Poštnina
REVIJA «NOVE ZBOROVSKE «GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1931
LETNIK VII- iTEV* i
Mestna Hranilnica Ljubljanska
LJUBLJANA. Prešernova ulica št. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad Din 430,000.000'—
Telefon št. 2016 In 2016.	Poštni čekovni račun št 10.533.	Telefon št. 201« in 2016.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Uradne ure za stranke so od 8. do 121/2.
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
„ZBORI"
lililí
PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI
revija nove zborovske glasbe. Izhaja šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929 in 1930 se dobe vezani po Din 80-—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1931 Din 50a—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
„ZBORI"

PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI
revija nove horske glasbe. Izlazi šestu godinu. Godiinjaci 1926, 1927,1928,1929 i 1930 dobe se vezeni po Din 80'— nevezeni po Din 50-—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1931 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din 1-— za 2 stranici.
VII. LETNIK
Številka 1.
LJUBLJANA
1. februarja 1931
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja )ožko |amnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore»: za kraljevino Jugoslavijo jo Din, za Italijo zy lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira
Vladimir Pfeifer (Ljubljana):
SLAVA DELU
(Dr. Josipu Čerinu za štirideseti dirigentski jubilej.)
«Nemo propheta in pa tria» — nihče ni prerok v domovini ali le redki so možje, ki jim daje domovina še za njihovega življenja dolžno hvalo in priznanje. Kolikokrat se .je in se še bo uresničila ta prislovica v našem narodu, kolikokrat in koliko mož bo priznala domovina šele takrat v svojili delih in njihovem ustvarjanju, ko jih bo že poprej ocenila tujina. Enaka usoda je doletela našega jubilanta dr ja. Josipa Čerina, odličnega glasbenika, višjega kapel-nika vojne inuzike . .. domačina. Šele v predvečer njegovega jubileja tako rekoč se je prevrgel poliv kritične golide nepoklicanih in nevoščljivih na njegovo skromno, a smotreno delo. Bila je izrezana iz okvira slika njegova, da ne bi motila pozornih oči nekaterih,— zakaj— samo zato. ker je naš človek in zaslužen, čeprav redkokdaj priznan za svoje delo z onimi pisanimi superlativi, ki bi jih po vsej pravici zaslužil, ki pa so prihranjeni drugim.
Štirideset let je preteklo koncem minulega leta, odkar je stopil prvič za dirigentski pult v Ino-mostu kot pevovodja pevskega društva «Lieder-kranz Schvvaz», štirideset let je minulo, odkar, zvest svojim glasbenim idealom in hotenjem, z nezmanjšano voljo in iniciativo vrši dolžnost ka-pelnika,ne meneč se za besede,ki naj bi zmanjšale pomen njegovega dela. sledeč svoji notranji zavesti, idealom in lastnemu ponosu.
Rojen je bil spoštovani jubilant leta 1867. v Komendi pri Kamniku. Kot gimnazijec in aloj-zijeviščnik v Ljubljani se je učil klavirja, orglanja in petja pri Antonu Foersterju, v filharmonični šoli pa vijoline. Od pete šole dalje je bil v Aloj-zijevišču organist, od šeste pa je sodeloval kot goslač v Filharmoničnem orkestru. Po maturi je
šel na Dunaj in se sprva pečal s pravnimi študijami. pozneje se je pa popolnoma posvetil glasbi. Pod vodstvom profesorjev Brucknerja, Fuchsa, Schalka, Doera in Prosnitza je z odliko dovršil leta 1896. konservatorij; na univerzi pa so mu bili učitelji muzi-kologi dr. Adler, Rietsch, Dietz in Wallaschek. Kmalu po dovršenih študijah je bil nastavljen kot organist pri dvorni cerkvi sv. Avguština na Dunaju, pozneje je bil tudi kapelnik pri Ljudski operi in pri cerkvi sv. Mihaela. Leta 1896. je bil koncertni vodja in glasbeni učitelj na ljubljanski Glasbeni Matici. Tekom dveh let je dirigiral več koncertov, med drugimi je že leta 1897./1898. izvajal Mozartov <Requiem» in Bachov «Matejev pasijon». Zadnja skladba je bila tedaj prvič med Slovenci izvajana. Dal je tudi Beethovnovo «Eroiko» in ouverturo «Posvetitev hiše», Schubertovo simfonijo v C, dalje skladbe Glinke, Smetane. Dvofaka, Bendla, Mendelssohna, Saint-Saensa, Parme in drugih na program.
Leta 190?. je prevzel službo kapelnika vojaške godbe 6. pešpolka na Dunaju, pozneje v Budimpešti. Od leta 1908. do leta 1916. je bil vojaški kapelnik v Pragi. Njegov orkester je zelo slovel in zlasti v Marijanskih Lažnih, kjer je cesto prirejal koncerte pred najodličnejšo mednarodno družbo in žel triumfe. Po prevratu je prišel doktor Čerin v Ljubljano, kjer je bil nekaj mesecev kapelnik opere, potem pa je sam iz svojih lastnih sredstev zbral in ustanovil našo vojno muziko.
S to je prirejal koncerte. Štiri in dvajset simfoničnih koncertov nam je nudil po vojni s svojo muziko in tako ni le vcepil v nas razumevanja za simfonično glasbo, imel je celo ta uspeh, da jo je pri nas napravil skoro za popularno. Na Čerinovih
<fn
koncertih smo slišali največja dela domače in svetovne simfonike in tu tiči haš vzrok, da so ga jeli nekateri v svojem nacionalnem šovinizmu na umetnostnem polju sovražiti, češ, da nam vsil juje neprestano tuje blago.
To je samo medel pregled njegovega življenja in neumornega dela na glasbenem polju v zunanje; če pa bi hoteli končno pregledati vse njegovo delo v teku teh štiridesetih let. odkar je dirigent, še
posebej ono delo, ki ga je izvršil od preobrata sem in ga nemiren vrši dalje, snujoč novih načrtov, šele tedaj bi znali pravilno oceniti spoštovanega jubilanta in njegovo delo. Zato bo pa zgodovina kot nepristranska činileljica ovrednotila jubilantovo delo in mu oddelila nezmanjšano priznanje, ki mu ga naše uredništvo s to posvetitvijo s ponosom daje, želeč mu se mnogo let stvaritel jske sile in lepših zadovoljnejših dni!
Naši skladatelji
Mihael R o ž a n c je bil rojen dne 25. ok+dmr leta 1885. v Trstu. Ljudsko šolo je posečal istotam (Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu), pel je od 4. razreda dalje pod Fr. Rakušem. avtor jem znane knjige «Slovensko petje v polpreteklih dobah».-Prr ■vi	so se Rožančevi preselili v
^ Novo mesto, kjer je Mihael obiskoval gimnazijo, sodeloval v di jaškem zboru in Dri Dolenjskem pevskem društvu pod Ignacijem Hladnikom, študiral igre na vijolino v podružnici Glasbene Matice v Novem mestu pod učitelji Poulo in Spačkom. Met en, pokojni dr. Edvard Volčič, mu je omogočil brezplačen pouk. Po končanem 4. razredu gimnazije je Rožanc šel na ljubljansko učiteliišče, na-dalieval glasbene študije v Glasbeni Matici pri Vedralu, Praprotnikovi in Hubadu. Po maturi je vstopil v službo k železnici. Dolffo je služboval v Trstu, kier se je živahno uveljavljal v društvih in orivatnih glasbenih krogih. Po nrevratu je bil v Ljubljani član Orkestralnega društva Glasbene Matice (vijola). Od dijaških let pa do danes se je v svojem prostem času — danes je oosta jenačelnik v Trbovljah — poglabl jal svoje glasbeno znanje. Njegove tiskane skladbe: Roža, Y mlinu, Kaj bi te vprašal? (Novi Akordi). Mak žari (Lf. Zvon), moški zbori. Ah, ni li zemliica krasna? (Novi Akordi), Da sem jaz ptičica (Zbori), mešana zbora. Moje sanje (R. Drischel). Lokrum (Tošovic, Dubrovnik), Halo Radio Ljubljana (samozaložba) za klavir. Giga (Novi Akordi). Gavota in muzeta (Nova Mu-zika) za gosli in klavir. Intermezzo (za glas in klavir), Karneval (za salonski orkester). V rokopisu ima mešan zbor «Polonica». Magnificat (za sopran solo, orkester in orale), skladbe za gosli in klavir, godalni orkester itd. S svojo pesmico «Da sem jaz ptičica» stopa Rožanc v krog «Zborovih» sotrudnikov in iskreno ga v naši. danes že precej številni družini skladateljev pozdravljamo!
Dopisi
NAŠA HVALEŽNOST.
Pod tem naslovom je priobčil dnevnik «Jutro» članek dr. B. Škerlja, v katerem dela hude očitke nehvaležnosti onim, ki se niso udeležili koncereta Maudrovega tria v ljubljanski Kazini. Bil sem na tem koncertu in moram reči, da ni nudil ta trio nič posebnega in nikakor ne toliko zanimivega, da bi moral nastopiti s samostojnim koncertom. Povsem zadostovalo bi, ako bi nastopil ob primerni priliki z dvema ali tremi točkami. Sploh je bilo pa mnenje velikega dela poslušalcev, da spada tak nastop vse bolj v variété in ne v koncertno dvorano.
Očitek ljubljanskemu nehvaležnemu občinstvu v tem primeru ne drži preveč, pač pa zasluži naše «purgarstvo» v o b č e grajo zaradi svoje indolence do naših glasbenih kulturnih prireditev. Ponedeljkov koncert pevskega zbora naših učiteljev(ic) je bil — osobito v sprednjih vrstah —
zelo slabo obiskan in tudi med ostalimi obiskovalci sem opazil skoraj le tovariše in tovarišice nastopajočih.
Ali pa zadnji nastop — decembra 1930. — pevskega zbora Glasbene Matice, ki je izvajal grandioznoi Berlio/.ovo delo «Faustovo pogubljenje». Vtis, ki ga je moralo napraviti na poslušalce, ostane še dolgo v naših dušah in ponosni smo, da imamo v naši Ljubljani korpus, ki se loti tako velikega dela, ki ga ravno radi njegovih težkoč druga večja in muzi-kalneje višje stoječa mesta ne spravljajo na koncertni oder. Le Dunaj, Berlin in drugi večji glasbeni centri se ga lotevajo z večjimi ali manjšimi uspehi. Pri nas je bil uspeh najpopolnejši, kar moremo pripisovati umetniškemu čuvstvo-vanju in poglobitvi zborovodje, ravnatelja Mirka Poliča, ter odličnim kvalitetam pevskega zbora Glasbene Matice in združenega orkestra.
Obisk koncetra je bil res zelo številen, skoro bi rekel sijajen, tako da deficit ni bil preveč občuten. Članek dr. Škerlja me pa sili, da pogledamo enkrat za kulise in in pojasnimo širši publiki, kdo obiskuje naše prireditve, t. j. k d o ima zadosti kulturnega smisla in — kdo ga nima?! Žalostno, toda resnično je, da je moral stopiti v akcijo ves aparat Glasbene Matice — tako pisarne, kakor tudi pevski zbor —, da se je dvorana napolnila! Še dva dni pred koncertom je bila situacija brezupna, vstopnic prav malo prodanih, posebno kar se tiče sprednjih vrst. Moral se je sestati še isto popoldne odbor in sklepati o ukrepih, katerih posledica naj bi bila polna dvorana, neizogiben deficit pa zmanjšan na minimum! In odbornice ter odborniki so pisali na razne ljubljanske osebnosti, urade in tvrdke pisma, v katerih jih opozarjajo na koncert, proseč jih, da ga posetijo in opozorijo nanj tudi svoje uslužbence. Večje število odbornikov pa se je odločilo, da osebno povabijo nekatere ljubljanske «veljake».
