici: na Prošeku pri g. E d v a r d u S 1 a v i k u ; na Občini pri gospodičini Kariževej; v Bazovici pri c. k. poštnemu upravitelju gosp. Ur ban čiču; v Škednji v pevskem družtvu „Velesila"; v Barkov-Ijah pri gospodični Anici M a r t elan-
Barju! — ter označuje to kot „brez potrebno". — V istem časniku beremo v nekem članku, da se bode laški Trident moral (!) ločiti od Avstrije ter se priklopiti Italiji ali pa iz njega napraviti „papeževo kraljestvo". Laške skomine!
Iz Šempasa nam pišejo z ozirom na dopis, doposlan nam od tam in priobčen v zadnjej številki, da so si dne 7. t. m. na povabilo gosp. černiškega dekana v Šempaskej občinskej pisarni izbrali postavno cerkveno oskrbništvo. Upati jo torej, da se sedaj duhovi pomirijo in na-sprotstva ugladijo.
Popravek, v izkazu darov za „bo-žičnico" otroškega vrta v Rojanu izostal je po neljubej pomoti dar 2 gld. gosp. Bandela v Rojanu.
V červinjanu bodo jutri nek tabor, na katerem se bodo zbrali vsi župani, poslanci in svetovalci ter izbrali iz svoje srede deputacijo, katera bode sla k presv. cesarju ter ga prosila za zgradbo žele-znične proge Tržič-K mki-Cervinjan.
Odprava svobodnega pristanišča. Že teden dni biva v Trstu posebna komisija, katerej je naloga proučiti in določiti prostor, na katerem bi se lehko izkrcavalo blago prosto carine. V ta namen so prišli v Trst ministerska sovetnika baron Kaleh-berg in Becher in vladini sovtinik baron Buschman. Posvetovanja in določila so še tajna, vendar se pa že zna, da bode segal zid, ki bode obkroževal prosti prostor, blizu do Barko vel j. Mestni od poslaniki ho predlagali, naj bi se no zgradil zid, ampak se napravil železen plot, kajti drugači prečil bi se razgled na morje.
Pred bolniško blagajnico na korzu jo
vsak dan noštevilo ljudstva. Omenjena blagajnica izda vsak dan do 1000 gld. podpore ; slučajev ima pa vsak dan od 1200 —1300. Gotovo je mej njimi tudi mnogo simulantov, kar je pa lehko, kajti zakon teh blagajnic ni posebno srečno ustvarjen. — Kakor v Trstu razgraja influenca tudi po deželi in zakotila se je že v najoddaljenejše gorske koče. Posebno močno razgraja po Laškem in Španskem. Celo iz New-Jorka poročajo, daje v sredo umrlo na influenci 250 oseb. Hvala Bogu, da pri nas ni nevarna.
„Hripa ali influenca" so v Trstu ne-znrnsko hitro širi. Lehko rečemo, da je dosedaj ie polovica mestjanov na njej zbolela. Nekaterim je prešla, drugi se pa
še vedno kujajo. V sredo zaprli ao tudi srednje šole ; vse šole se zopet odpro drugi teden. Posebno dobro občutijo to bolezen okr. blagajna za bolnike in razna delalska družtva.
Knjižnici družtva „Adrija" v Barkovljah so nadalje darovali sledeči gospodje: Fran Godnig 1 knjigo (daroval trikrat) ; Ivan Prašel VIII. letnik „Ljublj. Zvona" ; Drag. Martelanc 1 knjigo (daroval trikrat); na-čelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti 3 izvode knjižice „Rudolf Ilabs-buržki" (3 izvode te knjižice pa pevskemu družtvu „Zarja" v Rojanu). Knjižnica „Adrije" šteje sedaj 158 knjig in manjših knjižic. Ideja, vstanoviti knjižnico pri družtvu „Adrija", bila je izvrstna in prosimo vse rodoljube, da podpirajo ta pre-koristni zavod. Knjigo sprejema tajnikov namestnik F. Godnig v Dolenčevej tiskarni v Trstu.
Vreme imamo zadnje dni lepo in prijetno. Mraz je zdatno ponehal in sije nam blagodejno solnce. Temperatura je kakšen dan 15° C. Na Dunaju pa in vseh severnih mestih tiče Se zmirom pod ničlo.
