Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/7 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-9529 Naslov projekta Besedje iz pomenskega polja "človek" v slovenskih narečjih -geolingvistična predstavitev Vodja projekta 10353 Jožica Škofic Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.600 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 10. Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti Naslov Novi trg 3, 1000 Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Vsebina: Triletni raziskovalni projekt je zajemal oblikovanje interaktivne podatkovne baze, jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja za pomensko polje »človek«, tj. besede za dele telesa, bolezni in družino v obsegu, določenem z vprašalnico Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA). V vprašalnici SLA je pomensko polje »človek« zajeto v treh sklopih: I. Telo (90 oštevilčenih vprašanj), X. Bolezni (vprašanja št. 474-497, tj. 23 oštevilčenih vprašanj) in XIII. Družina (vprašanja št. 604-646a, tj. 43 oštevilčenih vprašanj), dodatno pa še nekaj vprašanj iz drugih delov. Besedje, ki se že od začetka 50-ih let 20. stoletja zbira za SLA, ki zajema 413 krajevnih govorov v Sloveniji in zamejstvu (nekatere točke na slovenskem jezikovnem obrobju je bilo treba šele zapisati, mnoge obstoječe zapise pa preveriti in dopolniti z anketiranjem narečnih govorcev na terenu), je bilo iz listkovne in zvezkovne kartoteke s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola preneseno v elektronsko podatkovno bazo SlovarRed (vnos podatkov je po izkušnjah strokovnjakov ena najdražjih stopenj pri gradnji podatkovnih zbirk, vendar za sodobno lingvistično geografijo, kamor uvrščamo tudi tukajšnji projekt, neobhodno potrebna), s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pa predstavljeno na jezikovnih, tj. leksično-besedotvornih in glasoslovnih kartah. Natančen izpis gradiva v slovenski narečni transkripciji in njegova opremljenost s skeniranim gradivom v podatkovni bazi sta bila skupaj s strokovno literaturo osnova za glasoslovno, besedoslovno (sinhrono) in etimološko (diahrono) razčlembo gradiva, na podlagi katere je bilo zbrano besedje mogoče predstaviti na simbolnih in izoglosnih kartah. Hipoteza: Geolingvistična obravnava narečnega besedja tako ni le skop prikaz razširjenosti posameznih leksemov z določenimi pomeni v slovenskih narečjih, ampak je predvsem možnost za drugačen pogled na življenje besed in jezika, kot ga nudijo npr. slovarji in slovnica. Za SLA zbrano narečno besedje kaže, da gre za gradivo, ki je zanimivo tako za ozko dialektološke in širše jezikoslovne raziskave, kot za druge vede (npr. etimologijo, sociolingvistiko itd. na eni in zgodovino, etnologijo, geografijo itd. na drugi strani), ki se ukvarjajo s slovensko nacionalno kulturno in naravno dediščino. Njegov geolingvistični prikaz skupaj z drugimi vedami omogoča pogled na razvoj jezika v skladu s kulturno-zgodovinskimi, naravnimi idr. okoliščinami, ki so sooblikovale in še oblikujejo slovenski jezik. Geolingvistična primerjava z leksikalnim gradivom sosednjih narečij oz. jezikov v stiku prinaša nove odgovore na vprašanja o tem, kako na življenje besed oz. jezika kot celotnega diasistema vplivajo t. i. komunikacijska pretočnost prostora in stiki slovenščine z drugimi jeziki oz. njihovimi govorci. Opis raziskovanja: Med slovanskimi jeziki smo doslej brez svojih lingvističnih atlasov ostali samo narodi nekdanje Jugoslavije, čeprav začetki Slovenskega lingvističnega atlasa segajo že v čas pred drugo svetovno vojno. V svoji 70 let dolgi razvojni poti je SLA v pripravi doživljal različne prilagoditve - natančnejši potek dela, vprašalnica (Ramovševa, kasneje preurejena in dopolnjena, abecedno urejena), mreža krajev (Ramovševa in dopolnjena), dodatni zapisi zunaj mreže, zapisovalci, opis urejenosti gradiva ter komentarji so kot nekakšen uvodni zvezek v SLA leta 1999 izšli v delu Francke Benedik Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), leta 2009 pa so na zgoščenki in spletu izšle tudi Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008). Pred začetkom projekta Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih - geolingvistična predstavitev je bilo zapisanih okrog 90 % raziskovalnih točk od skupno 413. Raziskovalne točke so bile znotraj meja Slovenije (ni jih na nekdanjem nemškem jezikovnem otoku v širši okolici Kočevja) ter na slovenskem etničnem ozemlju v Italiji (28 točk), Avstriji (38 točk) in na Madžarskem (3 točke), ni pa jih bilo na Hrvaškem (tu smo zapisali 7 točk). Prav precejšen delež nezapisanih točk zunaj meja Slovenije je predstavljal večji problem, saj tudi slovensko (narečno) govorečih informatorjev, ki bi bili pripravljeni ali sposobni sodelovati v raziskavi, v nekaterih predvidenih točkah ni bilo več mogoče najti, zato smo se odločili za nekatere »nadomestne« točke, na Hrvaškem pa je bilo mrežo krajev sploh treba nanovo določiti. Po 1. delu vprašalnice za SLA je bilo tako popisanih naslednjih 17 krajevnih govorov v Sloveniji, tj. T049 Pernice, T156 Jelšane, T167 Kanomlja, T252 Šmartno pri Litiji, T272 Koroška vas, T275 Gabrje, T278 Kostanjevica na Krki, T280 Draga, T299 Svibno, T307 Dobeno, T309 Solčava, T349 Kapele, T355 Kebelj, T383 Ptujska Gora, T384 Žetale, T387 Cankova, T401 Kančevci, 11 točk v Avstriji, tj. T010 Marija na Zilji, T014 Teholica, T020 Zabrda, T022 Pokrče, T023 Radiše, T025 Kamen, T030 Bela, T031 Lepena, T033 Kneža, T034 Grebinj, T035 Ruda, 4 točke