Vprašam: Ali je to v «kulturni» Ljubljani, ki se tako rada imenuje kulturno središče bivše Slovenije, potrebno?! Ali je za tako grandiozno delo, kot je Berliozovo «Faustovo pogubljenje», res potrebna tako zelo velika, skoro da cirkuška reklama? Ali ne zasluži pevski zbor Glasbene Matice, ki je ponesel ime Slovencev med širni kulturni svet, vidnega priznanja vsaj s tem, da posečamo njegove prireditve, ki naj bodo v vsakem primeru razprodane? (Tsto velja seveda tudi za glasbene prireditve drugih ljubljanskih društev.) Ali je res zamrl v povojni Ljubljani vsak idealizem, vse navdušenje za lepo stvar, za petje in glasbo? Ali so tem ljudem res bolj pri srcu razni cirkusi, čarodeji in zamorci?!
Hočem pa biti pravičen! Resne koncertne prireditve pose-čajo večinoma pač srednji sloji, ki onih 15 dinarjev za sedež morda težko utrpijo. So to naši srednji in nižji državni in privatni nameščenci, učitelji, obrtniki. Kje pa so one rodbine, katerih poglavarji zaslužijo mesečno po 5000 do do 15.000 dinarjev? Kje so naši veletrgovci in industrijci, pa bančni ravnatelji in drugi «direktorji»?! Ali jih je zares mainon tako omamil, da misli jo samo na dobiček svojih podjetij, na kupone obligacij in na svoj, večinoma v inozemstvu naložen denar?! In oni predstojniki in šefi naših številnih državnih uradov, ali se ne spominjajo, da so v rajnki Avstriji posečali njihovi predniki — Nemci! — vse prireditve Glasbene Matice in zasedali sedeže v prvih vrstah? Kje je naš oficirski kor, ki je dal pod Avstrijo takim prireditvam s svojimi slavnostnimi uniformami izreden blesk? In kar je najžalostnejše, kje je naša mladina, naš up?
Naj mi ne pride kdo s tem, da je v Ljubljani preveč prireditev in da je bila prireditev Glasbene Matice v decembru,
času Miklavža in Božička. Zakaj pa so polna vsa kina, zakaj je imel cirkus Kludsky samo pri nedeljski predstavi nad 5000 obiskovalcev in to pri vstopnini 25 do 80 dinarjev!!! Krogi, ki sem jih zgoraj navedel, naših prireditev sploh ne po seča jo! Kako naj se jih udeležuje mladina, ko nas naša najvišja kulturna institucija, naša univerza, skoraj popolnoma briskira in razen dveh do treh univerzitetnih profesorjev blesti s svojo odsotnostjo? Pa veletrgovci vendar niso že tako obubožali, da ne bi zmogli onih borih par dinarjev za vstopnino? isto velja za vse zgoraj navedene brezbrižne stanove, cvet naše inteligence, ki so zastopani kvečjemu po dveh ali treh častnih izjemah.
Ako se jih interpelira, zakaj se nam odtegujejo, navajajo kot vzrok prezaposlenost ali pa, da niso dovolj muzikalični. Najslabši vzrok je pač slednji, saj slovimo Slovenci kot izredno muzikaličen narod in naše narodne pesmi so naš najlepši karakteristikon. Pa četudi bi bilo temu tako, ali ne morete potem podpreti naših idealnih kulturnih delavcev s tem, da vsaj kupite vstopnico in jo podarite svojemu, za stvar zanimajočemu se,slabo plačanemu uslužbencu? To velja zlasti za nekatere naše veletvrdke, ki živijo od naših žuljev, pa jih ni med nas, pač pa kaj rade podpirajo nemška društva, celo v — inozemstvu.
Naj se mi ne zamerijo te odkritosrčne besede, napisane v svetem ogorčenju, saj je za Ljubljano kot kulturni center škandal, da se tako malo briga za kulturne prireditve. Letos smo imeli do zdaj le tri dobro obiskane koncerte! Koncert vokalnega kvarteta Glasbene Matice, novinarski koncert in zadnji koncert Glasbene Matice. Pri prvem se je Ljubljana — seveda po precejšnji reklami — oddolžila pevcu Završanu. pri drugem pa so «privlekli» novinarji razne osebnosti, ki jim je bilo na tem, da se bliščijo njihova imena na pre-zenčni listi; nič manj pa ni vlekel ples, zakaj pri malenkostni vstopnini ste bili na koncertu in še plesali ste pozno v noč. Uverjen sem, da uspeli nikakor ne bi bil tak, ako bi bil samo — koncert. Tretji koncert in interpelacija doktorja B. Škerlja sta povod tem rekriminacijam.
Kako bi tudi ne bil? Predbacivalo se nam je od gotove strani, da pojemo večinoma narodne pesmi (ubogo «Miško»!) in da so zaradi tega naši koncerti prazni. Zahtevali soi od nas, da dajemo svetovna dela. In ko jim ustrežemo, je pozabljeno vse! Pozabljen neizmerni trud pevskega zbora, ki žrtvuje ves svoj prosti čas, da poseča pevske vaje, ki trajajo od 20. do 22. ure, zadnje dneve pred koncertom pa še dalje. Vračajoč se od vaj pa srečavamo naše «cvičkarje» vseh stanov, prihajajoč iz raznih «birtij», zabavijajočih na dolgočasnost Ljubljane.
Vi, denarni mogotci, imate v rokah odločitev: Zadnji čas je, da si izprašate svojo vest in da si prerodite svojo dušo in srca! Potem ne bo treba takih akcij kot je bila pri zadnjem koncertu. Naša bela Ljubljana bo zopet kulturno žarišče Slovenije, prednjačila bo z lepim vzgledom našemu podeželju v slavo našega slovenskega in jugoslovanskega imena.	Y e e s.
Op. ur.: Bridke, a resnične so besede našega dopisnika Yeesa, ki že dolgo vrsto let sodeluje v najodličnejšem našem zboru. Spadale bi bolj v naše dnevnike, da bi jih brali tisti, ki se jih tiče. V «Zborih» jih bodo brali, žal, le nedolžni, ki za našo pevsko umetnost žrtvujejo ves svoj prosti čas!
Iz naših organizacij in društev
Pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja nad v J. P. S. včlanjenimi pevskimi društvi. Uprava J. P. S. obvešča vsa v njej včlanjena pevska društva, da po pokroviteljstvu Nj. Vel. kralja nad J. P. S. uživajo tudi ona pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja. Na vsili sporedih lahko zato naznanijo:
Pod pokroviteljstvom Nje g. Veličanstva ALEKSANDRA I. kralja Jugoslavije Južnoslovenski Pevački S a v e z in savezno društvo n. pr. «Zvon», Trbovlje, priredi itd.
Za častnega člana J. P. S. je bil imenovan povodom pet-indvajsetletnice svojega umetniškega delovanja dirigent
zagrebške opere in pevovodja zagrebškega «Lisinskega», Milan Sachs.
Pevskim društvom! Vprašanje avtorskega prava! Dogovor J. P. S. z «Udruženjem Južnoslovenskih Muzičkih autoru» (UJMA) v Zagrebu: 1.) Podeželska pevska društva (seljačka pevačka društva) plačajo pavšalno (brez ozira na druge odredbe) 25 dinarjev od koncerta. 2.) Vsa ostala pevska društva morajo za svoje prireditve (koncerte ali zabave, kjer se poje in kjer igra godba) plačati od vsake prodane vstopnice 50 para za UJMA. Na vstopnicah mora biti odtisnjena štampiljka «50 para plačano za UJMA». Ta davek plača publika. 3.) Društva morajo plačati za praizvedbo (prvo izvajanje vobče) procente po gotovi tabeli. Honorar prejme preko UJMA skladatelj, ki ga lahko obdrži zase, lahko pa tudi vrne društvu. 4.) Vsako društvo mora za prvo izvajanje katerekoli skladbe plačati honorar skladatelju (preko UJMA) po gotovi tabeli. — Uprava J. P. S. je sprejela za svoja društva 1. in 2. točko. O sprejetju drugih dveh točk se bo razpravljalo na bodočem kongresu. Razume se, da se te dajatve tičejo skladb skladateljev, ki so včlanjeni v organizaciji UJMA. — Strah pred avtorskim zakonom je dvignil mnogo prahu, zabavljanj in očitanj. Vendar stvar ni tako huda, kakor je videti. Splošni davek, državni, banovinski in mestni res težko ograža vse koncertne prireditve, ki so po navadi deficitne. Akcija Autorcentrale v Zagrebu, ki zastopa UJMA, je v teku, da bodo vse koncertne prireditve oproščene državnega davka. Kako energično se je zavzel za isto zadevo J. P. S., naj bo razvidno iz njegove peticije na ministrskega predsednika Živkoviča, ki jo namenoma doslovno v današnjih «Zborih» ponatiskujemo. Glede banoviskega davka pa vsa društva opozarjamo izrecno, da so vsa društva Dravske banovine, včlanjena v J. P. S., tega davka po odloku kraljeve banske uprave z dne 22. septembra 1930. štev. 11013/1, prosta. — Upravičenost avtorskega zakona moramo pa brezpogojno priznati in v primeru, da na odločilnem mestu prej omenjene intervencije uspejo, pač ne bo težko odšteti za koncerte od poslušalca po 50 par v dobro onim (oziroma njihovim pravnim naslednikom), ki nam glasbena dela ustvarjajo. Za društva na deželi pa davek 25 dinarjev od koncerta res ni velik. Zakon je zakon, upoštevati ga moramo. Posledice neuvaževanja so neizbežne, zato vsako svojo prireditev naznanite zastopniku Autorcentrale (UJMA) Cirilu Tavčarju, Grajska planota 1, v Ljubljani. Natančnejše podatke dobijo zastopniki društev na skupščini Hubadove župe J. P. S. dne 8. marca 1931.
Grandiozna koncerta Glasbene Matice v Ljubljani in Zagrebu. Ljubljanska Glasbena Matica nam je pod vodstvom opernega ravnatelja Poliča in s sodelovanjem solistov Zlate Gjungjenac - G a v e 11 a,, G o s t i č a, Primožiča in Petrovčiča napravila v torek 9. decembra minulega leta pravo presenečenje z izvajanjem Berliozovega «Faustovega pogubljenja». Izvajanje tega monumentalnega dela francoskega romantika je zahtevalo ogromen pevski in godbeni korpus, saj je pevski zbor štel 120 pevk in pevcev, orkester, pomnožen s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice, nad 70 izvajajočih. Če pomislimo, da je izvajanje z malenkostnimi presledki trajalo skoro tri ure, potem nam ne bo težko misliti, koliko truda in eneržije je terjalo delo od izvajalcev, ki so vsi, od prvega do zadnjega, doprinesli svoj veliki delež k ustvaritvi take popolnosti. — V sredo, na predvečer kraljevega rojstnega dne, pa je gostovala Glasbena Matica z izvajanjem istega dela v Zagrebu, kjer je nastopila v Narodnem gledališču in tudi tu dosegla popolen uspeh. Vsi zagrebški listi priznavajo, da je izvedba Berliozovega dela priborila Matici veliko čast in ime in tudi vsem izvajalcem in dirigentu.
Koncerti pevskega zbora UJU. Vsekdar je nastop pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani umetniški dogodek svoje vrste in v tem nas je ponovno utrdil zbor s svojim nastopom 5. januarja t. L v Unionski dvorani, ki je bila zelo številno obiskana. Skrbno in umetniško vešče izbran program je vseboval 27 točk, deloma mešanih, deloma ženskih zborov s spremijevanjem klavirja in par samospevov, ki jih je pela solistka Mezetova. Posebna novost za koncertno publiko so bile to pot tri duhovne pesmi Adamiča («Jutranja pesem», «Kadar pride poslednji čas» in «češčena si. Marija») po be-