Amerikanec v Boljuncu. V Boljuncu so zaprli necega Mauricija Rumpe, kateri je nekoliko časa tamkaj prav gosposki živel in trosil denar. Pravil je, da prihaja iz Kalifornije ter je sin necega milijonarja. V istini jo pa bil nek trgovski pomočnik iz Berolina, kateri je okral svojega gospodarja za 20.000 mark in jo potegnil po svetu. Pri njemu so našli še kaeih 1000 mark.
Porotno sodišče prične se dne 24. pr. m. Predseduje višji svetnik Mozetič.
MrtVOUd zadel je neko 741etno M. Franzuti ter jo koj usmrtil.
Smrt na vešalih BO neki v Avstriji odpravi. Dotična komisija, ki ima nalogo proučevati preosnovo kazenskega zakonika, izrekla se jo uže za odpravo. Isto je storil tudi višji zdravniški sovet na Dunaju. Vpeljati hočejo namesto vešal giljotino, znan peklenski stroj, kateri je toliko člo veških bitij pokončal ob času francoske prekucijc; morda so celo uvede umor z elektriciteto. Smrt jo pa vedno smrt !
„Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino. I/.šla je prvo številka tega jako priljubljenega Časopisa z raznovrstno mikavno, podučno iu zabavno vsebino. Omenjamo osobito prevodov iz češčine g. Župčev-a, nekaterih dobrih spisov češke pisateljice BoŽeno Nemcove, presrčnih pesni P o d s t r o j i š k e g a, Kreka in S e ž-a in štirih ličnih podobic. Kot prilogo prinaša Ipavčevo skladbo : „Kdo je to P" Tudi o tej priliki priporočamo ta istinito lepi in koristni list v obilno naročbo.
,,Novice" gospodarske, obrtniške in narodne, začele bo svoj 47. tečaj. Prvsi številka obsega: V prospeh govedoreje; solnčnn svetloba napravlja lojeni okus; zemljepisni in narodopisni obrazi; politično stvari; naši dopisi; novičar. Začelo leto stanejo 4 for.
„Dom in svet" je mesečnik, katerega izdaja veleč. g. dr. Lampe, neutrudni naš pisatelj modroslovnih ved in kritik. List je namenjen srednjošotakej mla .ini, a z zanimanjem ga bode čiiul vsak razumnik, radi česar ga toplo priporočamo.
Izkaz daril za božičnico v korist
otroškemu vrtu družbe sv, Cirila in Metoda v Trstu. (Dalje). G. L. S. gl. 2, g. dr. Laginja gl. 1, g. L. F. gl. 1, g. Mahne gl. 5, g. Mankoč J. gl. 1, g. Martelanc gl. 1, g. Mandič gl. 2. gdč. MankoČ Ljud. gld. 15, g. župnik Martelanc 30 nvč., g. prof. Mandič gl. 1, g. dr. Mandič gl. 2, g. prof. Maher I, gl. 2, gdč. Nabergoj F. gl. 1, N. N. 50 nvč., g.a Negode M. gl. 1, g. Nadrah gl. 1, N. N. gl. 10, nazkriž račun 64 nvč., N. N. gl. 1, N. N. gl. 1, N. N. gl. 1, N. N. gl. 1, N. N. 20 nvč., g.a Polleg gl. 2, g. Polley gl. 1, g. Prelog gl. 2, g.a Paulin M. gl. 10, g.a Polič H. gl. 5, gdč. Pevič M. gl. 1, g. Pogorelec J. gl. 2, g.a Pertot F. gl. 5, g. P. N. 50 nvč., g.a Ružička N. gl. 1, rodoljubi v
nemški kavarni gl. 2, g. dr. Rvbar gl. 1, g.a Resman P. gl. 1, g. Stepančič gl. 2l g. Sicherl gld. 1, gdč. Smerdu M. 50 nvč., g.a in g. Habec gl. 10, g. S. P. gl. 1, g. Š. A. gl. 3, g. S. gl. 1, g. S. B. gl. 3. g.a Sepic M. gl. 2, Slovenci v konviktu gl. 1 in 40 nvč., g. Š. S. gl. 5, g. Sile gl. 2, g. Šolar A. gl. 2, g.a Šorli Matilde gl. 2, g. Šorli M. gl. 2, dr. Trinajstič gl. 1, g. Turk gl, 2, dr. Turna gl. 1, g.a Urbančič J. gl. 2, g. Trnovec B., svetnik gl. 2, g. V. J. gl. 1, g. V. G. gl. 2, g. Vlah gl. 2, g. Viličič II. gl. 2, g.a Va-tovac Jos. 1 tolar, g.a Vatovac Ivana gl. 2, g. V. S. gl. 1, Z. Gianbattista gl. 2, g. Žbona A. gl. 2, g. Žitko F. gl. 1, gospa Smidt Marija nabrala je v krčmi gospoda Lavrcnčiča 5 gl. in	novč. Pri seji
preosnove „Edinosti" za dnevni list 2 gl. 75 nvč. Pri odborovi seji „delav. podpor, družtva 3 gl. 34 nvč. G. 1'očknj M. 1 gl. 50 nvč., g.a Uartelj Eina gl. 1, g. Žitko A. 1 gl. 50 nvč., gdč. Rothel J. gl. 1, g. Gasperuzzi M. gl. 1, g. DrašČek J. 40 nvč., gdč. Berne E. 40 nvč., g.a Sor-nik M. 20 nvč., g.a Pahor A. 20 nvč., Krže M. gl. 1, g.a Urban 60 novč., a Sturm 20 nvč., g. Dovgan gl. 1, g. Krajner 30 nvč., g. Waschek 20 nvč., g, Miicke 20 nvč., g. Močnik 30 nvč., gosp. BazariČ 20 nvč., g. Mader 20 nvč., gosp. Silberhut 10 nvč., g. Gaspari 10 nvč. — (Konec prih.)
Gospodarske in irpimsKe stvari
Mol« a.
Na mlečnoHt krav vpljiva v veliki meri molža. Res, da jo mlečnost zavisna pred vsem od plemena, od posebne lastnosti živalske, od krmljenja in oskrbovanja itd. Ali vendar se ne da tajiti, da je kravja mlečnost zavisna tudi od tega, kako in kedaj molzeiuo. Znano je, da spridimo časih kravo le s tem, da jo neprimerno in slabo molzemo. In ali ni malomarna molža večkrat kriva, da zgube kravo svojo mlečnost P — Ker nam je iskati v veči in boljši mlečnosti več dohodka od govedoreje, treba, da se gospodarji malo bolj pobrigajo za molžo ter gledajo, da jiiu dekle to delo prav opravljaj«-
Pri nas molzejo dekle navadno na ta način, da nategujejo s palcem in kazalcem M!>ea, iz katerih tegadel mleko odteka. Taka molža pa je neprimerna ter večkrat vzrok raznim boleznim na vimenu. Kravjo vime a sesci vred zadobi večkrat vsled take molže grdo, podolgasto obliko. Pa tudi vime čisto iztnlesti je teže na ta način. Veliko bolj primerna je molža, ka-koršna je v Švici in drugih krajih v navadi, koder je mlekarstvo vsakdanji kruh. Tamkaj molzejo na ta način: S«'sca primejo s celo roko (a pestjo) ter molzejo s tem, da Besca a prsi na lahko pritiskajo ter tako potegujejo, da izteka mleko. S tako molžo se varujejo raznih bolezni na vimenu ter pospešujejo kravjo mlečnost. Na ta način je tudi laže vime do čistega izmleati.
Taki molži se bo treba tudi pri nas privaditi. Dasiravno se zazdi na prvi videz malo težavneja, jo je vendar lahko priučiti vsaki kravji dekli in sicer na sled« či način:
Mlesti mora dekla navskriž tako, da prijema s celo roko desni sesec spredaj in levi sesec zadej vinu na in obratno. Na to dvigne roke proti vimenu, katerega malo navzgor potisne. Ta hip, ko držita palec in kazalec gornji konec aesca, iztisne z ostalimi prsti mit ko iz sesca. S tem da vime navzgor potisne, izceja ae mleko iz vimena v sesca. Z iztiskanjem Bescev pa se odteka v podstavljeno golido. Kedar je vime zelo polno," nf treba-'potiskati vimena navzgor, temuč zadostuje iztiskanje sescev na ta način, da sklepamo polagoma pejt, med tem ko sta palec in kazalec sprijeta na gornjem koncu sesca. Če opazujemo sesno tele, vidimo, da si ono ravno na ta način pomaga pri sesanji.
Navskriž mlesti je tudi sicer najbolj priporočati, će hočemo Čisto mlesti ter s tem pospeševati kravjo mlečnost.
l*ri molži gledati je nadalje na največjo snago. Pred molžo treba vime umivati ter ga sploh varovati pred raznimi boleznimi. Večkrat nastanejo bolezni na vimenu zategadel, ker smo vime zanemarili. Vsled bolezni na vimenu pa gre potem tudi mlečnost v nič.
Od kravjih dekel zahtevati je najstrožje, du vime vsakokrat čisto izmolzejo.
Zadnje mleko je najbolj mastno. O tem ^ _______ __ __________^
se lahk" vsak prepriča. Mlesti je pa sicer | književnosti vseh slovanskih literatur.
„S 1 <i v n n s k i S v e t* stoji za celo 4 gld., za četrt leta 90 kr. ; za d i-
„Slovanski Svet",
ki izhaja kot polumesečnik v Ljubljani, bo priobčeval leta l$f>0 prevažne, fundamentalne razprave o političkih »i-ste m i h Avstro-Ogerske,, o narodnopolitiških programih, o nacijonalni avtonomiji, o ci-rilometodijski cerkvi in njeni zgodovini, o Hlovanskem narodnem gospodarstvu v pogledu na Slovane Avsfro-Ogerske, o slovanskih važnih kulturnih vprašanjih, v vsaki številki polinške članke aktuvalnega pomena, dopise in poročila o važnih dogodkih iz vseli slovanskih krajev ter o
vedno ob določenem času. Na dan po trikrat mlesti je najbolj priporočljivo, da dobimo več in boljšega mleka.
Vse to spričujejo skušnje, po katerih se lahko brez vsake skrbi ravnamo, če hočemo dobivati več dohodka od molznih krav.	„Dol. Nov."
Tržno poročilo.
Ceno »• razumo, kakor se prodaje na debelo blagi) za gotov denar).
Ctna od far. do for.
Rio biser .jako lina . .Java „ „ „ . Santos tina ..... „ srednja . . .
Ouatemnla.....
Portoricco.....
Sau Jago du Cuba . Cejrlon plant. fina . . Java Malang. zelena .
Campinas.....
Kio oprana . . . .
„ Ima......
„ srednja . . . . OaHia-lijnsa v zabojih . .
Kacisov cvet......
Ing"bsr llengal......
Papar Singapore .....
Penang ......
liatavia......
Piment Jamaika.....
Petrolej ruski v sodih . .
„ v zabojih . Ulje bombažno atnerik. . . Lecco jedilno j. f. gar. dalmut. s certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar. Aix Vierge ....
n fino.....
Božiči puljeSki .....
dnlmnt. s cert. . . Smefeva jiulješke v sodih .
t vencih .
Pomeranče sicilijanske . ,
Kandlji Bari I.a.....
dalm I.a, s cert.
Pignolli.........
Eiz italij. najtineji * • • 1 „ sredi) j i . . . , Itnngonn extra . . . .
I.a.....
ti.a .... Sultacine dobro vrsti . . Suho grazije (opaia) . . .
Oitele .........
Slaniki Varmouth l.a . . . Polenovke sieilne velikosti
velike.....
Sladkor centri ing. v trebali certifisi;. . . .
Fažol Cok-i.......
Mandoloni.....
nretlorudewi .... temnoradočl . . . .
100 K.	134-	136.—
n „	116!-	1 IS* —
	109.-	110.-
*	105.-	107. -
n	115.—	117.-
A	18rt.—	i;40. -
n	114.—	136. -
n	D!?.-	14.-
* n	116.-	118.-
t»	108.-	109.-
n	104,-	105,-
	31.—	31.5'J
n	450. - •> J _	460.— .)•■) _
n *		77'-
n	:")H.—	58.-
n	06.—	67.—
n	39.-	40.-
100 K.	7.75	8 -
n	10.25	10.50
tt	36.-	37.—
*	42.—	43 -
	42.-	43.-
	53. -	5i.-
«	H4 -	66. -
i	60 —	H2.—
R	9.10	—.—
n n	13.50	n!-
	1.—	4.50
„	4")0	5.-
|4K» K.
04.- 95.-'JS - 100.-
Hod
lUU K.
/V,— 18.50 17.50 15.75 13.75 1 i 50 86.— 18.— 20.-1050 38.-
82,— 10.-850 9 2.J 9.--
74.-19. -18.-
14!-
12.75 38.-19.20 22. -11 -
32.25
bohinjski......	«	R- -.-
kanarček ......	n	10.-
boli, veliki ....		9.- 9.50
zeleni, dolgi ....	„	—.— -.—
. okrogli . . .		—. - — .—
mešani, štajerski , ,		7.- 7.25
		9u. — 92,-
Seno konjsko.......		2.10 3.30
„ volovska......		2.20 3.2»
Slama .........		3. 3.70
Dunajska borsa		
9. januvarja.		
cnotni drž. dolg v bankovcih	—	- gld. 87.-
„ v srebru —	—	— „ B7.55
Zlata renta — — — — — —	—	— w 109.75
5% avstrijska renta — — —		- ,, 101.70
Delnice narodne banke — —	—	- n 925.-
Kreditne delnice — — — —	_	- fi 322 75
London 10 lir sterlin--—	_	- , 117.70
Francoski napoleondori — —	—	- » 9.H1
C. kr. cekini — — — — —	—	— n 5.56
Nemške marke — — — — —	-	- „ 57.52'/,
za
leto 4 gld,, za četrt leta 90 kr. ; za jake in ljudske učitelje pa 3 gl. 60 kr. na leto in 90 kr. za četrt leta.
Naročnina se pošilja izdajatelju „Slovanskega Sveta" v Gorico (Gorz).	2—3
MMMMMMMO
Občno koristna stvar.
Kdor hoče poslovati za občno koristno stvar ter si pri tem zaslužiti denarja,
pošlje naj svoj naslov v /uprtem zavitku, na kateri naj zapiše »občno koristna stvar", upravništvu tega lista. 2-3
••eSMttNMM«
Vozni listi ili tovarni listi v
Ameriko
kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1N1E" iz Antverpena direktno v
New-Jork & Philadelfijo
konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade, na vprašanja odgovarja točno ; koii-cesijonovani zastop 7—42
Ludwig Wielich
na Dunaju, IV Wevriiigergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Spoditions bureau fiir die k. k. Staat-i-bahnon in Innsbruck.
Assicurazioni generali.
v Trstu
(drnštvo jo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo «vojo delovanje na va<i v oj h zavarovanja posebno pa: i,a zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blagu in zavarovanje na življenja.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1-88. f Premije za potorjuti v naslednjih lotih Glavnica /a zavarovanje živo-
nja do 31. decembra 1888 Plačana povračilu: a i v lotu 1888
b) od začetku društva do 31 decembra 1888
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-š kod vanj, tarife in pogoje za zavoro Vanja in sploh vsa natanjčneja pojasi ilu se dobe v Trstu v uradu društva: Via della 8tuzione v lastnej hiši. i_12
Že nitbena ponudba.
30 letni o b r t n i k želi se poročiti z gospođici no ali vdovo (Slovenko), knlera naj bi imela nekoliko sto goldinarjev premoženja. — Pisma najsi« pošiljajo: Reka, poste-restante, A N. 000. do" 15. lanu-varja.
začel bode svoj II. tečaj in vabi rodoljube na naročbo.	3—3
„BRUS" bode, kakor doslej, zastopal načela odločno narodne stranke, pisal bodo v n a p r e d n e m in svobodnem t m i-s 1 u, grajal in smešil pa nedostatke v javnem življenji.
„BRUS" pridobil jo za bodoče leto novih sotrudnikov in jako zanimivega gradiva, zato so nadeja, da dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da se jim bode pridružilo mnogo novih, katerim ugaja odločna, svobodna beseda.
„BRUS" stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta I gld. Uredništvo in upravnifrtvo „BRUSOVO".
Nezaslišano začudenje
15—7	vzbudil jo
The Patent „Darning „Weaweru
aparat zakrpar\je
(Stopf-apparat.) Vsak otrok ga lahko rabi.
Na parižkej izložbi bilo je predanih 330.000 kom.
Ta naprava je patentovana po vseh delih sveta od jedno ameriško družbe. — Krpu vsa vrste blaga in tkanino, srajce za lovce, nogovice, perilo itd., da se vidi vse kakor novo. V vsej Amoriki in na Angežkem, tako tudi na Dunaj! jo ni hiše, v kateerj so no bi našlo izvrstno to. pro-koristne naprave. Razširila se bode mej vos ci-vilizovani svet, zntn pa naj so slavno občinstvo požuri, da si jo naroči, dokior jih je dosta v zalogi.
Komad stane 2 gold.
proti kasi ali po poštnem povzetju za vse dežele monarhije Uazpošil javni zavod :
Seli niidt,Wien, Margaretlien.
Slučaj!!
Vsled zapoznele sezone mi je bilo mogočo, nakupiti celo zalogo jedne velike fabrika ya ogrtače lUmhiingtilcher-fobrik): mogočo mi je torej ponuditi vsaki dami jeden velik, debel ln gorak ogrtač za čudežno nizko ceno
1 gld. 35 kr. a. v.