v Italiji , tj. T060 Breg, T063 Gornja Černjeja, T082 Mirnik in T087 Števerjan, 1 točka na Madžarskem, tj. T405 Slovenska ves, in 7 točk na Hrvaškem, tj. T407 Banfi, T408 Hum na Sutli, T409 Dubravica, T410 Čabar, T411 Ravnice, T412 Ravna Gora in T413 Brest. Delo je bilo načrtovano tako, da je bil projekt končan v treh letih, njegov rezultat pa je izid publikacije (tik pred oddajo v tisk) in urejena podatkovna baza zanjo. Pri projektu je aktivno sodelovalo 5 raziskovalcev, ki so zbirali in dopolnjevali manjkajoče gradivo, ga transkribirali in sproti vnašali v podatkovno bazo, ga morfonološko analizirali in pripravili legende s simboli ter ga kartirali z orodji GIS. Avtorji so karte opremili tudi s komentarjem z več razdelki, v katerih je zajet seznam zajetih leksemov za kartirano iztočnico (vprašanje/pojem) in predstavljena problematika, povezana z jezikoslovno interpretacijo gradiva, narejena je bila morfonološka analiza vseh narečnihi leksemov (tj. predstavljeni etimološki pomeni in besedotvornomorfemska zgradba leksemov, ki je za slovenska narečja zaradi raznorodnih fonetičnih razvojev lahko zelo zapletena, saj ima vsaka fonetična poenostavitev, potrebna za kartografiranje, ob strogem upoštevanju fonetičnih zakonitosti vsakega krajevnega govora lahko različna časovna izhodišča; morfonološka anliza je bila osnova za glasovno poknjiženje leksemov in omogoča primerjavo med njihovo razširjenostjo v celotnem slovenskem jezikovnem prostoru ter temelje za nastajanje vseslovenskega narečnega slovarja), v posebnem razdelku je vzpostavljena primerjava zapisanih leksemov z zapisi v različnih jezikovnih atlasih (ALE, OLA, ASLEF, ALI, SDLA, HJA). Zadnji meseci so bili namenjeni pripravam SLA za tisk: karte je bilo treba ustrezno razporediti, jih označiti, pregledati skupaj z njihovim komentarjem in legendo ter jih tako pripraviti za natis. Prvi zvezek zajema tudi različna uvodna poglavja, med drugim karte s prikazi mreže krajev v SLA, s prikazi starosti zapisov in strukture zapisovalcev, v skladu z najnovejšimi dognanji slovenske dialektologije prenovljeno karto slovenskih narečij, predstavljeni so načini kartiranja (grafična stran jezikovnih kart), uporabljena transkripcija (z vnašalnim sistemom) itd. Cilj raziskave je bil ne le izid prvega zvezka SLA, pač pa tudi razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva ter njegova dopolnitev (zlasti z raziskavami slovenskih krajevnih govorov na slovenskem jezikovnem robu, tj. v vseh štirih sosednjih državah); vse skupaj pa je bilo trdna osnova, ki bo omogočila pospešen izid naslednjih leksično-besedotvornih, oblikoslovnih in glasosolovnih zvezkov tega atlasa. Posredni, dolgoročnejši cilj raziskave je ob tem tudi raziskovanje razvoja slovenskega jezika v času in prostoru ter njegove diastratične in diatopične raznolikosti, za razumevanje meja med slovenskim in sosednjimi jeziki in njihovimi različki pa je pomembno tudi ugotavljanje kopičenja izoglos, ki označujejo meje med posameznimi razvoji. Te dialektološke raziskave so pomembne tako za slovensko kot slovansko in širšo evropsko dialektologijo (kar vključuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih Slovanski in Evropski lingvistični atlas), povezujejo pa se tudi z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologija, sociolingvistika, zgodovina knjižnega jezika) in nejezikoslovnimi disciplinami (zlasti etnologijo, zgodovino, pa tudi biologijo, geografijo itd.). Te vede lahko rezultate dialektoloških raziskav uporabljajo kot gradivo za nadaljnje ožjestrokovno usmerjene raziskave ali za neposredno/posredno primerjavo z rezultati svojih raziskav ter tako multidisciplinarno znanstveno obravnavo in ohranjanje nacionalne naravne in kulturne dediščine. Zbirka za SLA je namreč kljub pomanjkljivostim najbogatejša zbirka narečnega gradiva s celotnega zemljepisnega področja slovenskega jezika in tako že dolgo vir domačim in tujim raziskovalcem pri osvetljevanju zgodovine slovenskega jezika, zaradi zemljepisno obrobnega položaja slovenskega jezika in posledične arhaičnosti pa tudi izjemno bogat vir za etimološke, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske jezikovne skupine. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Geolingvistična obravnava narečnega besedja naj bi prikazala razširjenost posameznih leksemov z določenimi pomeni v slovenskih narečjih in s tem omogočila še drugačno interpretacijo jezika in njegove leksike, kakor pa jo nudijo npr. slovarji in slovnica. Omogoča namreč pogled na razvoj jezika v skladu s kulturno-zgodovinskimi, naravnimi idr. okoliščinami, ki so sooblikovale in še oblikujejo slovenščino oz. omogoča vpogled v način vplivanja komunikacijske pretočnosti prostora in stikov slovenščine z drugimi jeziki in njihovimi govorci na življenje besed oz. celotnega jezikovnega diasistema. Za SLA zbrano in morfonološko analizirano narečno besedje je zato zanimivo tako za dialektološke kot druge jezikoslovne raziskave (zlasti etimologijo, sociolingvistiko itd.), pa tudi za druge družboslovne in humanistične znanosti (npr. zgodovino, etnologijo, geografijo), ki se ukvarjajo s slovensko nacionalno kulturno in naravno dediščino. Nanovo zbrano gradivo, zlasti z obrobja slovenskega jezikovnega prostora, je potrdilo predpostavko, da gre za ogrožene diatopične različke slovenskega jezika, ki so pod močnim asimilacijskim vplivom državnih (knjižnih) jezikov, hkrati pa tudi ti novi zapisi potrjujejo dejstvo o genetolingvistični enosti slovenskega jezika