sedilu starejših datumov, pisane v madrigalnem slogu. Zelo ljubki so bili Adamičevi ženski zbori s klavirjem kakor tudi pet otroških pesmi za glas in klavir. Svojevrstne skladbe najmodernejšega sloga, ki stavijo na izvajalca posebne zahteve in tezkoce, je bila Škerjančeva skladba «iskre» in Osterčevi «ivonja jezdi aga» ter «Pesem o suhi muhi», s katerimi skladbami je zbor pod vodstvom dirigenta Srečka Kuinarja dokazal izredne pevske sposobnosti. Ugajale so zelo Kogojeve «ureza», «Zvončki» in «Mladinska» za ženski zbor s klavirjem (spremljal skladatelj sam), zelo melodične skladbe s pravilnim zaključkom. Lajovčevi skladbi «iiolest kovač» iu «»pomladni spev» spadata med najboljše slovenske zborovske skladbe iu sta zapustila v poslusalcih mogočen dojeni. iNa višku sta bili tudi f oersterjeva «Z glasnim šumom s kora» in Hubadov «Potrkan ples». — 7. decembra minulega leta je priredil zbor koncert v Trbovljah, 8. decembra pa v brežicah in je vsepovsod žel obilno priznanje. Te oni odhaja zbor L JU na koncertno turnejo v Romunijo in bo pel tudi v naši prestolnici. Želimo mu kar največ uspehov, mnogo zadovoljstva in srečen s slavo ovenčan povratek!
Prosvetno-glasbeni večer «Sloge». Na tretjem prosvetno-glasbenem večeru narodnega zelezuičarskega glasbenega društva «bloge» je nastopila s samostojnim programom pianistka Jadviga Foženelova, ki je znana ljubljanski publiki iz več nastopov v i1 ilharinoiiični dvorani. Za program si je izbrala in izvajala bacilov «locato in fugo v d-molu» v priredbi Uussonija, Beethovnovo «Sonato v cis-molu» in Schu-mannove «Simtonične etude». Z zanimivim načinom interpretacije skladb je dokazala glasbeno naobrazbo in nadarjenost. Da bi mnogoštevilna publika laze umela prednašati skladbe, je pianistka pred vsakokratnim izvajanjem na kratko obrazložila posamezno skladbo. Uspeli je bil prav lep in publika je mlado pianistko nagradila z aplavzom in šopkom cvetlic, ki si jih je prav zasluzila, «Sloga» pa je s tem večerom ponovno dokazala, da vrši brez lirupa in posebne reklame smotreno in častno svojo kulturno-glasbeno misijo. - V. P.
Koncert sestra Mihajlovič. Filharmonična družba in njen predsednik, skladatelj Lajovic, sta povabila meseca decembra minulega leta v Ljubljano nadarjeni srbski umetnici Marijo in Olgo Mihajlovičevo in jima omogočila koncert pred ljubljansko koncertno publiko. Nastopili sta Marija (violinistka) in Olga (pianistka), z jako izbranim programom ter dosegli popolen uspeh. Marija je že znana umetnica, ki se je uveljavila na koncertnih odrih na Dunaju, v Pragi, Beogradu in drugod, dočirn je Olga to pot prvič nastopila pred širšo publiko. Prva se odlikuje po solidni tehniki, izrazitosti prednašanja in mirni igri, Olga pa je temperamentna pianistka, od katere lahko upravičeno pričakujemo še višjega podviga. S tem nastopom sta si tudi pred našo koncertno publiko pridobili toplih simpatij in utrli pot, tako da bomo njun vsakokratni nastop iskreno pozdravili z zaupanjem v resnični umetniški užitek nastopajočih. V. P.
Občni zbor pevskega društva «Moste». V soboto 24. januarja 1.1. ob 8. uri zvečer se je vršil v prostorih Erbežnika starejšega v Mostah pri Ljubljani trideseti redni občni zbor pevskega zbora «Moste», ki stopa v trideseto jubilejno leto svojega glasbenega delovanja. Številno obiskani zbor je pozdravil društveni predsednik P a v č i č, ki se je v svojem govoru spominjal umrlih podpornikov, delovanja društva v minulem poslovnem letu in prečital čestitko Hubadovei pevske župe za jubilejni občni zbor. Tajniško in blagajniško poročilo pričata, da je bilo društvo delavno, imelo več nastopov (kot sodelujoči) in je bilo zastopano pri vseh liaeio-rodnih prireditvah minule poslovne dobe. Omembe vredno je bilo poročilo statističarja. Zbor je imel 75 rednih pevskih vaj, ki so bile vse dobro obiskane in je zbor pod novim pevovodjem, učiteljem "Vinkom Rupnikom, zaznamoval precejšen podvig. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: za predsednika (že tretje leto) Pavle P a v č i č, za podpredsednika Jože R e m s, za tajnika St. E r b e ž n i k, blagajnik Jože K e 1 b e 1, dalje Ivan Urbane, Ignac C u 11 d e r, Ludvik J e z-e r š e k, Franc Bricelj in Stane G o s t i č. Pre-gledovalca računov sta častni predsednik Franc Zupan in Vinko R a v b a r. Med slučajnostmi je govoril obširneje o smernicah za bodoče delo pevovodja Rupnik, kot gost pa je
spregovoril o kulturni in nacionalni nalogi pevskih zborov v predmestjih in na deželi Vladimir P f e i f e r, dopisnik «Zborov». Zbor se marljivo pripravlja za nastop na koncertu Ilubadove pevske župe v «Unionu», obenem pa tudi za čim dostojnejšo proslavo svoje tridesetletnice.
Pevsko in godbeno društvo v Guštanju je proslavilo desetletnico svojega obstoja. Delo in vztrajnost društva v obmejnem kraju je gotovo velikega pomena. Prirejalo je po vseh krajih Mežiške doline koncerte s svojim pevskim zborom ter orkestrom, leta 1929. celo s P. H. Sattnerjevo «Jeftejevo prisego». Naravnost z občudovanja vredno pridnostjo pa je organiziralo leta 1928. skupen nastop raznih pevskih društev Mežiške in Dravske doline. Poleg tega je društvo vedno rado sodelovalo na vseh narpdnih proslavah. Zasluge za to delo imata v prvi vrsti šolski nadzornik Peter Močnik, ki vztrajno vodi zbor in orkester že deset let; najvztrajnejša pomoč pa mu je šolski upravitelj Janko Gačnik, ki je že deset let društveni tajnik. Čestitkam k lOletnici vztrajnega dela Pevskega in glasbenega društva v Guštanju in njegovim delavcem se iz srca pridružujejo tudi «Zbori»!
Hrvatsko pjevačko društvo «Lisinski» v Zagrebu je praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja s prvovrstnim koncertom dne 3. februarja 1.1. v Narodnem kazalištu. Izvajalo je pod vodstvom svojega dirigenta Milana S a c h s a II. Ber-lioza «Grande Messe des morts», op. 5. Sodelovala je Zagrebška Filharmonija, zbor pa sta tvorila «Lisinski» in njegov pobratim varaždinski «Tomislav». Hubadovožupo j. P. S. je na proslavi zastopal njen tajnik J. Gerčar, Glasbeno Matico predsednik VI. Ravnikar in ravnatelj konservatorija II. Ilubad. Vzornemu pevskemu udruženju tudi «Zbori» naj-prisrčnejše čestitajo k 20letnici naprednega dela v prospeh jugoslovanske zborovske glasbe!
Muzičko društvo «Stankovie» v Beogradu je proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. s koncertom jugoslovanske glasbe. Na sporedu so bile skladbe A. Dobroniča, dr. V. Žganca, dr. M. Milojeviča, P. Stojanoviča, M. Logarja, M. Vukdragoviča, St. Hrističa, M. Tajčeviča, St. Biničkega. Dirigent «Stankoviča» je skladatelj M. V u k d r a g o v i č.
Novosti
Vasilj Mirk: Deset pesmi za glas in klavir. Založba mariborske Glasbene Matice. Pisal II. O. Vogrič. Cena 40 Din. Mirka poznajo naši naročniki po številnih v «Zborih» pri-občenih zborovskih skladbah, ki jih zbori radi pojo. Sedaj pa podarja skromni, silno pridni avtor našim solistom in solistinjain zbirko svojih samospevov, deloma v ponatisu iz «Novih Akordov», deloma popolnoma novih, menda tudi še neizvajanih. Mirk ima svojo posebno noto; te skladbe so večinoma otožnega značaja, melodične, odlikuje jih ne težka, samostojna, harmonično zanimiva, povsem samosvoja, včasih zelo pestra klavirska spremljava. Skladbe so v vsakem oziru hvalevredne, ž njimi so dobili solisti in solistinje, ki ne računajo le na zunanji učinek svojega petja hvaležen, resen in obenem globok glasbeni material. Tekst skladb je prevedel v srbohrvaščino prof. Josip Ribarič, zunanja oprema izdaje je lična, pisava skladatelja H. O. Vogriča čitljiva in zato z mirnim srcem lahko zbirko iskreno priporočamo v nakup vsem prijateljem petja in glasbe sploh.
Mati. Tli lirsko-dramatske slike s petjem in plesom. Spesnila Ljudmila Poljančeva, uglasbil Vasilij Mirk. (Mati pri zibelki, Mati in bolno dete, Mati in otroci pri igri.) Glasbeni del rokopis za uprizoritve. Vsem šolskim pa tudi drugim odrom priporočljive sličice z izvrstno Mirkovo glasbo.
Dugan Franjo, ml.: Četiri Medjiinurske za glas i klavir. Zagreb 1931. Založba? Notografija L. Fuchs, Beograd, žorž Klemanova 25. Cena? — Dugana star. vredni naslednik, sin Dugan ml., je priredil štiri medjimurske narodne pesmi za glas in klavir. Preprostim, pa značilnim melodijam je podložil samosvoj, tudi značilen, modernim smotrom — k preprostosti se vračajoč — klavirski part. Hvalevredna pridobitev za naše soliste in solistinje.
Dr. Antun Goglia: Komorna muzika u Zagrebu. Dragocen, skrbno sestavljen spis o zgodovini komorne glasbe v Zagrebu, ki je, ponatisnjen iz Sv. Cecilije, izšel v posebni brošuri.
Vsem glasbenikom toplo priporočamo v študij dr. St. V u r -nikovo študijo o stilu slovenske glasbe, ki je izhajala v «Domu in Svetu».
Danilo Bučar: Kupleti. 1.) Tac ga osla pa še ne! 2.) Kaj toliko mi klepetaš. 3.) In že zbežim. 4.) Oče. Samozaložba. Tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Podobnih vedrih stvari za nastope na zabavnih večerih nam manjka, zato bodo pa iiuearjevi, opetovano na radio peti kupleti dobrodošli povsod. JNaprodaj so v vseh knjigarnah.
P.Hugotin Sattner: Kvišku srca! Slovenska maša za če-tveroglasni mešani zbor in orgle. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1930. Litografija Cemažar iu drug. Cena partituri 24 uin, glasovom po 5 uin. Častitljivi nestor slovenskih skladateljev še ko se mu bliža 80. leto njegovega rojstva ni senilen. iNasprotno: z mladeniško svežostjo podarja našim cerkvenim zborom skladbe, ki jih radi in z veseljem pojo. Zakaj? Ker so blagoglasna. Kot pevovodja Sattner dobro ve, kaj v zboru dobro zveni, zato se ogiba vseh harmoničnih novosti, in ne ljubi drazljivih alteracij, skratka: on poje po svoje, ustreže zborom in tistim, ki jin poslušajo. Tudi maša «Kvišku srca!» ne more zatajiti načel svojega stvaritelja, zato bo količkaj ambicioznim cerkvenim zborom naštudirati in jo peti v naslado.
Litanije presvetega Srca Jezusovega. Zložil Vinko Voilo-pivec za mešani zbor. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Cena partituri 2 liri.
Litanije presvetega Srca Jezusovega. Za predpevajoči moški zbor ali srednji glas sam in odpevajoči ljudski zbor zložil Al. M a v. Cena partituri 4 Din. Priporočamo!
