0 preureditvi ljubljanske okr, učiteljske knjižnice. (Poročal Pavel Plesničar na okr. učit. konferenci v Ljufoljani 17. junija 1920.) Novi časi so prinesli nove zahteve. Kar nam je lbilo še pred kratkim časom clobro in nesporno. se mora danes umakniti boljšemu ter dati prostora zahtevani. ki so posledica novih razmer. Med zahteve, ki kličejo po temeljiti reformi spadajo okrajne učiteljske knjižnice. Poudarjam takoj tu v začetku, da ne vidim ugodnejšega časa za tako preureditev kakor je ravno sedanji. Danes zamujeno, je lahko za leta zamujeno. V novi Jugoslaviji bodi vse prenovljeno! Nov temelj bodi zgrajen našernu šobtvu in vsemu, kar dviga duševno in gmotno naš stan in njega ugled! Nov temelj bodi podan našim okrajnim učit. knjižnieam. med njimi v prvi vrsti ljubljanski. ki bodi vzor vsem drugim po Sloveniji okrog! Mnogo se je pisalo po naših glasilih tekom zadnjih let o šolskih knjižnicah v splošnem, malo pa je bi!o slišati o okrajnih učiteliskih knfižnicali. Zdi se. kakor da bi te slednje vršile svojo nalogo v vsestransko in popolno zadovoljnost. A vendar ni tako! Okrajne učit. knjižnice imajo sicer po mnogih okrajih bo?:ate zbirke knjig bodisi po številu, bodisi po vsebini: so pa po najvee okrajih mrtvi zakladi, ki donašajo zlasti danes prav nizke, pcmekod naineznatneiše obresti. Ker so po večini učiteljstvu odročne, ni bilo in ni zanje posebnega zanimanja in v zadnjih letih toliko manj, ker nimajo tolikega in takšnega prirastka, ki bi deloval privlačno na učitelistvo v nkrp.iu. Ono malio število knjig, ki jih prejme knjižnica leto za letom, prejme itak vsak zaveden slovenski učitelj kot člau Slov. Šol. Matice. Komur pa ni za to prevažno kulturno društvo, temu bo odveč knjižni zaklad okrajnih učiteliskih kniižnic. dasi h; sleherni človek pričakoval, da bodo baš taki olani učiteljstva najmarljivejš; obiskovalci naših knjižnic. Neoporečno je, da je bil z ustanovitvijo Slov. Šol. Matice, napravljen na našem pedagoškem polju mogočen razmah. da pa je na drugi strani ravno ta ustanovitev močno odtujila učiteljstvo okrainim knjižnicam. In ne zadnji vzrok te odtujitve bo tudi ta, da se je razpasla pri okr. učit. knjižnicah čudna navada, da sede nekat&ri izposojevalci eno ali več let na izposojeiii knjigi. in ker je ponavadi v knjižnicah le po eden izvod dotičnega dela, morajo drugi čakati in čakati, ako so tako srečni, da knjigo sploh pričakajo. Da ie iz?ublieno knii?o težko nadomestiti. ie znano. Tako se izgut>lj*ak> iz naših knjižnic po navadi najboljša dela, nastajajo vrzeli in zanimanje za knjižnico gineva, kar je povsem naravno. Taki so bili in so priblLžno danes odnošaji po deželi okrog, a kakor čiiam v 29. številki ,,Učit. Tovariša" z dne 16. julija lanskega leta, niso bili ti odnošaji tudi v Ljubljani nič razveseljivejši! V imenovani številki berem namreč sledeče: ,,V aobro zaklenjeni sobi, v redu zložene kniife čakaio odiemalcev a teh ni od nikoder. Marsikateri učitelj in učiteljica — zlasti rnlajših — niti ne ve, kje je knjižnica. Na kmetih je vsaj stalni učiteljski iodbor dregnil tuintam v zadevo, v Ljubljani se nadzorniku menda celo