oz. obravnavanih krajevnih govorov tako v Sloveniji kot v vseh sosednjih državah. Dolgoročnejši cilj raziskave je seveda raziskovanje diahronije oz. razvoja slovenskega jezika v času in prostoru ter njegove sinhrone raznolikosti oz. ugotavljanje kopičenja izoglos, ki označujejo meje med posameznimi razvoji, in s tem omogočajo razumevanje meja med slovenskim in sosednjimi jeziki in njihovimi različki. Eden od kratkoročnih ciljev raziskave je bil tudi razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva ter njegova dopolnitev, kar je trdna osnova za nadaljnje raziskovanje in pospešen izid naslednjih leksično-besedotvornih, oblikoslovnih in glasoslovnih zvezkov SLA. Osnovni cilj raziskave je bil ob tem izid 1. zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa, enega najstarejših in najtežje pričakovanih rezultatov slovenističnega raziskovanja - ker je zvezek tik pred izidom, menimo, da so bili vsi cilji doseženi. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Vsebinskih sprememb raziskovalnega projekta v času financiranja in v zadnjem letu projekta ni bilo. Sprememba v statusu zaposlitve dr. Mateja Šeklija in upokojitev dr. Vlada Nartnika nista vplivala na potek projekta, saj sta v projektu oba sodelovala do konca. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO ŠKOFIC, Jožica: Med raznolikostjo narečnega gradiva in mejami njegovega prikaza na jezikovni karti. ANG ŠKOFIC, Jožica: The variety of dialectal material and the boundaries of its representation on the language map Opis SLO V članku je predstavljeno delo za 1. zvezek SLA: podatkovna baza SlovarRed 2.0, ki v povezavi z GIS omogoča tudi analizo narečnih podatkov in različne načine prikaza jezikovnih podatkov na karti. V drugem delu so analizirani slovenski narečni leksemi za pojem kolk (SLA V055), za katerega je v gradivu za SLA zapisanih skoraj 60 različnih eno- in večbesednih leksemov. V članku je zbrano besedje jezikoslovno komentirano, izpostavljeni so tudi problemi, ki jih mora reševati geolingvist ob prenosu konkretnih jezikovnih podatkov na karte. ANG The article presents the work for the first volume of the SLA: the SlovarRed 2.0 database, which together with the GIS enables an analysis of dialect data and various modes of displaying linguistic data on the map. The second part contains an analysis of dialect words for 'hip', SLA question No 55, which in the SLA material contains nearly 60 different single- and multi-word lexemes. The collected words are equipped with linguistic commentaries which also cast some light on problems concerning linguistic material and on the methods of data organisation and presentation on lexical maps. Objavljeno v Annales, Ser. hist. sociol., 2008, letn. 18, št. 1, str. 97-104, ilustr. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1479891 2. Naslov SLO JAKOP, Tjaša: Dvojina v slovenskih narečjih ANG JAKOP, Tjaša. The dual in Slovene dialects Opis SLO Monografija je pregledno analitično-sintetično delo o dvojini v slovenskih narečjih. Predstavljena je dvojina kot slovnična kategorija in vse pomembnejše razprave o tej temi. Razširjenost dvojinskih oblik v 2. delu prikazana na 26 jezikovnih kartah z gradivom iz SLA. Dodani komentarji z analizo gradiva kažejo na razlike med dvojinskim sistemom knjižnega jezika in različnimi tipi v narečjih. Gradivo za SLA je obdelano primerjalno s spoznanji in ugotovitvami iz starejše literature; primerjave z novejšimi podatki kažejo, da se zemljepisni obseg rabe dvojinskih oblik do danes ni bistveno zmanjšal. ANG The monography represents analytical-synthetic work on the dual in Slovenian dialects. It provides grammatical, morphological and historical background to the dual. Part II concludes with a typology, statistics on dual use and a summary of findings. Using the methods of linguistic geography, an attempt is made to present, on 26 linguistic maps, the different ways in which Slovenian dialects use the dual. The comments added to analyse the dialect material for SLA show the differences between the dual system of the standard language and different types of dual found in the dialects. Objavljeno v (Zbirka Linguistica et philologica, 21). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. 171 str., T271 str. pril., ilustr., tabele. ISBN 978-961-254-077-7. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 240152576 3. Naslov SLO ŠEKLI, Matej. Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji ANG ŠEKLI, Matej. The delimitation criteria between Slovene dialects and sub-dialects V prispevku so prikazana merila določanja mej med posameznimi Opis SLO slovenskimi narečji in podnarečji. Merila narečjeslovnega razmejevanja in klasificiranja na vodoravni ravni so tako genetska kot strukturna ter so uporabljena dopolnjujoče. Ta pristop razmejevanja jezikovne stvarnosti v prostoru omogoča ohranjanje ravnotežja med različnimi merili ter s tem upošteva dejansko zemljepisno jezikovno stvarnost proučevanega jezikovnega kontinuuma. Pri vodoravni narečni klasifikaciji je nadalje nujno treba računati s pojavljanjem prehodnih govorov in narečnih otokov. ANG The article discusses the delimitation criteria between Slovene dialects and sub-dialects. The criteria for horizontal dialect delimitation and classification are of a genetic as well as a structural nature and are combined in a complementary way. The described approach towards the delimitation of language reality takes into account the factual geo-linguistic reality of the language continuum in question. Furthermore, the horizontal dialect classification has to consider the phenomena of transitional areas and dialect islands. Objavljeno v SMOLE, Vera (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo, (Obdobja, Metode in zvrsti, 26). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, str. 291-318. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30656045 4. Naslov SLO PODOBNIKAR, Tomaž, ŠKOFIC, Jožica, HORVAT, Mojca. Kartiranje in analiza območij krajevnih govorov za SLA ANG PODOBNIKAR, Tomaž, ŠKOFIC, Jožica, HORVAT, Mojca. Mapping and analysing the local language areas for Slovenian linguistic atlas. Opis SLO Cilj prispevka je analiza vplivnih območij krajevnih govorov iz mreže SLA in oblikovanje njihovih meja, kar bo omogočalo natančnejšo določitev poteka izoglos med njimi, s tem pa tudi boljše razumevanje posameznih krajevnih govorov. Pri analizah z GIS so bila poleg znotrajjezikovnih upoštevana tudi zunajjezikovna dejstva, ki so vplivala na oblikovanje posameznih govorov. Meje med govori so bile določene s tehnikami izdelave inovativnih prostorskih spremenljivk, ki upoštevajo geografske kriterije na podlagi podatkov naselij v Sloveniji. ANG The aim of the study is to analyse the impact areas and to geographically allocate the local speeches in the SLA for a more precise determination of the isoglosses. This will enable a better understanding of the nature of a particular speech. Various evidences (i. e. intra- and extra-linguistic indicators) that influenced formation of the particular speech have been analysed with the GIS. The allocation of the speeches has been generated through the innovative variables, which describe potential delimitations considering geographic criteria with help of the database of settlements in Slovenia. Objavljeno v GARTNER, Georg F. (ur.), ORTAG, Felix (ur.). Cartography in Central and Eastern Europe : selected papers of the 1st ICA Symposium on cartography for Central and Eastern Europe, (Lecture notes in geoinformation and cartography). Heidelberg [etc.]: Springer, cop. 2010, str. [361]-382, karte. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 30710061 5. Naslov SLO ŠKOFIC, Jožica. Pomensko polje telo v slovenskih narečjih : (po gradivu za SLA). ANG ŠKOFIC, Jožica. Semantic field "human body" in Slovene dialects (in the material, gathered for SLA ) Opis SLO V prispevku je predstavljeno narečno besedje, povezano s pomenskim poljem človeško telo, zbrano za Slovenski lingvistični atlas (SLA), katerega prvi zvezek se pripravlja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Prikazana je problematičnost in spremenljivost vprašalnice za SLA ter raznolikost gradiva, ki je bilo v zadnjih šestdesetih letih zbrano za ta projekt. Metoda jezikoslovne razčlembe gradiva in njegovega prikaza na jezikovni karti je ponazorjena z gradivom za vprašanje SLA V038 zanohtnica. ANG The article presents dialectal expressions connected with the semantic field human body collected for the Slovene Linguistic Atlas, the first volume of which is being drawn by the FRISL. The problematic nature and changeability of the questionnaire for the SLA and the diversity of the material that has been gathered for this project over the last sixty years are shown. The method used for the linguistic analysis of the material and the way it is shown on the language map is illustrated with the material for question SLA 038 whitlow. Objavljeno v PEZDIRC-BARTOL, Mateja (ur.). Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj. V Ljubljani: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, str. 38-48. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 39502178 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO PODOBNIKAR, Tomaž, ŠKOFIC, Jožica, HORVAT, Mojca. Določanje območij krajevnih govorov za Slovenski lingvistični atlas ANG PODOBNIKAR, Tomaž, ŠKOFIC, Jožica, HORVAT, Mojca. Areas of local dialects for Slovenian linguistic atlas determination Opis SLO V raziskavi je predstavljen način opredeljevanja območja krajevnih govorov iz mreže SLA z modeliranjem v GIS. Oblikovanje območij teh govorov naj bi omogočalo tudi natančnejšo in avtomatizirano določitev poteka izoglos po mejah med njimi in s tem enotnejše kartiranje jezikovnih podatkov na izoglosno-ploskovnih kartah ter dialektometrične analize tako predstavljenega narečnega gradiva. ANG In the study the determination of the local speeches areas in the SLA with support of modelling in GIS is presented. The determination of the local speeches areas would enable more precise and automatic linguistic cartography with isoglosses on the borders between the local speeches and also dialectometrical analysis of gathered material. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v PERKO, Drago (ur.), ZORN, Matija (ur.), RAZPOTNIK VISKOVIC, Nika (ur.), ČEH, Marjan (ur.), HLADNIK, David (ur.), KREVS, Marko (ur.), PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), REPE, Blaž (ur.), ŠUMRADA, Radoš (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008, (GIS v Sloveniji, 9). Ljubljana: Založba ZRC, 2008, str. 375-392, karte. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 28601133 2. Naslov SLO WEISS, Peter, ŠKOFIC, Jožica, KENDA-JEŽ, Karmen (ur.). Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008). ANG WEISS, Peter, ŠKOFIC, Jožica, KENDA-JEŽ, Karmen (ed.). Republication of Articles with Maps for the Slovene (ali Slovenian) Linguistic Atlas Opis SLO Zbrane objavljene obravnave narečnega gradiva s komentiranimi leksičnimi, glasoslovnimi in oblikoslovnimi kartami iz SLA kažejo na kontinuirano skrb za objavo tega pomembnega dela slovenske jezikovne in kulturne dediščine, pa tudi na strokovno rast sodelujočih raziskovalcev in na razvoj slovenske dialektologije in geolingvistike. Ob projektu SLA so se namreč razvijale različne metode kartiranja in tipi komentarjev. ANG The collected published treatments of dialect material with lexical, phonological and morphological maps and commentaries from the SLA show the continuous concern for the publication of this important work of Slovenian linguistic and cultural heritage, as well as the professional growth of the participating researchers and the development of Slovenian dialectology and geolinguistics. In parallel with the SLA project, in articles different cartographic methods and different types of commentary have been developed. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2009. 1 optični disk (CD-ROM). ISBN 978-961-254-122-4. http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/Ponovne SLA/P/index.html. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 245865472 1 3. Naslov SLO JAKOP, Tjaša. Dvojina v slovenskih narečjih ANG JAKOP, Tjaša. The dual in Slovene dialects Opis SLO Monografija je pregledno analitično-sintetično dialektološko delo o dvojini. V začetnih poglavjih je predstavljena dvojina kot slovnična kategorija, obdelane pa so tudi vse pomembnejše razprave o tej temi. Razširjenost dvojinskih oblik je prikazana na 26 jezikovnih kartah za SLA. Komentarji kažejo na razlike med dvojinskim sistemom knjižnega jezika in narečij. Podatki kažejo, da se zemljepisni obseg rabe dvojinskih oblik do danes ni bistveno zmanjšal. ANG The monograph represents schematic analytical-synthetic dialectological work on the dual. Part I provides grammatical, morphological and historical background to the dual and it takes a close look at previous researches. On 26 linguistic maps for SLA the different ways in which Slovenian dialects use the dual are presented. The comments show the differences between the dual system of the literary language and different types of dual found in the dialects. The data suggest that the geographical extent of dual forms has not significantly narrowed up to the present day. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v (Diversitas linguarum, Vol. 18). Bochum: N. Brockmeyer, 2008. XIV, 136 str. ISBN 978-3-8196-0705-9. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 1655508 4. Naslov SLO ŠKOFIC, Jožica. Narečno besedje v Pleteršnikovem slovarju in gradivu za SLA ANG ŠKOFIC, Jožica. Dialectal words in Pleteršnik's dictionary and in the material, gathered for SLA Opis SLO V članku je analizirano narečno besedje (iz zbirke SLA) za različne barve las. Ena od rubrik komentarja h kartam nastajajočega SLA namreč predvideva navajanje zbranih leksemov in njihovih pomenov v slovenskih in tujih splošnih in etimoloških ter zgodovinskih, narečnih in dvojezičnih slovarjih. V prispevku je zato prikazano, kako uporabni so podatki o naglasu, glasovni podobi, izvoru, zemljepisni omejenosti rabe ter ponazarjalno gradivo v Pleteršnikovem slovarju za analizo narečnega gradiva iz SLA. ANG The article presents dialectal words for different colours of hair in Slovenian Linguistic Atlas (SLA). One part of the commentary to the SLA maps will present the noted dialectal lexemes and their meanings in Slovenian common and dialectal, etymological and historical dictionaries. The article consequently demonstrates, how useful for linguistic analysis are the data about the accent, pronunciation, origins, geographical spread and illustration of these words in Pleteršnik's Slovenian-German Dictionary from the end of the 19. century. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v JESENŠEK, Marko (ur.). Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, (Zora, 56). V Mariboru: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, str. 258-273. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 28611117 5. Naslov SLO ŠKOFIC, Jožica. Aktualni projekti slovenske dialektologije ANG ŠKOFIC, Jožica. Actual projects of Slovene dialectology Opis SLO V prispevku so prikazani aktualni projekti slovenske dialektologije in reševanje jezikoslovne problematike, povezane z njihovim uresničevanjem. Predstavljen je zlasti zapis, urejanje in jezikoslovna analiza podatkov v podatkovni bazi SlovarRed kot način avtomatskega kartografiranja, ki temelji na povezavi z GIS (geografski informacijski sistemi). Način morfonološke analize in geolingvistične predstavitve narečne leksike je prikazan na primeru poimenovanj za pomen 'otrok v odnosu do svojega očima/mačehe -pastorek'. ANG The paper and the article present actual projects of Slovene dialectology as well as the way of solving linguistic problems connected with them. It is focused on the presentation of transcription, editing and linguistic analysis of dialectal data in the specialized data-base SlovarRed as well as automatic cartography, based on the GIS (geographical information system). Morphonological analysis and geolinguistic presentation of dialectal lexics is presented with the lexems for the notion 'stepchild'. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Poznan-Obrzycko, 14. 5. 