Misijonska. Ljudski napev, priredil Stanko Premrl. Za ljudsko enoglasno petje z orglami. Založila Jugoslovanska knjiga rila. 1951. Za ljudsko petje na misijoiiili posrečeno prirejena pesem. Cena partituri Din 1'50.
P. H. Sattner: Postne pesmi za mešan zbor in orgle. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 20 uiu. Za Železnikom je še p. Hugolin Sattner podaril cerkvenim zborom nove postne pesmi. O zbirki velja prav tista sodba, ki smo jo napisali o skladateljevi masi «Kvišku srca!». Priporočamo jo vsem cerkvenim zborom prav iskreno. Posebej pa moramo pohvaliti tisk Jugoslovanske tiskarne.
Stanko Premrl: 65 orgelskih iger v različnih tonovskih načinih za uporabo pri bogoslužju. 11. zbirka orgelskih skladb. Založila jugoslovanska knjigarna, tiskala jugoslovanska tiskarna. Cena 36 Din. Na 48 straneh dobe organisti v različnih tonovskih načinih dovolj snovi za preludiranje na orglah, ki jih pri nas nihče tako ne obvlada kot mojster Premrl. Zbirko bi si moral omisliti prav vsak organist, ki hoče z duhom časa naprej.
Železnik Martin: «Dopolnjeno je!». 12 prostih pesmi za mešani zbor z orglami. besedilo g. Mali j a. Založila Jugoslovanska knjigarna. 1931. Cena 20 Din. Cerkvena glasbena literatura se čudovito množi; našla je zlasti v Jugoslovanski knjigarni dobrohotno podpornico in založnico. Skladatelji pa kar tekmujejo med seboj, kdo bo več in boljšega prinesel. Prav je to; da bi le seme vzklilo in rodilo na korili naših cerkva dober sad. Železnik je v svojih novejših skladbah kar umerjen, enostaven; ne išče več kompliciranih harmonij, marveč polaga večjo pozornost na melodijo in pevnost glasov. Kdor piše za zbor, naj se poizkusi kot pevovodja, in lahko mu bo za zbor pisati.
Razno
M. ELEONORA HUDOVERNIK.
Letos poteče petdeset let, odkar je vstopila v uršulinski red Josipina H u d o v e r n i k o v a, istočasno pa petdeset let, odkar je vneta orglarka in učiteljica glasbe pri Uršulinkali v Ljubljani. Rojena je bila jubilantka 25. marca 1863. v ugledni rodbini Hudovernikov v Radovljici. V domačem kraju je obiskovala prvi in drugi razred ljudske šole, potem pa osemrazredno ljudsko šolo pri Uršulinkah v Ljubljani. Posebno veselje do učenja mladine jo je s študijami usposobilo in določilo za učiteljski poklic, tako da je leta 1881. na državnem učiteljišču v Ljubljani napravila zrelostni izpit za učiteljico ljudskih šol, leta 1891. usposobljenostni izpit za ljudske šole in leta 1892. izpit za učiteljico meščanskili
šol za predmete prve skupine. Od leta 1881., ko je osemnajst-letna Josipina vstopila v uršulinski red, pa ves čas do leta 1913. je poučevala predmete svoje skupine na ljudski šoli, potem pa na notranji meščanski šoli kakor tudi na zasebnem učiteljišču pri Uršulinkah. Od leta 1903. do 1923. je bila tudi ravnateljica notranje meščanske šole, od leta 1913. dalje pa si je pridržala samo še glasbeni pouk na notranjih šolah. Poleg tega, da se je bavila s študijem francoskega in
italijanskega jezika ter slikanjem, jo je že v zgodnji mladosti navdajalo izredno veselje in zanimanje za glasbo. Prvi glasbeni pouk je dobila pri domačih učiteljicah-redovnicah, zlasti pri M. Serafini Pleničarjevi. Rodom iz Tržiča na Gorenjskem je bila znana M. Serafina kot odlična pevka in učiteljica glasbe; šolala se je ta pri Lujizi Pesjakovi in odlični konservatoristki Rabovi na Dunaju. Po zrelostneln izpitu za učiteljico na državnem učiteljišču se je jubilantki nudila prilika, da bi nadaljevala svoje glasbene študije na dunajskem konservatoriju; toda začrtala si je bila že poprej drugačno življenjsko pot in v skrbi, da bi v vrvenju velikega mesta ne izgubila volje do redovniškega poklica, se je odločila za privatni pouk pri ravnatelju stolnega kora in skladatelju Foersterju, pri konservatoristki Valentini Karin-gerjevi in pozneje tudi pri učiteljici petja Berti det Pap-Siockertovi, tako da je leta 1893. napravila posebni izpit iz ¡jctja, klavirske in orgelske igre z odličnim uspehom. Kot glasbeno zelo spretna je oskrbovala spočetka orglanje pri šolskih mašah v uršulinski cerkvi takoj od leta vstopa v red, od leta 1887. dalje pa vodi poleg orglanja tudi petje v uršulinski cerkvi. Izven samostanske klavzure je imela M.Eleonora priliko spoznati cerkveno glasbo Nemcev in Italijanov; pri slednjih se je zlasti navdušila za ljudsko petje pri službi božji. Prečastita jubilantka pa je tudi skladateljica — pri Slovencih edina. Uglasbila je eno latinsko in dve slovenski maši, dve himni in mnogo nabožnih in prigodnili pesmi, katerih skladb število presega 120. Večina njenih skladb je namenjena samostanskim koroni in domačim šolam, dočim jih je le nekaj izšlo natisnjenih. Želimo skromni redovnici ob njenem častitljivem jubileju še mnogo let uspešnega dela na glasbenem polju!	V. P.
Josip Kelbel — trideset let pevec. Ko obhaja letos pevsko društvo «Moste» v Mostah pri Ljubljani svoj tridesetletni pevski jubilej, obhaja istočasno tridesetletnico svojega pevskega udejstvovanja pri tem društvu gosp. Josip Kelbel, pleskarski in slikarski mojster v Mostah. Že kot otrok je imel Jože posebno veselje do petja, ki mu ga je vcepljala
njegova mati — dolgoletna cerkvena pevka na šentpetrskem kovu; kot sedemnajstleten fant pa je pristopil k pevskemu zboru zidarskega in tesarskega društva, ki je imelo takrat vaje pod Beruškovim vodstvom v Kolizeju. Ta zbor je štel nad trideset pevcev; večino so tvorili fantje iz Most in Bizovika. Prepeval je Jože pri tem zboru le dve leti, zakaj leta 1900. je že pridobil za ustanovitev zbora v Mostali gosp. Erbežnika starejšega, Karla Makovca in Celarja Andreja, ki so zbrali okrog sebe par fantov in mož ter pridobili za pevovodjo preparandista Karla Mahkoto. Čez kratek čas so že vadili pri Marenčiču na Selu. Navdušenje za petje je rastlo z dneva v dan in leto za letom so se množili propagandni pevski izleti in druge prireditve, ki jih je organiziral g. Jože. Svetovna vojna ni prizanesla društvu, ne Jožetu. Pa tudi med vojno ni mirovala pevska žilica. V Udinah v rezervni vojni bolnici št. 3, kjer je imel delavnico za napisne table, je kaj hitro organiziral pevski zbor slovenskih fantov. Pridružili so se tudi Čehi in srbski ujetniki. V veliko oporo mu je bil navdušen pevec sedanji arhivar Glasbene Matice Cerar. Zaradi tega je moral Jože prestati mnogo šikan od strani višjih oficirjev in oblasti. Prišedši odomov sta s tovarišem Zupanom takoj obnovila delovanje pevskega društva in pridobila kmalu pevcev. Pel je jubilant pod raznimi pevo-vodji, kot: Mahkoto, Balohom, Pirnatom in zadnji dve leti pod Rupnikom. Vedno navdušen za petje in točen je lahko s ponosom mladim pevcem za vzgled pevske vztrajnosti in želimo mu, da dočaka v pevskem zadovoljstvu petdeseti jubilej in to pri društvu, čigar soustanovitelj je bil. V. P.
Božična akademija učiteljiščnikov. Abstinenčna krožka obeh državnih učiteljišč v Ljubljani sta priredila dne 22. decembra minulega leta v šolski telovadnici «Božično akademijo», katero je med drugimi osebnostmi posetil tudi ravnatelj konservatorija, H u b a d. Prireditev je bila z izvajanji na častni višini in naš učiteljski naraščaj je pokazal s tem skrbno pripravljenim nastopom svoje pevske in instrumentalne sposobnosti. Uveljavila sta se ženski in moški zbor, kot dobri pianisti so se izkazali Kunčeva, Borštnik in Fink, kot solisti pa lgličeva, Lumbar in Fink. Želimo, da bi mladi naraščaj z nezmanjšano ambicijo razvijal svoje družabne in glasbene zmožnosti še naprej.
Akademija državnega konservatorija. V nedeljo dne 21. decembra minulega leta je priredil državni konservatorij v Ljubljani akademijo pod pokroviteljstvom mestne občine ljubljanske v prid mestni ubožni deci kot prispevek k božič-nici. Nastopili so učenci prof. Janka Ravnika (Vodušek), prof. J Jeraja (Dermelj), ravnatelja H ubada (Koren-čanova), Wistinghausenove (Dolenčeva), prof. Slajša (Pfeifer). Zaključno točko programa je tvoril konservato-rijski godalni orkester s Handlovim «Concerto grosso» v f-duru, katerega prvi del je dirigiral Marijan Lipovšek, drugi del pa Gustav M u 11 e r. Žal, da ni bila ta tako lepo uspela prireditev, ki je poleg plemenitega namena prireditve izvojevala čast profesorjem kot učencem, bolje obiskana.
Uspeh Škerjančeve skladbe v Zagrebu. Odlični zagrebški kvartet, ki ga tvorijo priznane visokonaobražene glasbene moči, Ladislav Miranov, Milan Graf, Dragutin A r a n y in Umberto F a b b r i, je na svojem drugem tosezonskeni koncertu dne 3. decembra min. leta izvajal poleg Boccheri-nijevega in Brahmsovega kvarteta skladbo našega skladatelja prof. L. M. Š k e r j a n c a «Sonatina de camera». Vse zagrebške kritike so soglasno priznale velik uspeh škerjančeve skladbe in smo na ta njegov uspeh lahko ponosni vsi Slovenci.
Spominsko ploščo skladatelju «Naprej zastava slave». V Cerkljah pri Kranju nameravajo vzidati na gostilni «Pri Jančetu», kjer je svojčas stala hiša, ki jo je bil Davorin Jenko kupil in v njej bival nekaj let v pokoju, spominsko ploščo. Rojen pa je bil Davorin Jenko, skladatelj obče znanih «Naprej zastava slave», «Strunam», «Bože pravde» in drugih pesmi, v Dvorjah štev. 39, poleg Cerkelj.-
Sramotenje slovenskih narodnih pesmi. «Zbori» so že v minuLem letu kritizirali nezaslišen način sramotenja slovenskih narodnih pesmi, kar delata roko v roki zagrebški humoristični list «Koprive» in njih ilustrator Vučnik (baje Slovenec). Ilustracije, priobčene v zadnjih številkah tega humorističnega lista, pa odločno kličejo po obrambi. Ni se še našel do danes med nami človek, ki bi javno ožigosal to
nečuveno sramotenje, in le čudimo se našemu narodnemu ponosu in narodni zavesti, ko je celo med slovenskim narodom velik del navdušenih bralcev teh zagrebških puhlosti. K temu najodločneje protestiramo, v ponovnem primeru pa bomo podvzeli potrebne korake in apelirali na našo javnost, du neha podpirati tak časopis.