Ti povsem moderni ogrtači morojo se dobiti v treh barvah (svitlo srednjo barve ali temne); obrobljeni so z finimi franžami, temno borduro in ho dolgi en meter in pol, Široki pa tndt en meter in pol.
To jo pač največji ogrtač. — Razpošilja razpo.šiljavni zavod.
Exporthaus	'
D. KLEKNER
Wien, I,, PostgaHse 20.
38,3fJ9 849 10 f. 23,203 771.10 i'. 110,813.920.80 f. 9,877.5512 55 f. 217,257.894.75
SUKNO
razpošilja proti gotovini ali po povzetju po prav nizkih cenah in samo dobre kakovosti :
dolg
10 m.
10 „	*
10 „	„
1<> „	»
10 *	*
10 „	„
10 „	„
to „	„
10 „	„ m. loden
z « 1. obleko f-
n * „ f" „ - n
„ „ lino	f-
, prav ti no	f.
vrb. suk. lino	f-
„ prav lino	f.
zimsko suknjo	T
„ lino	f,
135 otm. širok	f.
3.50 4.90 7. 12-16.-fi.-8 — 5 — 9.— 2,50
Tnehfabriks-Lager 14-15
FRIEDRICH BRUNNER,
Hrttnn Frillilieligaase 3.
Uzorci bro/plttčno in franko.
c4
® C js rj
3«
O!
Gl ©i
O
Q
rt.
rt 11 C
T- M
SLd
& e g,
CQ ?
H X
15—7	7» novo izumljenim
čudeziiiin žepnini mikroskopom
vidi se vsaka stvar 500 krat povekšana. Po-treben je torej za vsakega trgovca, učitelja, dijaka, da celo za vsako hišno gospodarstvo ker s« raoie i njim preiskovati jedij in pijače Pride j MM H jO	lup", katera vrlo dobro služi
kratkovidnim.
Komad stane samo I gl. 25 kr.
proti gotovini uli po postnem povfietju.
I). KLEKNER,
I. P o s t k a s s e Ste v. 20.
LEOPOLD MOKODEB
kipar
od sv. Ulricha, Groden na Tirolskem
so priporoča v izdelovanje
jaslic, kipov, svetnikov, kriznih potov, Christus-Cor pusov s križem ali brez njega.
C h r i s t u s v
g V O I) 11
tudi z jamico iv druzimi podobami, !<urdška Mati Dožja tudi z deklico. Rernardotto in jama večernice (Marija z mrtvim Jezusom v naročju",. Vse to v vsakej velikosti in fllogi, lino izdelano gravirano po skromnih cenah.
Al ta rji, l<»ee spovednice, stoli za altarje, stojala za na steno ali za prenašati.
Cenik ali fotografije se pošiljajo brezplačno. Jamči se za dobro delo. Prizualn i pisma poČiljam rad na ogled.
Kwizda-ja jjftj^
c. k. izklj. pri v.	^On2*
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-neje pred in po velikem trudu in po delu dajo konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40.
Kwizde Vasclina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde lC»p za kopita (umeteljni
rog). 1 drožič 80 kr.
Kwizde milo za pranje domaČe živali, kositrova škatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gl(1. 1.60.	(C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da so varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh nredstev vedno K w i z d e preparate in pa s« pazi na gorenju varnostno znamk".
Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju
Fran/ Joh. Kwizda,
c. kr avstrijski in kralj, romunski dvorni dobavitelj za živiiiozdravniAko preparate.
Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-8loven8kih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjonu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liuručba bilo koje vrsti knji<fotiskarsko£;i posla to preporuča so osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za iupne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporućne karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenikc, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne ceduljo, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da čo nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladiAću) sve potrebno tiskanico i knjigo za crkvene urede.
Onda ima nu prodaj sliededo knjige: Kmetijsko borilo za nadaljevalno tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk cena prije t»0 nvfi.
sada -IO tvrdo vezana......n. ®®
Sodnijnki obrazci sastavil II. Trnovec . . n. Vilim Tel, prevod Cugnera ...... n. 40
Ljudmila provod J Lebona.....n. ^O
Filip provod Krizmana.......
Antigona provod Križmana......n. ®0
Trst in okolica od Sile •..,... n. 30 Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. 30 Istra pjesma	„ A. K. * . . n, 30
Ove su knjige jako prikladno za darove o praznicih zalo ili al. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča so
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiakarna Dolenc v Trstu