desetletje ni zdelo vredno enkrai; sklicati stalnega odbora k skupni seji." Je-li te vrste dobesedno odgovarjajo istini ali ne, ne morem preiskovatL, navajam jih pa, ker izzveni dotični članek, iz katerega so vzete, v klic, da je nujno potrebna reorganizaciia Ijublj. učiteljske knjižnice, ki bodi zatočišče vsega po nadaljni izobrazbi slreraečega ljuiblj. učiteljstva. Da je štela okr. učiteljska knjižnica ljubljanska zadnje čase tako pičlo število obiskovalcev*)' bo temu vzrok niorda ta, da posedajo liublijanske šole svojo lastno šol. biblioteko, kjer si more učiteljstvo do *) 1913/14 je bilo Izposojenih 8 knjig, leta j 1914/15 nič, 1. 1915/16 zopet nič, 1. 1916/17 24 I knjig, tiaslednji dve leti zopet nio, v letoš. 5ol. le! tu pa 28 knllg. tične šole izposojevati knjige, zlasti take. ki mu služijc pri šolskern pouku, čeravno pri teli knjižnicah ni posebne izbire. Pomanjkljive so in pri tem precej drage, če pomislimo. da je treba danes v Ljubljani za te knjižnice najmanj po toliko izvodov vsakc nove knjige, kolikor je v Ljiibljani javnili ljudskih b meščanskih šol. Ako hočemo n. pr. nabaviti danes vsem ljubljanskim šolam kako novo pedagoško delo, ki stane recimo 20 K, tedaj stane ta knjiga /a vse te šole oribliižno 15-krat 20 K. kar znaša skupno 300 K. S tem naravnost ogromnim zneskom smo nabavili vsaki posamezni ljubljanski šoli komaj eno knjigo! Mnogo knjig naročiti vsaki posamezni i>n|i na soloh ni inotroče — vsal danes ne — ker ni kritja. Današnje učiteljske šolske knjižnice ne morejo služiti tedaj svojemu namenu v zadostni meri; zato vidim edini izhod rešitve tega vprašanja v združitvi vseh učiteljskih knjižnic iavnih ljudskih in meščatiskih šol mesta Ljubljane z obstoječo okr. učiteljsko knjižnico ljubljansko. Mesto 15 izvodov ene knjigo — •da ponovim prejšnji primer — bi zadostovali združeni knjižnici 3—4 izvodi. mesto 300 K izdatka za eno samo knjigo, bi zadostovalo 40—60 K. Jasno je, da bo eden sam tak zavod lažje podpirati in podpreti lcalcor na mistiti tia dosedanii načini životarhi in umirati celo vrstc Ijubljanskih šolskih učiteljskih knjižnic z dosedanjo okrajno učiteljsko knjižnico vred! Zato bodi danes naš trdni sklep: Za Ljubljano eno učiteljsko knjižnico, ki pa bodi izpopolnjena v vse podrobnosti do najmanjše pedagoške knjige in knjižice. Pripomniti pa morarn pri tem. da se tu ne dotikam šolarskih knjižnic, ki naj ostanejo i nadaljc v varstvu in oskrbi posameznih š-ni. Da pokažem moč namišljene združene knjižnice bodi mi dovoljeno. da navedem iz podatkov, ki so mi bilj na razpolago pri posamezmh vodstvih ljubljanskih šol, naslednji rezultat: Vse učit. knii.žnice Hublianskih liud. in mešč. Sol. steieb danes 3675 del v 6581 zvez. Ako Drišteiemo k temu se knjige dosedanie okr. nčit kniižnice in sicer 4382 del v 0764 zvez.. tedai naraste število knjig na 8057 del v 16.345 zvez.. kar ni tvorilo vsekakor mogiočen temeli liublianske okr. učiteliske kniižnice. Pripomniti na moram na tem mestu. da bi se vse one kniiee. katere bi učitelistvo neobhodno notrebovalo (n. dt. razne metoddke) oustilo v gotovem številu na vsaki šoli. Bile bi ca te knHtre tudi last združene okraine učit. kniižnice ter voisane v vse kniižnične kniice Drav tako kakor zahtevaio za vse druee kniige pravila moderne biblictečne vede. Kniižnica ie mrtva in če ntma obiskovalcev takorekoč neDotrebna. To veliko dosedanio hibo liublianske okr. učiteliske kniižnice ie t*reba odDraviti. Knfižnica moi a Dostati samaDosebi Drivlačno zatočišče vsemu učitelistvu. Da io prikuplmo ptosamezniku in celoti. je treba. da ima naša bodoča kniižnica Dole? slovenske pedaeoške literatut e vsa boliša dcla naSih bratov r.a slovanskem nisrir zastooanl nai bodo do svoi;b naiboliših delih bratte Čehi. Po"aki. Rusi: ne zamietuimo oedaeoške literature svoiih nemških sosedov. na katere se nam bo vedno in vedno ozirati. če bodemo hoteli korakati na poliu vzsroie in noaika vznoredno z niimi in z drugimi orosvitlimi narodi. In ne samo to! V našo združeno okraino nčit. kniižnico 1e treba notee nedaeoškili snraviti i znanstvena dela vseh strok. reviie ;ii raznovrstne miblikaciie domačeea intuie^ra izvora. Uver;en sem. da bo s takim raznnvrstnlm eradivom opremliena kniižnica postala vabliiva in urikumia. da bode nčitelistvo rado nrihaialo k temu poživliaiočem« vrelcu vede. da si ob niem nabere potrebne duševne hrane. Da na bode knvižnica lažie in temeliiteiše vršila svoia naloeo. bodi r>ole?r kniižnjce č i t a 1 n i c .1 . ki nai tvori s kniižnico vred nerazdelno celoto. Prenrič;m sem. da bo s čitalnico združena kniižnica v orav kratkem času zavod. na katere?a ne bo zr!o s nosebnim zadovolistvoin samo liubliansko. amoak učitelistvn ^se Sloveniie. Želio tx> taki čitalnici izraža tudi članka" v že onrenieni 29. številki lanskeca »Tovariša« in upam. 1a ve to želia nas vseh. ^Učitelistvo bi imelo leno Driliko zbirati se v knMtiici. sooznavati «3 nobliže ter si utrditi sedai dakai razrahlian« stanovsko skupnost in samozavest.« S temi besedami zakliučuie liublianski tovariš svoia zanimiva izvaiania v »Učit. Tovarišu«. Podčrtuieni te besede. kajti tudi to bi bil uspeh v nasih vrstah. ki bi sa nam oriborila naša kniižnlcu. Ker nam mora biti rmioefio na tem. da svoio biblioteko čini naiboli iznoonlnimo. bi omenial pri tei nriliki še ndv drugi kn>ižni zaklad. ki ie danes eloboko zakonnn ter ie ravno zato učitelistvu mrtev kaoital. Je to kniižnica »Zaveze lueoslovaii- slcih učiteliskfJi društevc v orostorih »Učireiiske Tiskarne« — v orvih svoiih oočetkifi last >-S!ov. dež. tičit. draštva«. Da te število kniisr te knfižnioe (Dribližno 3200 25vezkov) narastfo do tolike sišine. ie v i>rvi vrstj zčislufa Ifublianskeea učitelistva. ki s<* 'e eibalo -okriKr Zaveze. zato bi bil.o oonf)lnonia onravičeno. do bi se ta knjižnica pridružfla Ijublj". učit. knjižnicL S tern činom bi bil narejen velik korak: dvignili bi knjižnico na okroglo 20.000 zvezkov; v iako fa na tak načln oovečano kn?Ižnico hi se odorla vrata vsemu učiteJistvn Sloveniie :n oribližali bi se svo. iemv idephi: mp.kakšnJ cetitralizaciii na učiteljsk. knjižriičnem pofiu, ki bi bila ce1-oskiinnemn sloverskemm CKlirosno higoslovanskemu učitelistvu ravnotako potrebna. kaknr ie oo+rebna učitelistvu