Odlikovanje pevskih društev. N j. Vel. kralj Aleksander je na predlog ministra prosvete odlikoval z redom jugoslovanske krone V. reda vsa akademska pevska društva, ki so priredila v Beogradu koncert. Odlikovana so: «Obilic» (Beograd), «Obilic» (Skoplje), «Svetlost» (Subotica), «Balkan» in «Mladost» (Zagreb) ter «Akademski pevski zbor» (Ljubljana). Vsem odlikovancem izrekajo «Zbori» prisrčne čestitke s toplo željo za napredek v sloves domovine in jugoslovanske vokalne glasbe.
MARIBORSKOSEZONSKOPOROČILO 1929/30.*
Število muzikalnih prireditev je ostalo proti lanskemu letu v splošnem isto. Napredek pa zaznamuje Narodno gledališče (intendant dr. Brenči č) s svojimi muzikalnimi prireditvami. Poskušalo je spet z opero in uvedlo je samostojne koncerte.
I. Koncerti.
1.)	Orkestralnih, oziroma s i n f o n i š k i h koncertov Maribor že nima nekaj let. Lastnih namreč. Koncertni biro Glasbene Matice pa je preskrbel nastop graškega opernega orkestra pod vodstvom prof. Kabaste (17. novembra). Spored: Beethovnovo Sedmo, Čajkovskega violinski koncert in Straussov «Don Juan». Orkester je dobro zaseden, dirigent prvovrsten in tako smo bili deležni redkega muzikalnega užitka.
2.)	Komornih in solističnih koncertov je bilo devet (lani 14). Tukaj je število znatno padlo, kar je pač danes splošna prikazen. Koncertni biro je priredil nastop slavnega češkega violinista Prihode (21. februarja) ter tenorista manjših kvalitet, Nagačevskega (10. januarja). Ljudska univerza pa nastop ruskega pianista Vietinghoffa (17. januarja) ter prof. Riedingerja (13. decembra), priznanega kitarista in citraša, da dobe ljubitelji domače glasbe potrebno pobudo. Zadnji dve prireditvi sta se vršili v dvorani kina Apolo, ki se je izkazala v te svrlie za prav primerno. Na polju solističnih koncertov bi postala pravcata suša, da ne bi Narodno gledališče poseglo vmes in v okviru svojih abonmanov začelo prirejati koncerte. Misel je toplo pozdraviti, kajti le na ta način nam je bilo omogočeno, da smo že slišali nekaj več, zlasti pa še domače umetnike. Tako se je vršil v gledališču koncert M. Šimenca in Zamejičeve (altistinje) 3. oktobra, Lovšetove z amerikanskim programom (16. novembra), dvakrat je nastopil Brandl-trio (15. novebra in 5. aprila) in omogočen je bil nastop kvarteta ljubljanske Glasbene Matice (4. maja), ki pa si je, žal, za svoj nastop izbiral jako neprimerno, lepo pomladansko nedeljo.
3.)	Število vokalno-instrumentalnilu koncertov je ostalo proti lanski sezoni neizpremenjeno (3). Pevsko društvo «Maribor» je imelo na sporedu Sattnerjevo «Soči» in Dvorakov «Sta bat mater». Solisti: Lovšetova, Golobov a, Gostič in Križaj. Pod vodstvom stolnega kapelnika Gašpariča to društvo stalno napreduje. Koncert se je vršil 2. aprila in orkester je bil sestavljen iz domačih moči. — Jubilejni koncert «Drave» (19. oktobra) jç obsegal vokalne in instrumentalne točke ter nam pokazal, kako vsestransko deluje to železničarsko glasbeno društvo, ki je slavilo desetletnico svoje ustanovitve (dirig.: Horvat, Koudelka in Pivka). V to kategorijo koncertov moramo še šteti prireditev delavskih pevskih in glasbenih društev (17. maja), ki nam je dala sliko organizatoriškega delovanja delavskih pevskih zborov.
4.)	Vokalnih koncertov je bilo šest. Lani istotako šest. Zbor Glasbene Matice je nastopil dvakrat. Ima spet novega dirigenta v osebi prof. V. Mirka. Prvi koncert je bil posvečen spominu stoletnice rojstva Benjamina Ipavca (3. februarja). O tej prireditvi smo svoječasno poročali. Pc-novil se je koncert v Ptuju (5. aprila). Drugi koncert se je
* Dobrodošlo poročilo se je za dva zvezka — pač zaradi pomanjkanja prostora — zakesnilo. Op. ur.
vršil v stolnici kot prireditev nabožnega značaja. Na sporedu je bila Grečaninovega «Liturgia domestica» za a ca-pella zbor. Veličastne skladbe je napravila na poslušalce, ki so docela napolnili cerkev, globok vtis. Izvedba je bila skrbno pripravljena. — Od zunanjih zborov smo slišali ljubljansko Glasbeno Matico s svojim francoskim programom (8. marca) pod vodstvom opernega ravnatelja Poliča. Da zna tudi mariborska publika ceniti visoko kvaliteto tega zbora in njegovo umetniško udejstvovanje doma in v tujini, je pokazal lep obisk te prireditve. Še poprej pa so se predstavili. ob kriliki svojih turnej, trije zunanji zbori, in sicer: Sokolski pevci iz Moravske Ostrave (8. oktobra), Slovaški učitelji (25. oktobra) in Slovenski pevci iz celovške okolice (10. novembra).
5.)	A k a d! e m i j in mešanih prireditev (to so koncerti z zabavnim delom) je bilo 9 (6). Omenili bomo samo najvažnejše. «Jadran» je proslavil svojo desetletnico (5. oktobra). Je to agilno pevsko društvo, ki združuje primorske pevce. Tukaj ob severni meji opravlja danes važno propagandno delo. — Petletnico svojega obstoja je praznovalo Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev (2. julija). Na sporedu so bili skupni nastopi delavskih pevskih društev in orkestralne točke (dirigenta Nerat in Schonherr). — Vsakoletna Svetosav-ska proslava (27. januarja) vsebuje serijozen koncertni program, ki ga oskrbuje vojaška godba s sodelovanjem domačih umetniških moči (kapelnik Svoboda). — Rekorden obisk zaznamujejo ameriški črnci (Negro Revellers, 24. marca). Menda kakor v Ljubljani in v Zagrebu. To pa,' kar nam je nudila ta skupina pevcev, že zdavna ni več pristna zamorska glasba, ampak mešanica vseh mogočih vplivov. To velja tudi o plesih, s katerimi so nam postregli.
6.)	Mladinske in šolske prireditve. Šola Glasbene Matice je izvajala (3. maja) Dvorakovega «Mrtvaškega ženina». Šolski zbor je bil ojačen s srednješolci in kot solisti so nastopili: Me zetova, Gostiša in Kolb. Dirigent: H 1 a d e k. — Razni srednješolski zavodi so, kakor vsako leto, prirejali akademije. Podporno društvo za revne učence pa Ipavčevo proslavo v Narodnem domu.
7.)	Poučnega značaja je bil koncert na dudle (7. novembra), ki ga je priredil Češki klub, in ki nas je seznanil z virtuozom na tem instrumentu, J. M a n d e r j e m. Isto velja o koncertu eterične glasbe, ki smo ga slišali v Narodnem gledališču (2. decembra). — Dodatno je omeniti, da so se oglasili v Mariboru (8. junija) pevci Harmonije iz Zuricha, ki so bili na povratku v domovino. Glasbena Matica je preskrbela, da so bili deležni oficijelnega slavnostnega sprejema, ki se je na glavnem trgu stopnjeval do velikih ovacij. — V zadnjem letu so praznovala tri mariborska pevska društva svoj destletni obstoj. So to: G 1 a s b e n a Matica, «Drava» in «J a d r a n». Ustanovljena so bila kmalu po prevratu in radi tega razpolagamo danes že s potrebno časovno razdaljo, da moremo kritično presojati njih idejno delovanje. To se je vršilo doslej pri vseh naših društvih v pravcu individualizina, t. j. vsako društvo je delovalo iu se razvijalo brez ozira na kolaboracijo z drugimi, in kar pa %e tiče vzgojnega dela med narodom, se je omejilo le v propagandno smer. Prirejali so se posamezni nastopi doma in drugod, turneje, izleti i. pod. Docela pa je manjkalo onega idejnega poglobljenja in smiselno zasnovanega p r o g r a m a t i č n e g a dela, ki vidi pred seboj zahteve celokupnega naroda ter se vsled tega giblje v pravcu splošne sinteze. To je danes zahteva na polju slehernega kulturnega udejstvovanja in ne samo glasbenega. Z drugimi besedami: Treba je organizatoriškega dela, kajti le tu pride narodna vzajemnost in narodna misel najbolj naravno in krepko do izraza. Prav posebno je to treba v obmejni pokrajini, kot je mariborska. Ne moremo še pri nas govoriti o kaki homogenosti pevske kulture, pevska društva po deželi so izolirana in životarijo po svoje. Smo-treno delovanje v pravcu splošne pevske in socialne vzgoje zahteva seveda žrtev individualnosti, kajti ta miselnost je zmeraj nasprotna vsakemu konstruktivnemu delu. Ko bo nova miselnost, ki naj narekuje našemu pevskemu pokretu pot in metodo, prodrla in se ukoreninila, bo prišel tudi čas,
da se bo oživotvorila Ipavčeva pevska ž u p a, ki ne bo samo faktor našega prosvetnega pokreta, temveč tudi faktor v obrambnem delu.
11. Opereta in opera.
1.)	V letošnji sezoni se je pojavila na našem gledališkem odru zopet opera. Uprizoril se je Lortzingov Vor m ski o r o ž a r (7 predstav) kot noviteta in Verdijev Rigolet-t o (7) z Vesel-Polo kot gostom, pa nanovo naštudiran.
2.)	Operete. Lehär: Pisk ro vez (10), Granichstädten: Orlov« (8), Strauss: Netopir (10), Stolz: Takrat v starih časih (8), Parma: Caričine Amaconke (6), Benatzky: Adieu Mirni (6). — Skupno je bilo 63 operetnih, oziroma opernih večerov (lani 59) proti 103 dramskim (95). Obisk izkazuje povprečno 344 oseb na muzikalni večer (lani 315). Obisk se je torej dvignil. — Kapelnik: Lojze Herzog, intendant dr. B r e n č i č. Glede ostalega osebja, orkestra, zbora in zunanjih gostovanj ni poročati bistveno novega. Nanovo je bil angažiran tenor I v e 1 j a.
Gledališče je še priredilo dva baletna večera ljubljanskega baleta, en baletno-koncertni večer zagrebških umetnikov, plesni večer Erne Kovačeve in šest večerov beograjske operete.	H. D r u z o v i č.
Radio Ljubljana — propagator narodne pesmi. V zadnjem času postaja! gibanje za podvig in restavriranje narodne pesmi precej živahen zlasti pri Nemcih in Francozih. Pospeševalec je radio. Tudi Radio Ljubljana ne zaostaja v tem pogledu. V zadnjem času je oddajal dve zanimivi tozadevni predavanji. Prvo je predaval dr. St. Vurnik o slovenski narodni pesmi in njenem slogu; drugo predavanje pa je imel Vlad. Pfeifer o slovenski narodni pesmi, nje začetku, cvetni dobi in propadanju. Zadnje predavanje je izpopolnjeval oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Doreta M a t u 1 j a, z narodnimi pesmimi, med katerimi je bilo nekaj originalnih, že docela pozabljenih.
Riinvec nastcrm z milansko «Scalo» Pred kratkim so priobčili duna jski listi vest. da bo Josip Rijavec, član berlinske državne opere, ki je rodom z Dunaja (!), nastopil z ansamblom milanske «Scale» v Barceloni, in sicer v operah «Don Giovanni» in «Tosca». Da je to prvi primer, da avstrijski (!) umetnik poje z ansamblom «Scale». — V začetku februarja ¡e Rijavec gostoval v Barceloni, kjer je doživel velik uspeli. Predstavi je prisostvoval slučajno ravnatelj velikega mestnega gledališča v Buenos Airesu, ki je takoj po predstavi ponudil Rijavcu angažma, kar je odlični umetnik sprejel. ?e letošnjo pomlad odpotuje Rijavec v Ameriko.