2010. Poznan, 2010 (vabljeno predavanje na 1. sestanku Dialektološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju/guest lecture on the 1st meeting od Dialecological commission at International Slavic committee) Tipologija 1.25 Drugi članki ali sestavki COBISS.SI-ID 31307309 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Organizacija znanstvenega srečanja (B.01) ŠKOFIC, Jožica et al. Slovenski dialektološki posvet : pred izidom 1. zvezka SLA : [organizacija posveta "Slovenski dialektološki posvet (pred izidom 1. zvezka SLA)", Ljubljana, Prešernova dvorana, 18.6.2010]. Ljubljana, 2010. V organizaciji Dialektološke sekcije ISJ FR (in pod vodstvom J. Škofic) je 18. 6. 2010 potekal prvi posvet slovenskih dialektologov, zgodovinarjev slovenskega jezika, primerjalnih slovanskih jezikoslovcev in etimologov (okrog 30 udeležencev), posvečen reševanju problemov pri interpretaciji narečnega gradiva, zbranega za SLA, ki naj bi izšlo v 1. zvezku SLA. Posvet je potekal v več sklopih, ki so jih uvajala predavanja J. Škofic SLA pred izidom 1. zvezka -zbiranje in analiza gradiva (uvodno predavanje) in Opisna poimenovanja v SLA, T. Jakop Obljkoslovni podatki v gradivu za SLA, D. Zuljan Kumar Nerelevantni odgovori v zapisih za SLA, M. Šeklija Morfonološka analiza pri prikazu besedja v SLA, V. Nartnika Fonetični zapis soglasnikov v nacionalni transkripciji v SLA in K. Kenda-Jež Problematika fonetičnega zapisa samoglasnikov v SLA. [COBISS.SI-ID 31485485] Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz (F.15) Vprašalnica za SLA obsega 870 osnovnih vprašanj (skupaj s podvprašanji jih je skoraj 3000). Arhivsko gradivo, shranjeno v zvezkovni in listkovni kartoteki, je digitalizirano (tj. preskenirano) in ustrezno arhivirano v elektronski obliki, gradivo za 1. zvezek SLA je vneseno tudi v podatkovno bazo SlovarRed 2.1, ki je bila razvita za potrebe projekta SLA. Gradivo je dopolnjeno tudi z zapisi za 45 krajevnih govorov, ki doslej še niso bili zapisani (in sicer tako v Sloveniji kot v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Podatkovna baza je povezana z GIS. Vse je plod sodelovanja dialektologov s strokovnjaki za prostorske analize in z informatiki. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Te dialektološke raziskave so pomembne tako za slovensko kot slovansko in širšo evropsko dialektologijo (kar vključuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih Slovanski in Evropski lingvistični atlas), povezujejo pa se tudi z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologija, sociolingvistika, zgodovina knjižnega jezika) in nejezikoslovnimi disciplinami (zlasti etnologijo, zgodovino, pa tudi biologijo, geografijo itd.). Te rezultate dialektoloških raziskav lahko uporabljajo kot gradivo za nadaljnje ožjestrokovno usmerjene raziskave ali za neposredno/posredno primerjavo z rezultati svojih raziskav ter tako multidisciplinarno znanstveno obravnavo in ohranjanje nacionalne naravne in kulturne dediščine. Zbirka za SLA je namreč kljub pomanjkljivostim najbogatejša zbirka narečnega gradiva s celotnega zemljepisnega področja slovenskega jezika in tako že dolgo vir domačim in tujim raziskovalcem pri osvetljevanju zgodovine slovenskega jezika, zaradi zemljepisno obrobnega položaja slovenskega jezika in posledične arhaičnosti pa tudi izjemno bogat vir za etimološke, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske jezikovne skupine. Rezultati raziskav bodo zanimivi ne le za strokovno javnost, ampak tudi za laične uporabnike, ki jih zanima življenje in raba narečnega besedja, ki skupaj s predmetnostjo, ki izginja zaradi spreminjajočega se sveta, tone v pozabo in ga poznajo le še najstarejši narečni govorci (zlasti na podeželju). Zaradi vpliva knjižnega jezika (zlasti šole in medijev) se raba krajevnih govorov spreminja, ponekod prihaja do konvergentnega razvoja oz. narečja dobivajo ne le drugačno podobo, ampak tudi drugačno vlogo v vsakdanjem življenju, kot so jo imela nekoč. Kartografska predstavitev narečnih besed s strokovnim komentarjem bo narečno besedje plastično približala tudi nestrokovnim uporabnikom in nenarečnim govorcem, s kartami bo v šolah mogoče bolj nazorno predstaviti slovenska narečja, že pregovorna narečna pisanost slovenskega jezika pa bo tudi s pomočjo teh kart bolj razumljiva tudi tujcem (ne le učečim se slovenščine kot tujega jezika ali jezika prednikov, ampak tudi turistom, poslovnežem ipd.). ANG_ These dialectology studies are important not only for Slovenian dialectology, but also for Slavic and broader European dialectology (which also includes participation in the international projects for the Slavic Linguistic Atlas and European Linguistic Atlas), and they are also connected to other linguistic disciplines (e.g., etymology, sociolinguistics, history of the literary language) and non-linguistic disciplines (especially ethnology and history, but also biology, geography, etc.). The results of dialectology studies can be used as material for additional narrowly focused professionally oriented studies or for direct and indirect comparison with the findings of their studies, as well as for multidisciplinary scholarly use and the preservation of national natural and cultural heritage. Despite its deficiencies, the collection for the SLA is the richest collection of dialect material from the entire geographical territory of Slovenian and it has therefore long been a resource for researchers from Slovenia and abroad in shedding light on the history of Slovenian. Because of the geographically marginal position of Slovenian and its resulting archaisms, it is also an exceptionally rich