centrslizaciia v stanovsko-molitičnein oziru. Zaveza iu?os1<ovanskih učiteliskih društev fe v Likvidaoiii in mislim. da ni društv.a ki bi bilo bolf nokiicano nrevzeti Zavezino , kniižnič,.no dedšofno neao bi bila n<-)ša nrerioviieia dkr. nčit. kniižnica. Da osfane tedai Zavezina knfižnica tudi ix> Zavezini razdružitvi v L-i-ubiianl. v sredlš<hi Sloveriie h\ bi!o želeti. c!a bi sklepala Zaveza o tem v smislu mojega predlo?n. nko ne nrti na nri sv ''em deie^aciiskem zborovaniu ktos v Mariboru. Ena ie orotovK): Nekdo ba mcral prevzeti Zavezino biblitnte^o. noi i.-i tedai brevzaine n.iša nčitellska kniižnica! Imeimo dalie nred očmi. da se bodo v doclednem času rxlnrla liadskcšolskemu • i;vte1istvi» vrata na liublinnskn untverzo. Kolike važmosti ba takrat naša biblioteka vsem onirn. ki bodo študirali na tei §.oli. »e nač iasno. Kar ribi voda. to bo naši bo»1-^či nedao-ioški visoki šoli ncdaeoška štu^iiska kniižnica. Zato sodeluimo vsi. ora\r vii "'-; ¦>-o';'-o<.+tt{ rfradbi cetitralc slr>v učitelisklh knji^nic! Na vse oovedano oredlaeam sledeče: Učitelisivio liudskih šot mesta Liub'ipne. zbrano dne 1J. iuniia 1920 jia svoii 1'radni konferenci. skleni: 1. Okraina učiteliska krriižnica liubi;anska se združi z vsemi učiteMskimi kniižnicami iavnih Hudskih in tneščanskih $o\ tnesta Liubiiane v eno kniižnico: 2. Po!e? tako orenovliene okraine u^iteliske krsiižnice te istocasno ustanoviti T-vrtHi^ko či^al-nico. ki bodi s kniižnico nerazdelna celota: 3. Mestni šohki svet noskrbi. da bode novi zavod dobivnl državno letno tx>qnoro v višini ki fede odTOvariala vsakokratnim kniižničnim notrebam: 4. Mestni šolski svet iztioslui. da bode nova kniižnica kot tičiteliska študitska kniižnica nreiemala takozvane dolžnostne ekseniplare Crazven dnevne?ra časonisia) <xl strar.i vseh tiskaren v Sloveniti: 5. Mestni šolski svel ukreni čimoreie t)rimerne korake gjede no\ih krriižničiiih orir. čitalnisikih nrostorov in niih notranie ureditve. Sede^. te s čitalnico združenc kniižnice badi ko-lfh-or mo^oče \- središču linblianske?^ irtesta: 6. Okrajna uStelJska konferenca se obrača do vodstva Zaveze hifoslovanskiih uč<teliskih dništ^v v Ltubliani «; f?ro5nlo da ori svoii razdnižttvi blaeovoli odsto. oitl svoio knfiTnieo novi liubliansk? kniižnJci kot bortoči centrali slovenskih wčiteliskih kniižnic ip s tem omocočiti do«tno v ta novi učiteiiski zavod vsetnu stovenskerou učitelistvu. Prioomnfa urednlštva: Ker orlde zadnia. na okrai. učičeltski koTrferenci liublianski enio*rlasno snreieta resoluciia v razpravo vn zborovaniu naše deiefaciie \ Mariboru. orfnašamo vcs referat, ki itna n^tnrn vstvctriM v \MiW:-m\ nekak.o kniižnično centralo za vse siov.učiteljstvo. Zadeva ie za nas zclo aktualna in le želeti bi !~;lo da snrefnie delesraciia zadnio Zavezi nomenieno resoUici'c. ziasti če ix)mislimio. &.i sf bode v Liubliani ndorla v doelednem času učite!;?tvii not na univerzo. dole? kate>-e bode naravnost morala obstoiati z literaaro ncdaeoske vsebine do (lodrobnoAti iznrn>o!niena kniižnica. Priw>?T^'niarpo. da so bile vse z?nrai navedene resohiciie na konferenci enoglasno SDretele.