Wiener Siingerknaben v Sloven jgradcu. Zbor Wiener Sängerknaben, ki uživa daleč izven meja Avstrije dostojen sloves, je priredil v januarju 1.1. v Slovenjgradcu cerkveni koncert, ki je bil zelo dobro obiskan zlasti od strani slovenske publike in je dosegel popolen uspeh. Pri tej priliki je hotel zbor počastiti snomin pokojnega nemškega skladatelja Hugo Wolfa v niegovi rojstni hiši, ki je istotani, s tem, da bi šli v sprevodu od cerkve do rojstne hiše, kjer naj bi se vršila spominska svečanost s primernim govorom (!) iu zbor bi odpel 23. Schuberfov psalm. Dr. Bratkovič pa. čim je zvedel za to zborovo namero, ki bi bila očita demonstracija in zloraba naše lojalnosti, je spominsko svečanost odločno prepovedal. Zaradi tega so nemški listi v naši državi, razumljivo tudi graški in dunajski časopisi po inspiracijah naših Nemcev, ostro napadali in obsojali ukrep dr. Bratkoviča. Mnenja smo, in v tem smo si edini, da je ravnal dr. Bratkovič v tem primeru popolnoma prav, če pomislimo, da našim zasužnjenim bratom onkraj Karavank ni dovoljeno peti niti na grobeh rojakov.
Mozartove svečanosti. V Avstriji «o po večjih krajih slavili soomiu 1751etnice rojstva odličnega nemškega skladate! ia-ki h sika Mozarta z uprizoritvijo njegovih opernih del «( osi fau tutte», «Čarobne piščali», «Figarove ženitve», «Beg iz Serajla» in «Don Tuana» ter izvajanjem njegovih simfoničnih del. Ena na ¡lepših tovrstnih svečanosti na se je vršila 25. in 26. januarja t. 1. v stolni cerkvi v Salzburgu. kjer je Wolfgang Amadeus Mozart kot kapelnik najplodo-nosneje deloval. Dne 25. januarja 1.1. je slavil knezoškof v katedrali pontifikalno mašo, pri kateri so izvajali znamenito Mozartovo «Krönungsmesse»; 26. januarja pa je napolnilo katedralo deset tisoč šolske mladine in je imel ob tej priliki sam knezoškof spominski govor. Ostale točke programa
slovesnosti so izpolnili salzburški stolni orkester in orkester stolnega društva pod vodstvom kapelnika Josipa Messnerja in zelo številen pevski zbor z opernimi pevci in pevkami. Ljubljanska opera se je oddolžila z uprizoritvijo «Cosi fan tutte».
Velik uspeh Balokoviča v Varšavi. Jugoslovenski virtuoz na gosli, Vladko Balokovič, je 7. februarja 1.1. nastopil skupno s Filharmonijo v Varšavi z deli skladatelja Čajkov-skega. Njegovo izvajanje je zapustilo silen vtis in vsi poljski listi soglasno priznavajo velik umetniški uspeh. Koncertu je prisostvoval tudi jugoslovenski poslanik v Varšavi, Branko Lazarevic, z osebjem poslaništva.
Berlin ne mara inozemskih godbenikov. Brandenburški deželni urad dela je izdelal prepoved zaposlitve inozemskih godbenikov, utemeljujoč svoj ukrep z dejstvom, da je že itak položaj godbenikov v Nemčiji s prodiranjem zvočnega filma naraščajoče produkcije gramofonskih plošč ne le ogrožen, ampak skrajno pogubonosen.
Bayreuthske glasbene svečanosti. Glasbene svečanosti za letošnjo sezono v Bayreuthu so zasigurane in se bodo vršile brez posebne spremembe programa. Tudi vloge ostanejo iste kakor tudi dirigenti. Tako so letos zopet na programi «Ring der Nibelungen», «Parsifal», «Tannhauser» in «Tristan und Isolde».
ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA.
t Oskar Nedbal. Na dan svetega večera opoldne okrog 12. ure se je nenadoma razširila po Zagrebu govorica o tragediji svetovno znanega češkega skladatelja Oskarja Nedbal a. Go vorica je potrdila dejstvo. Oskar Nedbal je prispel v Zagreb deset dni pred božičem, da je osebno dirigiral premiero svojega baleta «Pravljico o Ilonzi». Na dan svetega večera, okrog pol dvanajste ure opoldne, je prišel v narodno gledališče, da se poslovi od direktorja opere Baranoviča. Takoj po slovesu pa je stopil v sosednjo sobo, ki služi za izkušnje, in se pognal skozi okno drugega nadstropja, da je obležal na mestu mrtev na pločniku pred gledališčem. Kaj je gnalo skladatelja k temu obupnemu činu, ni točno znano, pač pa so utemeljene domneve, da je bil zadnje čase precej duševno potrt zaradi skrajnih finančnih težkoč, v katere je zašlo bratislavsko gledališče, čigar osebno odgovorni upravnik je bil pokojni. O. Nedbal je bil rojen 26. marca 1874. v Taboru na Češkem. Absolviral je praški konservatorij, kjer se je učil gosli pri Bennewitzu, teorije pri Knittlu in Steckerju in kompozicije pri Dvoraku. Kot soustanovitelj češkega godalnega kvarteta, katerega član je bil do leta 1906., je absolviral s tem mnogo glasbenih potovanj in uspešnih umetniških turnej. Od leta 1907. do 1919. je živel na Dunaju in je bil kapelnik dunajskega «Tonkiinstler» orkestra, nekaj časa tudi kot kapelnik ljudske opere, dokler ni bil vpoklican v Bratislavo, kjer je dosegel zelo velike uspehe obenem pa tudi silne težkoče, ki so rodile posledico — samomor. Kot skladatelj po svojih delih je svetovno znan, zlasti po opereti «Poljska kri». Pokopan je bil ob številni udeležbi zagrebškega meščanstva na Mirogoju med arkadami v posebnem častnem grobu, ki ga je določila mestna občina. Slavnemu dirigentu bratskega češkoslovaškega naroda ohranimo trajen spomin!
tMonsignor Zjalič Milan. V najlepši moški dobi, čil in zdrav, je nendoma od kapi zadet umrl v Samoboru blizu Zagreba tamošnji župnik Milan Zjalič. Pokojnik je bil rojen leta 1878., po dovršeni ljudski šoli je absolviral gimnazijske študije v Požegi in Zagrebu, tu tudi semenišče. Kaplanoval je potem v različnih krajih, v Zagrebu je bil katehet na raznih šolah 13 let, od leta 1913. pa samoborski župnik. Svojo nadarjenost za glasbo je kazal že na gimnaziji in v semenišču, kjer je bil pevovodja društva «Vjenac», čigar zgodovino je pisal. Kot vnet pevec je bil pozneje izvršujoči član pevskega društva «Kolo», ustanovil je list «Sv. Cecilijo», ki mu je bil tri leta urednik in si je s svojim organi-zatorskim in propagandnim delom za cecilijanski pokret pridobil izrednih zaslug. Zjalič je bil eden najvernejših delavcev v H. P. S., njegov podpredsednik in po prevratu odkrit zastopnik kooperacije srbske, hrvatske in slovenske pevske zveze v enotno državno zvezo. Največ se je pa udej-stvoval kot predsednik in pevovodja samoborske «Jeke». Naše glasbene razmere je prav dobro poznal, izvajal je rad
na svojih koncertih slovenske skladbe, bil je «Zborom» od začetka izhajanja zvest naročnik, kot človek pa blaga duša, povsod priljubljen. Ob njegovem preranem grobu žalujemo tudi slovenski pevci. Blag spomin iskreni pevski duši!
t Ivan Barle. V Kandiji pri Novem mestu je 18. decembra 1930. umrl v 90. letu starosti nadučitelj v pokoju Ivan Barle, učitelj in organist, oče velikega prijatelja glasbe in našega lista ter urednika «Sv. Cecilije» v Zagrebu, kanonika Janka Bar let a, ki mu ob izgubi očeta tudi «Zbori» izražajo svoje globoko sožalje.
29. januarja 1.1. je v Radomljah pri Kamniku umrl upokojeni mornariški kurat Janko Sede}. Rojen je bil 1. 1883. v nekdanji najvišji kranjski fari, na Vojskem nad Tdrijo. Po absolvirani gimnaziji je stopil v semenišče in bil leta 1906. posvečen v mašnika. Leta 1914. so ga poklicali v vojaško duhovniško službo, po prevratu je bil več let kaplan v Bo-štanju pri Sevnici, odkoder je šel v pokoj v Radomlje. Sedej je bil izvrsten pevec, igral je izborno na klavir, organiziral in vodil v Boštanju in Sevnici več cerkvenih koncertov. Dobrodušnega duhovnika, pevca in družabnika je ljudstvo povsod rado imelo, z urednikom «Zborov», njegovim ožjim rojakom, ga je vezalo najtesnejše prijateljsko razmerje. Bodi blagemu slovenskemu fantu-pevcu med nami pevci ohranjen lep spomin!
V	Ljubi jani so' pokopali v ponedeljek 9. februarja t. 1. č. brata F. S. Sattnerja O. F. M., brata našega čislanega skladatelja očeta Hugolina. Velečastitemu gospodu — odličnemu prijatelju našega glasila — iskreno sožalje, pokojniku pa «Sveti večna luč»!
V	Kočevju so pred kratkim pokopali redovnico, vzorno in zelo priljubljeno šolsko sestro Adelino Adamič, sestro našega odličnega sotrudnika in skladatelja Emila Adamiča. Gospodu prof. Adamiču izrekajo «Zbori» na tem mestu iskreno sožalje. pokojnici pa daj Bog zasluženo plačilo za nje požrtvovalno vzgojno delo v prid naše mladine!
Iz uredništva in npravništva
Obljuba dela dolg, pravijo. S Škerjancem in Mirkom smo v zadnji številki lanskega letnika «Zborov» nudili le malo preveč papricirane hrane našim zboromj ki ljubijo preproste, lahke skladbe. Obljubili mo za ta zvezek lažje zadeve. Evo, Adamičevih narodnih! Te res ne bodo delale preglavic moškim zborom, raje pa veselje. — Osterc je prispeval «Tri belokran jske» za mešan zbor, kratke, zanimive stvarice, ki za izvajanje niso tako plašne, kot se jih bodo pevovodje bali. Poskusijo naj! — Prvič je v «Zborih» zastopan Rožanc s svojim mešanim zborom «Da sem jaz ptičica». Ne dvomimo, da bo pesmica všeč. V zadnjem sistemu. prvi takt, v basu gis, ne g. — Iz Mirkove miznice na dobe mešani zbori še narodno «Sunce jarko». Skladba je lahka, zahteva le mezzosopranistinjoi, ki zna peti. V prilogi samospevov sledi še koroška narodna «So že rožce u hartelnu žavovale» za bas s klavirjem v lahki priredbi Z. Pre-lovca.
G. B. Vaše skladbe bi prav radi pregledali, ocenili in morda katero objavili, toda pisane so tako slabo, da jih živ krst ne more prebrati. Za muzikalne hieroglife pa nimamo časa.
Vsem tajnikom pevskih društev! Zakaj nam ne pošljete zapisnikov vaših občnih zborov? Zakaj nam ne pošljete sporedov vaših prireditev? Ali naj «Zbori» nastavijo posebnega urednika, ki bo lovil po dnevnem časopisju vesti o delu vaših društev?
Naročnikom «Zborov»! — Neprestano dobivamo dopise: «Pošljite mi položnico, da morem poravnati naročnino.» Vsak naročnik je prejel položnico v zadnjem zvezku lanskega letnika. Dalje. Koncem leta se spomni naročnik, da fe prejel le par zvezkov letnika in urgira pošiljatev manjkajočih. Naravno: Prejel jih ni, ker ni poravnal naročnine. Red mora biti. Poravnaj vselej naročnino, če je ne moreš naenkrat, pa vsaj v dveh obrokih: začetkom leta pol, to je 25 Din, julija meseca pa pol, pa boš dobival list redno.
Pridobite »Zborom« novih naročnikov, podpirajte pa tudi «Pevca» in «Cerkveni glasbenik»!
Uredniški zaključek dne 28. februarja 1931.
„Zbori" M31 [Letnik ffl.,sf.la
JfošAi zbor
OB M/1J0LKE\
Narodna iz RcJtočcageve zJbirhe.
Priredil E. Adam i c
Počasi.	^	(Ljubljana,)