resource for etymological, comparative, and contrastive studies of the Slavic languages and the entire Indo-European language family. The results of the studies will be interesting not only for the professional community, but also for users among the public that are interested in the life and use of dialect vocabulary that, together with the representationalism that is disappearing because of the changing world, is sinking into oblivion and that is known only by the oldest dialect speakers (especially in the countryside). Because of the influence of the literary language (especially through school and the media), the use of local subdialects is changing, in some places moving toward convergent development; that is, dialects are receiving not only a different image, but also a different role in everyday life compared to what they previously had. The cartographic presentation of dialect words with professional commentary will make possible a flexible approach to dialect vocabulary for both non-expert users and non-speakers of the dialect, the maps will make it possible to present Slovenian dialects more clearly in schools, and with the help of these maps the proverbial dialectal diversity of Slovenian will also become clearer to non-Slovenians (not only those learning Slovenian as a foreign language or as a heritage language, but also tourists, businesspersons, and others). 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Rezultati raziskav bodo izredno pomembni za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, saj se zaradi vedno večje komunikacijske pretočnosti slovenskega prostora, globalizacije in sodobnega načina življenja narečja relativno hitro spreminjajo na vseh jezikovnih ravninah, posebno tudi na besedni - besede izginjajo skupaj s predmetnostjo in dejavnostmi, ki jih poimenujejo, ali se nadomeščajo z izposojenkami iz različnih jezikov v stiku, vedno večji vpliv ima tudi knjižni jezik medijev, šole itd. Ker se je gradivo za to raziskavo zbiralo vso drugo polovico dvajsetega stoletja, pomeni njegov zapis, analiza in predstavitev javnosti tudi možnost, da se ohrani vsaj del te kulturne, tj. jezikovne dediščine, in s tem poveča možnost za ohranjanje nacionalne identitete - zlasti na robu slovenskega jezikovnega prostora, tj. tudi v vseh sosednjih državah. Znano je, da so zlasti izseljenci zaradi manjših stikov z matično domovino in jezikom izgubili tudi stik z razvojem maternega jezika, v svojem govoru/idiolektu pa pogosto ohranili (razvojno) starejšo obliko domačega krajevnega govora - atlas bo tako tudi zanje pomembna pomoč pri ohranjanju kulturne in nacionalne identitete kljub neznanju/neaktivni rabi slovenskega knjižnega jezika. Ker še nimamo vseslovenskega narečnega slovarja, bo atlas s svojimi indeksi posredno uporaben tudi kot zbirka besed/leksemov za izbrano pomensko polje, kar se ujema s prvotno Ramovševo predstavo o atlasu kot »nekakšnem slovarju, ki ni abecedno, ampak zemljepisno urejen«. ANG The results of the research will be exceptionally important for the preservation of Slovenian cultural heritage; due to the increasingly greater communication flow through Slovenian space, globalization, and the modern lifestyle, dialects are changing relatively quickly at all linguistic levels, especially at the lexical level. Words are disappearing together with the objects and activities that they name or are being replaced by loans from various contact languages. The literary language also has increasing influence through the media, school, and so on. Because the material for this research was collected throughout the second half of the 20th century, its transcription, analysis, and presentation to the public also represents an opportunity to preserve at least part of this cultural (i.e., linguistic) heritage, and to thereby increase the possibility for the preservation of national identity, especially at the margins of Slovenian linguistic territory - that is, in all of the neighboring countries as well. It is well known that emigrants in particular, because of reduced contact with their country of origin and native language, also lost contact with the development of their native language, and in their speech and idiolects they often preserved (developmentally) older forms of their native local subdialects. The atlas will therefore also be of significant help for them in preserving cultural and national identity despite lack of knowledge or non-active use of literary Slovenian. Because we still do not have a dialect dictionary covering all of the Slovenian dialects, the atlas and its index will also be of indirect use as a collection of words and lexemes for selected semantic fields, which encompasses Ramovs's notion of the atlas as "a kind of dictionary that is not arranged alphabetically, but geographically." 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj r> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d ključno poročilo o rezultatih Uporaba rezultatov raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok V celoti ^J F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov .H F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.35 Drugo Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O 0 o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o O 0 G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov 0 o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 0 o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 o o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o 0 O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o 0 O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij O o 0 o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o 0 o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o 0 o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in O O O 0 identitete G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj ® O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O 0 O O G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura ® o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki— Sofinancer Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 35.376,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. ŠKOFIC, Jožica et al.: Organizacija posveta "Slovenski dialektološki posvet (pred izidom 1. zvezka SLA)", Ljubljana, Prešernova dvorana, 18.6.2010]. Ljubljana, 2010. [COBISS.SI-ID 31485485] B.01 2. JAKOP, Tjaša. The dual in Slovene dialects, (Diversitas linguarum, Vol. 18). Bochum: N. Brockmeyer, 2008. XIV, 136 str. ISBN 978-3-8196-0705-9. [COBISS.SI-ID 1655508]. A.02 3. Podatkovna baza Slovar Red 2.1 za dialektologe in njena povezava z GIS (SELIŠKAR, Tomaž, PEHANI, Peter, ŠKOFIC, Jožica) F.15 4. P. WEISS, J. ŠKOFIC, K. KENDA-JEŽ (ur.). Ponovne objave člankov s kartami za SLA (do leta 2008). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2009. CD-ROM. [COBISS.SI-ID 245865472] C.02 5. J. ŠKOFIC. Narečno besedje v Pleteršnikovem slovarju in gradivu za SLA. Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, Zora, 56. Maribor: FF, 2008, str. 258-273. [COBISS.SI-ID 28611117] A.01 Komentar Slovenski lingvistični atlas je bil že ob ustanovitvi prve slovenske univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti načrtovan kot eno temeljnih del slovenskega jezikoslovja oz. dialektologije in je zato težko pričakovano znanstveno delo velikega nacionalnega in tudi širšega, tj. nadnacionalnega strokovnega pomena, saj je slovenščina eden redkih slovanskih in uradnih evropskih jezikov, ki svojega lingvističnega atlasa še nima. Sofinancer SAZU se zaveda pomena, ki ga bo izid SLA imel tako za znanost (gradivo je zanimivo tako za ožje jezikoslovne, predvsem dialektološke in etimološke raziskave, kot za druge vede, ki se ukvarjajo s slovensko nacionalno kulturno in naravno dediščino) kot za šolski pouk o slovenskem jeziku in nacionalni kulturni dediščini na vseh stopnjah izobraževanja. Ocena Slovenska akademija zanosti in umetnosti (SAZU), sofinancerka projekta Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih - geolingvistična predstavitev s šifro L6-9529 (vodja projekta: dr. Jožica Škofic), potrjuje, da je delo na projektu potekalo skladno s programom in da njegovi rezultati ustrezajo pričakovanjem. Geolingvistična obravnava narečnega besedja, zbranega in analiziranega za prvi zvezek SLA, namreč ni le skop prikaz razširjenosti posameznih leksemov z določenimi pomeni v slovenskih narečjih, ampak omogoča tudi pogled na razvoj jezika v skladu s kulturnozgodovinskimi, naravnimi idr. okoliščinami, ki so sooblikovale slovenski jezik. SLA 1 je tik pred izidom - uvodna poglavja monografije , ki je v "rokopisu" že bila oddana na razpis Javne agencije za knjigo za leto 2011, bralca seznanjajo z zgodovino tega nacionalnega projekta ter z metodologijo zbiranja, transkripcije, komentiranja, interpretiranja in kartiranja zbranih jezikovnih podatkov. Osrednji del monografije prinaša okrog 150 komentarjev in pripadajočih jezikovnih kart (z indeksi). Komentarji imajo enotno zgradbo, v kateri so sistematično predstavljena obravnavana leksična vprašanja in z njim povezana problematika interpretacije, morfonološka analiza vseh narečnih leksemov, posebnosti kartiranja in opozorilo na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih. Karte predstavljajo izjemno leksično in besedotvorno bogastvo slovenskih narečij in njihovo premišljeno jezikoslovno interpretacijo, omogočajo pa tudi primerjalno analizo slovenskega narečnega besedja in njegove tvorjenosti, izvora in skupaj z indeksi tudi nekaterih glasoslovnih razvojev tako znotraj nacionalnega oz. jezikovnega prostora kot tudi v primerjavi z drugimi jeziki. Ocenjujemo, da bodo rezultati projekta vplivali tudi na raziskave slovenskega jezika, njegove sinhrone raznolikosti in diahronega razvoja, ki bodo v prihodnosti potekale v sofinancerski organizaciji, tj. na SAZU, temeljni pa bodo tudi za vse nadaljnje znanstvene raziskave slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Za razvoj slovenske geolingvistike, dialektologije in jezikosovja so pomembni tudi drugi rezultati omenjenega projekta, med drugim več člankov, povezanih z obravnavano tematiko, monografska obdelava dvojine po gradivu za SLA in oblikovanje elektronske podatkovne baze za Slovenski lingvistični atlas, ki bo še nadgrajevan. Na pomen projekta kaže tudi leta 2010 organizirani posvet slovenskih dialektologov in raziskovalcev zgodovine slovenskega jezika ter na zgoščenki in svetovnem spletu objavljena monografija Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008), izšla leta 2009. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje EUR trajanja projekta je znašala: Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Jožica Škofic in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 18.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/7 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 58-93-1E-CE-5F-87-B2-CD-67-7D-39-5B-47-AC-C6-30-72-2B-F7-DD