m m Q\iirU
pijemo pod ¿ipico, act točimo v mn -Jotčico.	-


rV9 y\y i \ i'
nif
H
i a. roi
J
P-j \tf*~i
^ i 1 ^M
I	«/
i
Jt Uro
V* Vif.".' j ;'iii v
2c<x,rna-jol-7nagol- čt -

jot
L
ka.,ma-gol
44=ek
ca,ji2icL-joZ
L
- Jta,7rux-



> ^ >

j )>,))U
flilf i? I> fea^
SE
i

gol - Jcci,ma-g'ol-mag'ol~ci - ca.
h i' fiiiVrr;
> i > p
Od zunaj le-po pi-<sa--na,, od
_ , T • i	• T i «
f=

m
• • . j> j>
široko ¿t*
/i	n /■ • ^	4	-"J	1	.»1
TttoZto rit. > * >
i
P


f

znotraj t>inca,pohzavsa.Ma/oiJza,ina.-jol - Jca,ma-goimagoi-Či - ca/
iA
\
Uit
„Zbori66
Letnik mjtlb
Moški zbor
UJSE N/iJLEPSE ROŽICE.
v
^Štajerska, narodna,.
Priredil E.JIdamič J.__^	~	K r ----(Liublicata.)
afc
£
juxj - le - pse ro ~	ži - ce,
Z• Me - ne pa, sr- ce	bo
3. J)e - Jkle me za-pu- sli -	la .....
mm

«J HI
mM
f

i
—i

g
£
z moj
pre
dru
«¡¡¡¡i
ga sr -ve - li -z'ga žeen
c<z	»sžr
ke	žet
la,	zbra
Ji
ga - Tie, lo - sli, loc je
neg bo!-
J? j.
bo !
h J-
i
£
i
=F

F-
Jiiieii
na/- cep - se ro ne pa sr- ce Me me za -ptc-sli
ži - ce
1'IH^ t i
J-tu
so z moj - ga, sr - ca, sir - ga-od pre - ve- li - Jce za - losi drve - zga. Part - zbret- Icc
j<3. j	J?
i
m
rt?
i
¥
i
i
P
„Zbori " 1931 Letnik T2l.Jit.ic
VČE ROŽICE RUMENE.
JVccrochicc iz Kokočctrjeve zbirke.
EriredillJ.JIcUimic
klimo. *	_ __	(Ljuhljctri-cc)
Moški zbor
I* I'1 I i' l\ I
77' '	jr:- ' .1.
i

X
m
2. Vse ro - ži-ce riz-nie - 2te	da, - Zee <so od
Z. Do -Jcler semmZada ki - lav,	¿i - do sem 21.0
J. daleč so	od
2.žicžo <seirv	210-
M f m 4
* J 1 _ J1 i Ji
P" V t 1 f
i
i
det -Zec so od z i - do ¡sem, 210-
daiec so odmezzeprec2ii^ ve<seZ/amo/ha vec, zdaj pa vskrinjimi fe -zi,	2iic2ieim2wztJce<5ZroJmi,
2ie, daZec so od mertepreč,n.i ve-se - Zja moj&avec, 2Us ve -la,zdajpav skri-2zji mi te-ži, 2tične ma - toozz, čestrokni,,2iič Tte


A A
-
21 i ve-se — l/a moi&a vec, 2ii ve- se -Ija zrtoj(/a vec t 2tic2ie zna,-2xt/ri, Če sirokzii, 2iiČne 2202-2-02^ če sir o -Ji2ti.
m
j J> j>,4

P
^ ^ ^ J>tf J
D
- Z/a 2zioj&a več, 2iijve - se-ljamojpaoec, " litojpa. vec/ ma-ram,cesžrok,2ti, 2tic2te majra22i,Česlrokni, česZro-kzti.
„Zbori" mi Letnik W.,št.lb
V,SE NAJLEPŠE ROŽICE.
v
¿Štajerska narodna.
Priredil E.Adamič J.__^	— 1 K r _ —jubljartcc)

Moški zbor
=A
i
¿VSe noj- le - pse ro - ži - ce, Z• Jife - ne pa sr- ce bo 3. De - kle me za-pa-sli - la
mm

d f
m
633
f
I
i
i
i
i
i
9z moj -pre -dru -
ga sr ve - li z'ga lan
} i i L i
ca	sir -	ga - rte,
Jke	ša -	lo - sli, v	neg bo!,
ta	zbra- loc je,_I	K
J)	t f^L	J) /""J	J? J.
naj bo ! h -l
P


ješ:
f
hitel,
' vse na/- (ep - se ro me - ne pa sr- ce de - Me me za -pa-sli
zi - ce bo- Iz, la je,
so zmo/ - ga sr - ca sir -od pre - ve- li - ke za. -	losi dtrve - z'ga ran - Icczbra-	la h \ , h	j?
„Zbori " M31 LeiniA W.,M.lc
VČE ROŽICE RUMENE.
JVccrodna iz Kokošar/eve zbirke.
Priredil E.JIdcimic
(Z/fui>ljartct)

Moški zbor
i?'1!'111 \\ I

i
£
W	1
1.	Vse ro - ži-ce riz-me - rte	dot - leč so od
2.	27o -Jcler semmlada, bi - leo,	¿i - do sem no
daleč so	ocč
2. zida sem	?zo-
U-i i m J- p i


r

i
-z i - do sem. tw-

dctlecso odmereprec, zda?'pavshinfimife-ži,
ni vesel/a7Tio/</a vec, 2twnemaraMjCesžroJmi,
p p r=Xil r. s -Lf
■V" ^ v-	7	V '
____ _
ne, daleč so od meneprec,nt ve-se - l/a. mo/ga vec, tu, velet, zdajpa v skri-nfi mi le-¿i, nič ne ma - ram, česfrafeii, nič rte
\

m m um^
nive-se - l/a moji/a vec, ni ve-se -l/ot mojc/ct več t nic ne ma-ra/rt, Če strohni, nzene nuz-rctm, če str o -Jmi. i) J) -J- J
se - t/a mojga vec, ma -ram, ce stro/tni,
___ ritOP^ V
nijve - se-l/otmo/paaec, niojc/a, vec. nične maram, če strohni, če str o - Imz .
Zbori" mt Lefri iJf T//., ,šf. J r
SEL ČEM PO ZELENEM TBJiVMKU.
v- .
/Štajerska narodna,
FttredilKJldcmiio
Veselo.
Moški zbor
te
t i i
p f
MM

2
ŽE
(Jjjuhlfccna)
/. j. r
?<i£ - sat se?.
i
i-jSel sem po ze - le - nem, travni - Jcu, sci - sat sem 'no 2. Ta - ko dolg' sem pod dreve - som stal, da me Je ta
-H* m «i* l i ii.^r vigi m *
g1 r p
M/ f\ i1
t, i=t
* r P r
J/^ a; J»*

4
& - cc - ca, mo -ya to
i
cb*o-Jbno ti - ci - co, al' to tu no-be-2iatz- cc - ca, be - ti dan ob-$av, da mije za-pe - ta, ti- ci - ca,
nvc -ja to je kot znamo-Ja
r * 7 ^ -p-lp p p E r Iff * ^
v

pttvctai ZCLC&ti	K	«.
bicoc. \	trajlocla ¿raflalaJio - -Jo, trcjla tra?'lala ir<p'lalako-di -
..■T'?? m' r^^H1 ^ 'V^i^V"


J J / J J> i

ntofto rit.
m

Jo, tra/ - ta tra/la la troj lata ko -
to

"<37

- ,_/<?, ircj - laJa?diJo
J... ¿^j i j> j) j>M g,


-t
T

JE
O1
Zbori" 193J Lebiik W.,št. Id
PEVSKEMU DRUŠTVU „LJUBLjmSffl ZVON."
TRI BELOKRANJSKE.
1. Polžek.
Pa jpoizevo jpctteitašno.
/SlavJto Osiere 1930
(.Tjfubljcuio.J
Mešan zbor
^Pot-.
zek ziesevma-tui na ta beti Jca-rti
".f
i n
i
j.
/bi -žek nesevmcc-tin na ta beoi ^a.-m.in.
ti ilL i ^Tr fl
ac__| i » j	w	m	v_m prj
Ma,-ti moko se -Je, pot-zek seji sme-Je. M<x- t&po-
fHii—	-i ■ i-1—Ju-rT ,		7 —i-	fi J j rj ZTffTi i,
v- ce	i, polž iz ta -ze te	-m—^ -ce. L i J	—&-^	'i;. * cf w \it Ju a-ti po -gaaije,potzekjo ne *sme. rfi i fi J J J «rt J
\ * ' v tf ^f—, ga-ču, peče, potž ti		? tu že	te-ce.	2*tteh. —
Mešcm zbor
t*m c \p
zJVa pust.

----**------dectjto -re-rye p le - je,
....... fl n.n m ± ±
lJ C—T1 LJ I l-J i!LJ I' | I
creso.
-iter
trat j
aosno -de - nja
1

mm
i
£
gfosjpo- ct¿ - n/a, JcoJclfo ñiol-ze, gospo - daj* j/a, repo v& . . i f
yvvpu - cío - jv/c
fi

rnf cr&sc. cjr&sc.

'. 1\u f ji a i i
¿riten.
gospo - dz - nf a JcoJcp'o moi - ze, gospo-dar pa re-jjo ve -je*
y^-Q f j |f? f
M
fefiU
i
cr&sc.

ô.Tcpezriica.
Âforiotorio, v xmemem terrvpiz.
Mešan zbor	i; /11 Jte — ^fe v5"e , ■M. ¿ J J i	fÍL0r J, 1 re — «szfe / -J- ^-—-f	—p-—^ tf^ zdrcc, - vive - se i J J ni	—.....— r: -i M,
Û wJ	> r r 1 —i—fti i ffs)-J-	i r « p- r r1 ' 1 *-"i-^ J J ¿ \6 ^-		p ; j J Jia
izz - «sFe, Se - - J- } ti A **—^-Ž ■ i ^-W-		r ; z ve - a -HHM	''Jctmí leo - met - c¿¿ i j JSi t	; r ; h* mcduziiih
^-1-1—i i f-1-—1—L —J—J J J J J .J ¿J i-^—			1 1 1 —— • j •	i-1-p- J J _..
fl * i $ f gre-hov. JlaJtarje bi-Zo na JBo-žic, i IV '-i ^ -«0 ^rfjdutfi i ,			' 4 r r fer - Jco poJJo	"*f~~f— V • V* / Zl-OU,/ J J
Zbori« ÁOóJ
LetniJt ie
Mesan zbor
/M ČEM JJJZPTICICA
Otoiz Zupančič.
Mihael Rožanc
'V nctrociriem, Ionu, n e /i ifo'o (/¿repextece).
/ ji
-t Det sem -jcut plz - čt-aa, Team bjzle -te> - Za? Z/a hi zce-
PZfcc semjajz pti, - či^ca, 2t<gm zl<^ - te^ - ¿a? Z/a hi zu
r t I I T liffl^ f f up jZj-f-jM
i
i
E

/f/s__=-T-_ //^VfVvj
'l1 4 r ^T P
cr^tac.
Fff
"T
te
J
. r1 r r
•st2~cun!--L/u-be -znu lajn bina, o -2cen-ce
■ • 'Ji „i ¿ i
a
lana ^lajer-sko
.VJ , J
Jr	/ ^


tt

i
f
~pa o zm
eTe. ^ w„	j J
/7\
f-"--JF- *——-—f— 0 fcjg
io - Jbi nizi svo -77 bi ve - la
T
ca., pa
X J-
•se
A
3
■*¡ "r r
j. J.
zve- s3lo


J.
r~ r - —t-^

ÉÉ
alti cbivisi (brez. ■sojetrartet) ctppass ioTtccta —______ stijbvto P000 eureso.
s soj?z*ajwni pfiii
Jjja -he -mu lam, bi na. o -Jtence se - la,, pa, o zve-<sčo - bi mi

la,, pa, o zve - <sto - bi mu
j. ti f j „j. s> j
r rr/ ^ /f /1 r r n
■ i ■ i
C f p f1





t	j
* * J * i r.


¿ ' r,/.—.P'£_
j A 4i J J

^-^—r
slad-Jco mu, pe
- va
j if
P

■s¿/
s
»Zbori« /¿>31 Letnik V//.M. 1 f
Mezzosopr. solo
Jfesoviii zbor
ČUNCE jrjjRKO.
Narodna,.
JVaJtoliko «¿rafeo.
Friredil Vasili/ MirJk
(MariborJ




"gr
í./Sízjz, — 2.3/a
í./Sizrv - ce jar - Jco,2te si/icbsjedr 2. Moj-_me dra - (ji ize p'u&ijed-
It._jed-ruz, - Jco i¿ Tiemo/stir
f3
Jet
W:
me.
jed, -
jar -dra, — 2za, —
U
Jco,, JCO-i
2Z&-
<SL — ¿Jtz -2z*e —
v rx-' 'fJ/ 'o/ 'M'

y	> ^^
¿"■¿^-^Ž^r -Hi ,J J1^
P
Teas Jca,

it
Ico, Jco, Ico,
2te 2te
a
si jas jed -na, - Jco/ l/izbis jed-zkz - Jco/ nemo/ jt¿ - Jca^Jco/
^HM^Mf- ¿id1
_____ ■__• ___jv ___ • *__r __7 __ 2.^,/

bv.
mo/,
mar me ara¿ji, t-me jztoije, it e cjccnt, g&co-íta -i c jedna-Tto, z-me moje, zZ nemoj' jt¿- Jco,- Jcot
¿ L J j j - J J J J . J J>.

li-ilo&a-Zborom*
Si. i
0ospodu Marfariu Rusvu
$0 $E ROŽCE V HflRTELNU ŽAV OVALE.
Jforoshcc narodna.	w
(O.Dev)	ZorJco rrelovec
- __(LJubljana)
Jve Jittro.
Bas
Klavir
								^ **** D D
	> -H-i-r		>-	—1-	—h-	—1-1—	ri	I 1 1 =1
r * i i rnf	i i'					T~ i		a *
	> "" P* ^		> .p- ^	>		> > -P"		t^j

i

i
P
m
mm

rož-ce n Jiar-iei - ruz ža - vo - v a, - Ze., ]co seotma-hov jja—sii-ti Jas
S" i f: l
mrnm
$ n
Pf^i
mm

J J J=Tj=a==£vJ J J>=f
i
r
r


pM
-Jcie. J?a bi ve-ierc jjo-te-Anov, zrtehli-ce rcczJuiov, cčaibe

Lape opreme, ugodno odplačevanje t
Najbolje kupite
ŠIVALNI STROJ in KOLO
samo Gritzner, Adler in industrijo, pletilni stroj Dubied.
Pisalni stroji v treh velikostih!
Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri
Josip Peteline, Ljubljana
Telefon it. 2913
LITOGRAFIJA^^ OFFŠETTiŠK^
GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI Č E M A Ž A R IN DRUG.
CEMAZAR M^G
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-
SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
•
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
■■■■M
Brzojavni naslov:	L J U B L J A N A	Telefon št. 2040,
kredit ljubljana Prešernova ulica štev. 50 2457,2548,2706 ¡n 2806
(v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in Inozemstvu, safe - deposits itd. itd.
CARINSKO. POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 41
Naslov brzojavkam : GROM Telefon Int. 2454
Zastopstva na vseh mestih tu« in inozemstva
Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk
99
o. z o. z.
LJUBLJANA
tvornice kemičnih in oljnatih barv, lakov, firneža in steklarskega kleja
Zaloga vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin. „Deka" - Lasur, Echt, Pigment in Relief - barv za slikanje na svilo, baržun itd., šolskih, študijskih in umetniških barv, slikarskega platna, tušov, pastel in čopičev vseh vrst ter po najnižjih cenah le v
prodajalni na Ounajski cesti itev. 14
poleg trgovine Schneider & Verovšek.
3MntiiimiiimiiihiuiMiiiiuiiiiiiMnNMiMiiiniiiiiiiiiuNtiniunuiiniiuuuiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiiuiuiiUNiuuiMuuiiiiiinuiuu
USTANOVLJENO LETA 1895.
1 RUDOLF WARBINEK
ii<«ttiititt««iiiiiitiiu4iiiii iflTnTHTH^rffTTHTHTPTT^TTTTTnTT^^^fflTFTTffTTffnTHTTHTIlTTnTBlIllHTTITTITT^
TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
OREGORiliEVA ULICA ŠTEV. S. in RIMSKA CESTA STEV. 2.
PoJtal čakava! raiun ila>. 4.0176.
Popravila te izvršajej« tofiia in oeno, tudi na «trnka.
<«n)M(i«Hniifiiiiiiiutiiiii4iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifuiietiiiitiiiiiiiiniiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiM>"^
—- /a NmM tSgntc CICV80 J	H XX nh	pmžho u\			
¿maMLKSMa' m s.					
SRAJCE
modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice,
damsko perilo
moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izbiri in po najsolidnejših cenah pri tvrtki ŠTERK naši.
MILOŠ KARNIČNIK
LJUBLJANA
Stari trg št. 18 Perilo po meri I Velika saloga čipk!
Tli	
	AKO ŽELITE BITI VEDNO TOČNO POSTREŽEM Z NOTAMI, OBRNITE SE NA MATIČNO KNJIGARNO LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 195 KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALIJE VEDNO V ZALOGI
	III
Izdaja ia zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Cemaiar in drog. Letna naročnina za kraljevino Jngoslavijo SO Dia, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Ki. za Ameriko poldrug dolar. Pomnoievanje partitur, litografiranje posameznih glasov je p* zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor.