3ERJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA
ŠTEV. 15.
V LJUBLJANI, 1L APRILA 1938
KNJIGA 23*
(LETO XII)
& KBA£%
VELIKONOČNI ZVON llesoraa^
PRED 600 MILIJONI LET
NAJSTARŠE ŽIVALSKE O KAMENIM;
PALEONTOLOGIJA (ZNANOST, KI SE BAVI Z RAZVOJEM žrVLJE-NJA NA ZEMLJI) JE V ZADNJIH LETIH ZELO NAPREDOVALA. DOSEGLA JE MED DRUGIM VELIKE USPEHE GLEDE DOGNANJA NAJSTARŠEGA ŽIVLJENJA NA ZEMLJL
Poseči moramo v najstarši del zemeljskega starega veka, v paleozolk, da se seznanimo s prvimi življenjskimi sledovi na naši premičnici. Ležijo v _ kameninski plasti, ki jo po nečem indijanskem rodu Severne Ameri« te imenujejo algonkin. Okamenelo primitivno življenje so odkrili potem seveda tudi v naslednji najstarši plasti-V spodnjem kambriju. Če hočemo po radijskem načinu časovnega merjenja določiti starost teh najstarših oblik živalstva, ugotovimo, da štejejo 600 do 700 milijonov let.
Brez nadaljnjega je umljivo, da so sledovi in ostanki življenja iz tako daljne pradobe zelo skopi, dosti bolj skopi nego iz dob, ki segajo »samo« nekoliko sto tisoč ali nekoliko milijonov let nazaj.
Algonkinske in spodnje kambrijske plasti so s časom doživele velike spremembe, ki so jih povzročali veliki pritiski ter mnogi kemični in mehanični vplivi v teh dolgih dobah.
S temi spremembami v plasteh so nastajale seveda tudi velike spremembe v kameninah, ki jih te plasti skrivajo.
Tako moramo računati, da so takšne spremembe pretežni del uničile živalski svet, ki je obstajala gotovo že pred algonkinskim časom. Življenje, ki se nam je ohranilo v okameninah in sledovih iz algonkinskega časa, je namreč že razmeroma visoko razvito in se je moralo razvijati zato iz nižjih oblik že dolgo prej. Verjetno je, da se bo prej ali slej odkril še kakšen ostanek življenja iz predalgonkmske dobe.
Ameriški raziskovalec C. WaIcott je iz prekambrija Severne Amerike opisal apnene alge in bakterije, ki po najnovejših ugotovitvah njegovega rojaka P. E. Raymonda ne predstavljajo oka-menelih organizmov, temveč le oblike krčenja (konkrecije, razpoke zavoljo suše, valovne brazde). Te oblike pa govore seveda, da je takrat obstajalo plitko morje v teh krajih. V algonki* nu Montane in Alberte pa je spoznal pravilno ostanke členonožcev (artro-godov). V Velikem kanjonu je Wal-
cott odkril igle spužev, iz prekambrija Montane je opisal življenjske sledi, ki jih je smatrati za sledove prastarih polžev in rakov ter zgradbe črvov Ti sledovi govore torej tudi o najstar-Sem življenju v plitkem morju Živ-Ijenske sledi so okameneli življenjski izrazi bitij, ki se sama v okameneli obliki niso ohranila.
V francoskem prekambriju je L. Cuyeur odkril radiolarije, foraminife-re in igle snužev.
Tem redkim ostankom že visoko razvitega življenja iz naidaljnejše zemeljske zgodovine se priključuje že zelo številna množina vrst iz kambrijske favne.
Teh vrst poznajo trenutno kakšnih 2000. Od tega je 53 odstotkov prara-kov (trilobitov). 30 odstotkov brahio-podov, ostanek se deli na artropode, ki ne pripadajo prarakom, na enosta-nične praži vali (protozoe), prasnužve (spongije), celenderate, črve, polže, sipe, morske praježe. Od vseh teh živali so edino praježi. brahiopodi in ce-falopodi (sipe. glavonožci) na zelo nizki razvojni stopnji, druge pa imajo že zelo dolgo razvojno pot za seboj, ki je sicer doslej še ne poznamo ali ki je bila iz zgoraj navedenih vzrokov uničena.
Ameriški raziskovalec Rvmond si razlaga skopost prekambrijskega žival« stva s tem, da je pretežni del plavalo in se prepuščalo tokom ob morski površini. Šele v kambriju si je živalstvo z izločevanjem opornih in do naših dni ohranjenih apnenih okostij ustvarilo možnost za naselitev na morskih tleh.
Tudi v južni Avstraliji so našli v nekem prekambrijskem kremencu zanimivo favno, ostanke velikanskih črvov in členonožcev.
In to je prilično vse, kar vemo o prvem življenju na naši zemlji.
Po razpravi prof. R, Hundta - ke
Prva doba vsake nove Ideje je čas prepira in preganjanja, vendar ni ie moči ris vesoljnem svetu, ki bi nove dobre ideje m o-gta ustaviti v паглупет napredovanju
J. Meacinger
ZAKAJ SE
NEUMJUOCA ŽIVA BITJA —
oben zdravnik ne more danes določno povedati, kaj je prav za prav »staranje« in po katerih dogajanjih v organizmu se pojavlja. Našli so najrazllč-
_ nejše vzroke za staranje, n.
pr usedanje apna ob žilnih stenah, naraščajočo izgubo vode iz organizma, popuščanje delovanja kličnih žlez itd. Znake, simptome staranja pa seveda zelo dobro poznamo, n pr sivenje las, a vsi ti znaki so samo posledica nekega skupnega vzroka za staranje, ki ga do danes nismo mogli pojasniti.
Vemo. da poedini stenici nikakor ni treba umreti So enostanična bitja, ki živijo neomejeno dolgo Ta neznatna bitja se množijo z delitvijo V zadnjem času so nastop takšnih delitev s primernimi posežki preprečili: in tudi pri tem je bilo mogoče življenje poedinega organizma ohraniti izredno dolgo časa in — teoretično — neomejen čas.
Drugače je pri višjih bitjih, ki sestoje iz mnogih stanic. Tudi tu je mo-
f'oče z reditvijo živega tkiva izven te-esa poedine dele organizma ohraniti skoraj neomejen čas pri življenju Toda organizem sam se staranju in končni smrti ne more izogniti Tudi po« mlajevalni eksperimenti, ki so nekaj časa tako razburjali človeštvo, so se izkazali za udarec v vodo Pokazalo se je namreč, da učinek pomlajevalnih posežkov po prvih dobrih uspehih kmalu spet mine.
Sprijazniti se moramo torej s tem, da moramo prevladujoči položaj višjih bitij in posebno človeka nad primitivnimi oblikami življenja, kakršne poznamo pri enostaničnih bitjih, plačevati z minljivostjo poedinca Sicer ostane tudi posameznik toliko nesmrten, kolikor živi v svojih potomcih.
Vsak izmed nas pozna ljudi, ki so videti bistveno mlajši ali starejši, nego bi pričakovali po njihovih letih. Doslej nismo vedeli, da je v teh primerih »navidezna starost« takšnega človeka njegova »prava«, to je fiziološka starost Če je videti n pr 35-let na ženska mlada kakor 25 letnica — pri čemer seveda ne smemo upoštevati kozmetičnih olepševalnih pripomočkov — tedaj je v resnici mlajša, nego nam pravi nje krstni ali potni list
STARAMO?
ČLOVEKOV »TELESNI CAS«
Moderna znanost je namreč ugotovila« da je za ljudi časovna enota »eno leto« lahko neka i zelo različnega. Vsak posameznik ima svoj »telesni čas« Mladim ljudem poteka čas, kakor znano, navidezno počasneje nego starejšim ljudem ln v resnici je fiziološko leto v obeh primerih zelo različno Tako so ugotovili, da se rana določene velikosti pri lOdetnem otroku zaceli v četrtini časa, ki bi jo rabila isto tolikšna rana pri 50-letnem človeku To pa pomeni, da starejšemu človeku fiziološki čas štirikrat hitreje mineva nego otroku.
Na prvi pogled je videti, kakor da bi bilo naše današnje življenje bistveno bolj nezdravo nego življenje naših rednikov Toda v resnici živi »upe-ani« človek sedanjosti dalj časa nego je živel pretekli človek. Znanost je ndotovila. da se ie novnrečna življenjska doba od 1 1870 do 1. 1937 povečala za okroglo 25 let. namreč od 35 let na 60 let Na temelju statističnih podatkov bi mogel lanskoletni mošld novorojenec živeti povprečno 61 let, lanskoletna deklica celo 63 let.
Te nagle porasti povprečne življenjske dobe ni težko poiasniti: v njej vidimo zelo izrazit dokaz za napredek medicine in higiene Naša doba je dolgo vrsto bolezni kakor kolero, kuGO, črne koze. gobavost itd., vsaj v civiliziranih deželah popolnoma iztrebila, druge, kakor jetiko in umrljivost dojenčkov, pa učinkovito zatira.
Večji del z'a na tem svetu pač ne prihaja od staranja samega na sebi. temveč od bolezni in prezgodnje smrti, to je smrti, pred.en dosežemo naravno mejo človeškeea življenja Vprašanje, da li ima smisel podaljševati življenje kakšnega starca od 90 in 100 leta leta, bodi odprto. odločilna pa je naloga, da bi ohranili človeka do visoke starosti po možnosti zdravega.
Po razpravi dr. H. Woiterecka - kj
0 S s
Skopost in starost imata marsikaj skupnega Potreba po kopiten ju vseh mogočih stvari je znanilUa smrti tako pri posameznikih kakor pri skupinah Nevrolopla po zna tudi neko zbiralno stresi, zbiralno he*-nost	Paul Morand
NOVA KALEDONIJA - RAJ NA ZEMLJI
Vzhodno od Avstralije leži v objemu Južnega morja francoska kolonija Nova Kaledonija. _ Medtem ko so bile prirodne lepote pod južnim soncem, življenje v bogatem razkošju zelenja in živalstva na Številnih otokih Oceanije že mnogokrat prikazane v najrazličnejših nemih in zvočnih kulturnih filmih, je ostala Nova Kaledonija dolgo časa nepristop-na obisku vnanjega sveta. Francozi so bili na otoku ustanovili kazensko naselbino, ki so jo šele pred nedavnim ukinili. Letos obujajo marsikak tragičen spomin na dogodke v zvezi z zasedbo te lepe zemlje.
Nova Kaledonija se po vsej pravici imenuje raj na zemlji. Nič ne more biti lepšega od jutranje vožnje po morju, ko se ladja z južnozapadne strani bliža otoku. Kako mnogi otoki Oceanije ima tudi Nova Kaledonija precej daleč od obale dolgo koralno pregrado, nepretrgana vrsta slikovitih grebenov čuva nabrežje rajske zemlje pred morskimi viharji.
Novo Kaledonijo je odkril veliki francoski pomorec Bougainville v juniju 1. 1768.. ko je z Novih Hebridov zajadral v avstralske vode Nekaj let kasneje. 4. sentembra 1774 se je ustavil na otoku angleški morjeplovec Cook. Izne-naden zaradi sličnosti otoka s Škotsko v domovini, ga je krstil z imenom Kaledonije Najvišji vrh otoka nosi ime po mornarju Colnettu. ki je prvi opozoril. 2e daleč na morju. Cooka nanj Cookove ladje »Adventure« in »Resolution« so * se zasidrale pri peščenem otoku Pou-douie. Domačini so raziskovalca prijazno sprejeli in na pohodu po otoku je našel Cook mnoge sledove rudnega bogastva.
Cookovi uspehi Francozom niso bili po volji. Kralj Ludovik XVI. je zauka-zal raziskovalcu Laperouseu, naj se odpravi na dal jno pot in se prepriča o resničnosti Cookovih poročil. Nesrečni morjeplovec je pa, najbrž še preden je ugledal Novo Kaledonijo, postal žrtev morskih viharjev.
L. 1812. je krenil na pot francoski pomorec D' Entrecasteaux, da poišče sledove za Laperousem. Leto dni je križa ril okrog Nove Kaledonije in se končno usidral v istem zalivu kakor pred desetletji Cook. L. 1827. je priplul pred Novo Kaledonijo francoski raziskovalec Dumant D' Urville. Ireifdil je ostanke
tragično preminilega Laperousea pri Vanikoru in odkril sosedno otočje Lo-yalty.
Začetki francoskega kolonialnega vpliva v Novi Kaledoniji segajo v leto 1843. Dne 21. decembra se je tedaj usidral pred ot-,ko:. francoski brod »Bucephale« s škofom Douarre in dvema misijonarjema na krovu Poveljnik ladje je od admirala Dupetit-Thouarsa prejel nalog francoske vlade, da vselej pomaga misijonarjem pri pokristjanje-nju divjakov.
Zanimiv je v tem pogledu postopek francoskih oblastev. Svoje kolonialne oblasti niso hoteli vsiljevati uroienrem brez njihove lastne volje. V povelju francoske vlade avstralsk. odpravi so bila tudi naslednja navodila:
— Ako bo vaš uspeh Dri DOffavarjih divjakov tako velik .da bodo domačini priznali tudi vlado Nj. Veličanstva francoskega kralja, storite vse da se to v vašem in v imenu misijonarjev pred pričami potrdi. Sele v Drimeru, ko bo besedilo priznanja s strani domačinov nedvoumno, pooblastite misijonarje, da razvijejo fr ncoske trobojnice na otoku.
Poveljnik »Bucephala« je že 21 januarja 1844. razvil ood zaščito škofa Douarrea francosko zastavo Čim so Angleži to zvedeli, so protestirali in francoska vlada ie zaradi pomirjenja poslala povelimku ladie ukor Dve leti kasneje je poslala Francija v Avstralijo korveto »La Seine«. da v Drilog Angležem sname francosko trikoloro s koč kaledonskih misijonarjev ...
Severno od Kaledonije je »La Seine« nasedla na čeri. Misijonarji so sprejeli brodolomce pod streho. Posadka je od časa do časa prisilnega bivania na otoku podvzela mnogo hidrografskih raziska-vanj in izsledke poslala v domovino.
Konec 1. 1846. je dospel na Francosko kaledonski škof Douarre. Medtem ko se je v domovini zan.an trudil, prepričati vlado za zasedbo otoka, so divia plemena oplenila in požgala francosko misijonsko naselbino na Kaledoniji. V zadniem trenutku ie priplula pred zaliv korveta »La Brillante« in prepeljala rešene misijonarje v Svdney Tako se je končal prvi poskus francoske kolonizacije v avstralski Kaledoniji, ki je trajal neka i več kakor tri leta.
L. 1850. je francoska vlada ukazala poveljniku korve^e »Alcmene«. da preišče vzhodno obalo Kaledonije. Korveta
se je zasidrala pred otokom, v majhnem čolnu so se oficirji in mornarji prepeljali v zaliv. Ko so bili zatopljeni v merjenja morskih globin, jih je izne-nada presenetila tolpa divjakov, napadla in grozno razmesarila. Pobesneli ljudožeri so pojedli dva oficirja in dvanajst mornarjev...
Krvoločno grozodejstvo otočanov je bil neposreden povod, da so se Francozi odločili zaščiti Novo Kaledonijo. Država je baš takrat iskala primerne kolonije za naselitev kaznjencev. Tik pred Angleži, ki so tudi nameravali zasesti otok, se je 24. septembra 1853. ustavila pred Kaledonijo francoska korveta »La Phoque«, s kontreadmiralom F.bvrier-Despointesom, poveljnikom tihomorske divizije na krovu. Francoski vlndi je bil
odposlan poseben zapisnik, potrjen od
oficirjev in misijoi._rjev, ki so sporočili domovini veselo vest, da je zapla-polala na lepem otoku sredi Južnega morja francoska trikolora.
Z bližnjimi otoki Surprises, Kuon, Loyalty, Walpole, Pins in Chesterfield obsega francoska kolonija Nova Kale-donija 20.000 km!. Podnebje je tod zelo povoljno. V avstralski zimi, od junija do avgusta, ne pade temperatura izpod 14 stopinj. In kadar imamo mi zimo, vlada nad Kaledonijo in vso Oceanijo vroče poletje, ki pa zaradi blaž lnih vplivov Južnega morja, v senci bujnega tropskega zelenja, nikoli ne preseže 31 stopinj C.
—lne
KITAJSKO ZDRAVSTVO
430 milijonov Kitajcev ima samo sedem medicinskih visokih Sol, z nekaj nad tisoč slušatelji. Univerzitetno izobraženi zdravniki prakticirajo le v velemestih, dočim je podeželje še danes navezano na preprosti način zdravljenja.
In vendar obstoji stara kitajska medicina kot znanost že več tisoč let. Prvo zdravniško knjigo je izdal cesar Huandi (2698—2597) pred našim štetjem. Nauke te knjige, ki je izšla v prenovljeni izdaji prvo stoletje po Kr., uporabljajo na deželi še danes.
Čaščenje dedov je branilo Kitajcem, da bi raztelesili mrtvece. Zato ima kitajska medicina v pomanjkanju anatomskega znanja zelo slabe pojme o sestavini človeškega telesa. Okostje so stari kitajski zdravniki smatrali za celoto, na katero se opira telo.
Kitajski zdravnik pretiplje z vsemi prsti bolniku utrip, pregleda jezik in povpraša po počutkih Nato se globoko zamisli, določi diagnozo in predoiše zdravljenje, predvsem strogo dieto. Posebne važnosti so recepti, razne oblike in barv. V glavnem pozna kitajska medicina zdravila rastlinsKega Izvora. Uporabljajo pa tudi še živalske snovi, tako kri želv, medvedje zobe, bube gosenic, odpadke netopirjev, posušene kobilice in kače, opičje kosti in druge takšne neokusne stvari, ki so tudi po zakotnih krajih Evrope še v rabi. Manj znana so kemična zdravila, kakor živo srebio, a-zen in razne soli Vnanja zdravilna sredstva so masa?a in vbaJanje (punkcije) s pomočjo tenkih 'ge' na določenih mestih telesa Cesar Tsianlun (1736—1795) je ukazal Udelati iz bronca človeško postavo, na kaferi so ttrogo določili točke, kjer se lahko UviSe punkcile Kd'->r se je spozabil in ..pravil p.inkrije na nepravem mestu, ie moral plačat: kazen ali je dobil vgč $u> udarcev s palico.
V takšnih prilikah ni čudno, da je umrljivost na Kitajskem zelo velika Se danes razsajajo tod bolezni, ki so drugod že davno zatrte Stekli psi se prosto pode po ulicah in kljub nekaterim Pasteurjevim zavodom umirajo ljudje za steklino grozne smrti. Cepljenje proti ošpicaam poznajo Kit&jd fe, od 11. stoletja, cepijo pa na tako barbarski način, da mnogo otrok za bjlečina-mi umre. V mnogih krajih so ljudje pre boleli ošpice, njihovi obrazi so pa grozotno spačeni.
Tuberkuloza zanje povsod. Kitajci stanujejo v slabo razsvetljenih in prezračenih hišah. Cim nastopi hlad. zabijejo okna. za-rr.aše vse špranje. Na odprtih ogniiščih kurijo ponekod s premogom in oglie-n m večkrat se pripeti, da umro na zastruplje-nju cele družine. Kitajec pljuje iz principa na tla, ker njihova tradicija ne dovoli uporabe žepnih robcev. S tem v zvezi se poleg Jetike š!rita tudi hripa in pljučnica Umetni kanali so zaradi odpadkov prava legla bacilov kol pre in tifusa, ki žanjeta vsako leto na tisoče žrtev.
Na kitajskem trgu se mora Evropec skrbno čuvati surovega sadja, posebno raznih vrst buč. Trgovci prodajajo točno po teži, zato prebodejo sadeže in jih namakajo v vodi, ki je vse prej kakor čista. Caj s prekuhano vodo je najboljša pijača. Navadi, da se Kitajec nikoli ne koplje v prosti vodi, polni bolezenskih kali, se ima Ki" tajski narod zahvaliti, da se kljub vsakoletnim milijonskim izgubam tako naglo
KDO JE ODKRIL NAŠE JEDI?
Vi svojih iverih o »Fiziologiji okusa« pravi francoski gastro-nom Brillat Savann (1753—
__ 1826), da je odkritje nove jedi
storilo več za srečo človeštva nego zasleditev nove zvezde. . Neki drugi pisec pa še dalje sega: »Mož. ki najde novo jestivo, izkaže večjo uslugo človeštvu kakor pa vojščak. ki dobi bitko.«
Verjamemo. Toda zakaj je ime izumiteljev hrane tako redkokdaj znano? Klasična starina je sicer ohranila najslavnejše med njimi: Egis z otoka Roda je pogodil prvi neko ribjo pečenko; Nerej s Kia je sestavil slastno juho iz morske jegulje. Lampnad pa črno omako Hariad je bil prvi gastro-nomski ali sladokusni teoretik Afto-net je oče krvave klobase, Evtim no-votar za pripravljanje leče. Aristion neugnan glede obar.
V sibaritski naselbini, ki so jo Ahaj-ci ustanovili nekaj stoletij pred krščansko ero na obrežju Tarentskega zaliva, je imel izumilec nove jedače pravico, da jo je leto in dan sam pri» pravljal: po vsem videzu prvi. rahli poskus za patent ali avtorsko pravo
Po tej daljni dobi je prehrana stori la mnogo korakov naprej. Toda stvari telji naibolj razširjenih in priljublje nih jedil so ostali večinoma nepozna ni Kdo je na pr začel provensalsko »brandado«: polenovko na olivnem olju s česnom, peteršiljem. citronovim sokom, poprom? kasulet (lanadoški beli fižol z gosjo ali račjo, prašičeva ali ovčjo pečenko)? kislo zelje, maka rone, svinjske noge. juho in v njej ku hano govedino, drobovino (vampe), pašteto iz maslenega testa in drobno sesekanega mesa. itd ? M jih početni ki so zaviti v oddaljeno meglo prasta rine Nesrečni marseiski nesmk Ta n crčde Martel je pisal. da je prvo bu jabeso (ribjo čorbo) dal skuhati Pro tis. stopivši s troveselnice. na kateri st je bil pripeljal iz Fokeje v Harsilijo to pa v zanožini na treh kamenih meil katerimi so goreli smrekov čt^arki To da neki drugi lirono^a iz iste pokraji ne, Joseph Merv, pripoveduje v svo jih dvanajstercih. da je na postni pc tek opatija v marsejskem samostanu prva zvarila »bouillabaisse«
Odkar je francoska kuhinja jela tri amfirati po vsej Evropi (17. in 18 st.),
S« M4A ®е1|аЦ»0 £% m ie ms
va zakuska postavila pod pokroviteljstvo velike gospode. Kakor so umetniki posvečali svoje umotvore knezom, ki so jih ščitili, tako so iznajdljivi ju-harji in kuharji krstili svoje stvore z imeni svojih gospodarjev ali gospodinj. Pralino (v sladkorju pražen man-delj)- ki se imenuje po maršalu Ples-sis-Praslinu, je v resnici potuhtal njegov kuharski mojster. Ovčji karč s peteršiljem, ki ga hvali Molierov junak Dorante v »Meščanu plemiču«, je skombiniral prej vodja njenih kuhinj nego princesa Conti Ustvaritev majoneze so pripisovali maršalu vojvodi De Richelieuju. ker se je 1. 1756 polastil Port Mahona (pridevnik po tem kra-iu: mahonnaise — mavonnaise). vendar poveljnik vojske je imel gotovo vse druge muhe v glavi kakor omake.
Takisto poljski kralj Stanislav 1 ni
Eočetnik kolača v rumu. pač pa ga je : Poljske uvedel v Francijo Marija Leščinska hči poljskega kralja in žena Ludvika XV., m pogruntala t zv. »bouchees a la reine« (neka pašteta), temveč se je zadovoljila s patronanco.
To splošno pravilo ima seveda častne izjeme Menih kletar, dom Pčri* gnon. je v 17 stol dognal bistveni način za izdelovanje penastih vin, čast in slava Sampanje Denar,stvenik in dobrojedec Lou's de Rčchamel je v isti dobi sestavil belo omako :z smetane, s katero so še danes slastoustimo V naslednjem stol. je Close. sokač maršala Contadesa. tačas upravnika pokrajine Alzacije, spočel obrazec za 'inenitno strasburško jetrno našteto V kraju Velaines-en Rar^ois (Meuse) so postavili spominček Perrin Lamothu, ki je v 4 stol prišel na misel, da bi izdeloval jagodno marmelado Druga soha stoji v občini Camembert na proslavo gospe Harelovi, ki se ji je 1 1791. posrečil sir nazvan po njeni ožji do movini
Mat' gastronoma Brillat-Savarina je /našla štirioglato pašteto, krščeno njej na poklon »blazinica lepe Zore«. Commerc\ jskt- madelenke si je izmislila kuharica poljskega kralja
Boljša polovica slavnega slikarja Huberta Roberta (1733 - 1808) se je z dekl'škim priimkom pisala gdena Sauce. Ker sta bila oba sladkosnede-ža, sta izumetničila nov način piščan ca: poulet k la sauce Robert
Poleg mnogih drugih francoskih iz-simaik«* iie nekatere mim^-
coske. John Mantagu, grof Sandwich, (18. st ) je bi! strasten igralec. Da je mogel dlje zdržati za mizo pri kartah, si je dal v papir zaviti krušne rezine natlačene z maslom in gnjatjo. Po njem imamo sendviče, razprostranjene po vsem svetu. Nemec Liebig je študiral najprej v Bonnu, nato Erlangenu. V Parizu se je kaj sprijateljil z Gay-Lus-sacom. Veliki kemik je odkril kloro-form skoraj ob istem času kot Soube« iran v Franciji. Splošno pa je zaslovel z mesnim izvlečkom, ki ima še zveste privržence.
Mirabeaujev kuhar Villeroux, ki je zgodaj stopil v pokoj, se je spustil na potovanje V Afriki je zabredel med ljudožrsko pleme. Poglavar je bil že na tem, da si privošči pečenko it belega človeka. Francoz pa mu je spretno dal okusiti nekatere izmed receptov, ki so se mu vselej najbolj posrečili. Črni požerun je bil tako navdušen, da je tujcu ponudil takoj krono v svojem okrožju.
Na koncu koncev je le bolje biti gastronom kot astronom .da zaključimo z Brillat-Savarinovo domislico.
Afranius
BOG „O N G T A O"
Na 23. dan 12. meseca anamskega ima svoj praznik božanstvo *Ong Tao«, ki ima posebno to nalogo, da nadzira prebivalstvo hiše, kjer se je naselilo. Na omenjeni dan gre ta bog v nebesa, poročat Cesarju Ja-šme (jašma, jasp:s, jaspid = drag kamen zelenkaste ali olivne barve). Vsakdo skuša tedaj vplivati nanj s tem, da mu pokloni kaj lepega na dan vnebphoda. Pred vsem mu daj6 živega krapa, ki služi daljno-vzhodnemu bogu za jahanca. Nihče ne ve, zakaj se je temu hišnemu duhu, ki stoluje poleg ognja, zahotelo po dirkačih, bivajo-čih po vodnem carstvu. Vsekakor pa se krapi prav drago prodajajo na Ong Taov dan.
Ong Tao je včasih predmet slabih šal. Tako trdijo, da si na vnebohod — navzlic ostri etiketi v nebeškem dvoru — vselej pozabi obleči hlače. Slavni anamski pesnik Tan Da je ovekoveč'1 srečanje med Cesarjem Jašme ln njegovimi poslanci, ki mu poročajo ob koncu leta, v naslednji štiri-vrstičnlcl
Duhovi na šetnjo pomladno greda na glavah pokriti, na nogah nebosi, le hlaček med njimi nobeden ne nosi, »Zakaj pa ste taki?« jih vpraša Neb6-
— Dih napredka veje po spodnjem svetu, •milostni gospod, in mi se moramo po njem ravnati. Tak odgovor dobi Nebeški oče.
N. K.
ŠTEVILKE IN DU8A
Metoda poekušenj ali »testov« (glej 2ts str. 199) ie rodila dve praktični vedi: psi-hotehniko in biotipologijo. Raoui Husson, učenec velikega francoskega specialista J. M. Lahyja, je porabil svoje matematično znanje, da bi opredelil razmerje med statistiko in dušeslovjem. Mož trdi, da se merjenja vršijo prepovršno Ln da so ni zanesti na njih izsledke. Kadar pa se dela natanko, vsa čast. Tako si razlaga uepevanje zavarovalnic; peihotehnično preiakavanje uslužbencev pri prometnih družbah je povečalo javno varnost. V vseh podjetjih zboljšuje odnos zaradi izbire osebja, katero omogočajo nove metode v poklicnem svetu.
Te metode utegnejo dati sijajine učinke v iskanju poklicev Ln izbiri obrtov. Seveda slepo ne smemo verjeti vanje. Možno je, kakor pripominjajo Perret, Mazel in Noyer v svojem spisu o profeeionelni orientaciji aln izbiranju zvanja — da bi bil Michel Angelo propadel pri skušnji »Škatlico odpreti«, namerjeno za merjenje domišljije. Če pa. kdo misli, da bo matematična analiza, uporabljena pri latoratorijskih poskusih, mogla kedaj razvozlati prohjem osebnoeti ter pre-mladiti dušeelovje, ee bridko moti nk
IZUMRLI AFRIŠKI VELIKANI
Po neizmernem ozemlju Nigra, na meji Tenera, kipi kvišku Point Termitt, gorat masiv ognjeniškega izvora. Se danes je bo gat spominov na ugaslo, toda legendarno pleme orjakov So6s. Svojske pravljice krožijo glede porekla teh ljudi, o čudoviti brzini njihove hoje, njihovi hrustovski močL Smatrajoč jih za polbogove, priseljene iz neba, jim domačin pripisuje nastanek mnogoterih oglajenih in obrušenih kamenov. za katere najdeš dovolj izdelovalnic po vsej okolici. Domačin trdi, da so risbe in rezbe po jamah njih delo. Take stenoreze ali ka-nmoreze nahajajo ondod stalno po zidovih, nedostopnih običajnim ljudem. Predočujejo pa like odlične nič manj po svoji umetniški ceni kakor po predmetih, katere predstavljaj«.	ftlf
NE IŠČI KRIVDE NA MENI
IGNAC KOPRIVEC
e kolni me, ne spominjaj se me z grenko mislijo, zakaj ne leži vsa krivda na meni. Življenje te bo naučilo, da so obljube če-sto prazna stvar, ki držijo, do-
_ kler niso dani pogoji za njihov
prelom. Ženska sem. Slednja žilica mojega telesa koprni po življenju, po sreči, ki je prijemljiva, po topli roki in mehki besedi, ti pa si daleč od mene. Saj sem te ljubila. Bil si mi vse na svetu in če bi bil vedno pri meni, bi naju ne ločilo nič pod soncem...«
Tako se je začenjalo poslovilno pismo učiteljice Mare, ki je ležalo pred Antonom Komarjem. Naznanila mu je, da se bo čez dva dni poročila.
Cital ga je in čital; prišel je do konca prvič, ga odrinil in čital drugič, potem pa še in še, kakor bi dvomil o pravilnosti besed. Zazdelo se mu je, da se je ves svet krog njega razblinil, se podrl in izginil, le svoje srce je čutil utripati in pismo je videl ležati pred seboj, povsod drugod pa je bil mrak in hlad je dul od ondod.
TRIJE MUŠKETIRJI
ALEKSAMftRV OtlMAS »"» • ILUSTRIRAL IfORRETRANDeR« « pjnatis n1 dovoueh
PRI ARAM1SU
D'Artagnan se je podal s svojim oficirskim patentom k Aramisu, ki je klečal na klečalniku, zatopljen v svoj mo-litvenik.
Tretjič je pripovedoval d'Artagnan evojo zgodbo in tretjič je pokazal svoj poročniški patent.
»Dragi prijatelj«, je rekel, »ti si bil vedno naš vidni varuh in svetovalec, to. Zaslužil ® bolj nejjo mi »
svojo pametjo in s svojimi nasveti, ki so se obnesli v vseh položajih.«
»Dragi prijatelj,« je odgovoril Ara-mis, »naš zadnji doživljaj mi je ogre-nil življenje in meč. To pot je moj sklep nepreklicen. Kakor hitro bo ko nec obleganja, stopim v red lazaristov. Obdrži patent zase. Ti si za vojaka. Ker si hraber, boš gotovo postal ^ia-meniL«
Ljubil jo je. Samo ona je obstojala zanj. Postavil si jo je na oltar svojega bistva in neštetokrat je mislil, da je ona pogoj njegovemu življenju. Ves svet se je vrtel krog nje, ona mu je bila merilo za lepoto, za kreposti, v nji je videl poosebljeno popolnost, ki je edinstvena na svetu, od nje pa je črpal tudi zagona svojim stremljenjem, zakaj po naravi je bil len človek; ni imel visokih ciljev in prej, dokler še ni poznal nje, bi bil zadovoljen s kakršnim koli položajem.
Desetič je bil že prečital pismo. V glavi mu je razbijalo, senca so ga skelela in na čelu so se mu prikazale rosne kaplje. Stopil je k oknu, ga odprl in po-
gledal vun. V gozdovih za hišo je bila pomlad. Do tega hipa ni vedel, da je tu, zakaj hodil je okrog z zaprtimi očmi, gledal si je le v srce, njeno podobo je gledal tam in jo občudoval. Prisluhnil je. Sčinkovci so ščebetali med smrečjem, se podili po iglastih vejah in potre-pavali s perutmi, kosi so skakali drug za drugim, se repenčili in hlastali krog s svojimi rumenimi kljuni. Park je oživel. Drevje je pognalo cvetno popje, ki se je sanjavo odpiralo, lukalo v svet in smehljaje pozdravljalo zlato sonce. Grmiči jasmina so šelesteli v rahlem vetru in tu pa tam se je pripodil od kod metulj, lovil se je po obzirni sapi, se prevračal in plesal ter pomigaval s svojimi
NAZAJ K A T H O S U
D'Artagnan se je vrnil k Athosu, ki je še zmerom sedel pri svoji stekleni ci in je baš držal poslednji kozarec proti luči.
»Da,« je rekel, »tudi drugi ga zares nočejo sprejetil«
»Pač zato, ker nihče razen tebe ni vreden te časti!«
Nato je prijel m pero, ga $omoči
v črnilo in vpisal d'Artagnanovo ime v listino.
»Tako sem zdaj brez svojih prijate« Ijev,« je vzdihnil d'Artagnan, »samo bolestni spomini so moji.«
Sklonil je glavo in solze so mu zalile oči.
»Ti si še mlad,« je dejal Athos % glasom ljubečega očeta, in tvoji bo=> lestni spomini se bodo počasi gotov® spremenili х sesele^
tipalkami sončnim žarkom, ki so se lovili med vejami drevja, poljubljali mehko, kot baržun nežno travo ter se zgubljali na cvetovih marjetic in vijolic.
Anton Komar se je žalostno nasmehnil in spomin mu je segel nazaj Dve leti sta zleteli mimo njega in zagledal je tisto pomlad, — pomlad doma na deželi, kjer so prostrana polja, nepregledni travniki, ki jih namaka Pesnica, in kjer se slednje jutro pozibava na travnih bilkah biserna rosa, da se zde kakor ležišča dragih kamnov.
Velikonočne počitnice Je takrat preživljal doma in ona, gospodična Mara, ki se je počutila v kraju svojega name-ščenja kakor doma, se je odločila, da ostane čez praznike na šoli.
Topel aprilski večer ju je združil. Žabe so zapele pozdrav njuni ljubezni, netopirji so se spreletavali krog njiju, onadva pa sta sedela na vrbovem veju ob Pesnici, se poljubljala in molče uživala lepoto komaj vzklile ljubezni.
»Edini si, ki sem mu darovala svoje srce popolnoma«, je šepetala gospodična Mara in tisti trenutek je govorila iskreno."Anton ji je stiskal roko, rahel drget mu je stresal telo in zdelo se mu je, da ne govori z jezikom, temveč s srcem. Poljubil jo je sveto in pobožno, kakor se dotakne mesečeva svetloba površine jezera, zagledal se ii je v oči in zazdele so se mu jasnejše od nebesne modrice, neskončnejše od vesoljstva in od-kritejše od resnice same.
Tega večera je zadobilo njegovo življenje smisel. Spoznal je njegovo vrednost in uvidel, da ne študira le na ljubo staršem, temveč tudi zase, zanjo, da ji bo lahko omogočil lepo, brezskrbno življenje kakršno zasluži.
Dve leti, ki sta ležali med sedanjim dnem in tistim prvim časom, sta toploto čuvstev med njima še povečali. Vsako novo svidenje ju je povezalo jačje in že sta določila tudi čas svoje poroke.
Zvrgolenje ptic ga je motilo v razmišljanju in zaprl je okno, sedel za mizo ter čital znova.
»Vedno bom mislila nate in si očitala ta greh, ki sem ga zakrivila na tebi, ali zdaj sem preslaba, da bi se uprla sili, ki me vleče možu v naročje. Glej pomlad je tu I Ona drami občutke, množi jih in jih dela lepe, opojne, sleherno leto budi nove in moč ima zatemniti stare zato mi ne zameri, če sem podlegla njeni sili. Ko boš spoznal minljivost in ničev-nost vsega, me boš razumel, mi oprostil ter mi a kako kartico nazaanil, da ааш.
dosegla pri tebi odpuščanje. Tvoja Mara«.
»Moj bog! Človek se je s svojim umom dvignil v višine zraka, prodrl je v globino zemlje, ali od Narave se ne more odtrgati, povezan je z njo kot hrast v gozdu, kot narcisa na planini in nikoli se ne bo otresel njenega vpliva. Vedno bo s svojo usodno zanko nad njim. ga obračala kakor bo hotela in gazila to, kar mu je bilo prej sveto«, je govoril sam s seboj Anton Komar, se oblekel in šel vun. Ko ga je objel topel val pomladi, ki je potegnil njegove misli za seboj, se je prvič v življenju ustavil ob velikem vprašanju življenja. Na ramo se mu je vsedla čebela in ga radovedno opazovala, po žilah pa mu je zagorelo nekaj svežega, nedopovedno močnega in mladega, — takrat je spoznal, kako odvisno bitje je človek: nagoni, ta dediščina, ki prehaja lz roda v rod od prvega človeka, so sila, ki usmerja človekov korak. Vse drugo, kar je napredek sveta postavil pred nagon je trhlo, navidezno in ne zadrži sile, ki vre iz človeka, — takrat je pričel razumevati gospodično Maro.
LISTINE NAJDENE V POLARNIH KRAJIH
PrezMTiovalci ledolomilca »Rusanova« so zasledili dokumente, ki se tičejo tečajne odprave pod vodstvom Američanov Bald-wina in Zieglerja. Na veliko steklenico, zaščiteno z žico, je bil privit kovinski cilinder, vsebujoč izvrstno ohranjene papirje. Eden njih — z Baldwinovim podpisom in datumom julij 1902 — pripoveduje, da se je raziskovanje srečno odsedalo po Franc Jožefovi deželi in po Rudolfovem otoku. Na njem vidiš tudi sličico koče, kjer je bival Nansen. dalje seznam ekspedicije, ki je v tistem trenotku še imela 5 sibirskih ponijev ln 150 psov (od prvotnih 15 konjičkov in 420 psov). Odprava Baldwin-Ziegler je trajala leto dni, od 1901 do 1902. Udeležili so se je Jenkijl in Norvežani. Mnogo je prispevala -k poznavanju Franc Jožefovega otočja. Vrnivši se v Združene države, je Baldwin napisal o njej več člankov in knji-g-o »Franz Joseph Land«.	NK
RIŽ ALI KONFETI?
Pri ameriški svatbi je navada, obsipati novoporočeno dvojico z rižem ali s konfeti. V svoji poslanici pa je katoliški kanonik nekje zavzel stališče proti pisanim, pestrim papirnim izstrižkom. Zagovarja pa riž, »znamenje blagostanja in plodovitosti, snažen, čeden in bel«, medtem ko so papirnati kolobarci simbol lahkomiselnosti in vihra/-vosti. Razen tega — dodaja cerkveni dostojanstvenik — je riž cenejši in se laglje odstrani kakor pa konfeti. Pticam služi za hrano, ustvaril ga je Bog, a ne Človeški stroji.
PARIŠKE P
Severni okraji Pariza so umazani in pusti. V njih vladata revščina in pomanjkanje. Tu
__je zbirališče tako imenovanih
»mauvais gargons«. kakor imenujejo Parižani svoje apaše Po dolgih in eno* ličnih ulicah vidiš kopice bledoličnih otrok, kako se igrajo na ulici med švi-gajočimi avtomobili in ogromnimi nor-mandskimi konji Zasmili se ti ta de-ca. ki najbrže še nikoli ni videla zelenih poljan in ki pozna krave in ovce ter toliko drugih lepih stvari le iz šolskih knjig
Tu so tudi velike mestne klavnice. »Bistroji«. kakor po domače imenujejo tipične francoske lokale, mešanico med našimi kavarnami in avtomatskimi bifeji, so polni koščatih mož v krvavih mesarskih predpasnikih Skozi te okraje se vleče kanal, ki se izliva v Seino Umazana voda. stavbe starih skladišč in dolge vrste ladij ter vlačilcev samo še poudarjajo zapuščenost: zdi se ti. da nisi v mestu lepote in luči. marveč da doživljaš žalostne strani kakega ameriškega romana Uptona Sinclairia.
Vendar tudi ta del mesta ni brez svoje posebnosti. Vsnko soboto je tu trg za starine, ki ga že dolgo časa na-zivaio »Marche aux Puces«. Ime je dobil po bolhah, ker si skorai gotov, da se te bo prijela kaka poskočica, če boš dolgo ogledoval razstavljeno robo.
Tu dobiš vse mogoče reči. Stari čevlji, pozlačeni stoli v stilu, ukradeni verjetno iz kakega gradu, ruske ikone, ki so jih emigranti v stiski prodali, stare fotografije in reprodukcije, kopice ur. dragocene porcelanske figurice, ki jih poznavalec spozna po znamki tovarne, prigodnj prodajalec pa niti ne vć. kaj prodaja za smešne cene. vse to je razmetano po tleh in stolih. Revščina. revščina ...
Med izpitimi obrazi prodajalcev vidiš dekline v copatah, samo majhno število izmed 260.000, kolikor pravijo, da jih je. Fantiča, ki je prišel kupovat kolo; gospodinjo, s polno torbo arti-čok in korenja, kako baranta za staro uro Vidiš tudi veščega starina rja iz sredine mesta, ti so šele tiči! Za malenkost kupijo kose stilnega pohištva, umazane figurice ali na videz brezt-rredne slike. Doma vse to lepo popra-£јЦоа operejo in restavms^o ter pro-
OSEBNOSTI
dajo z velikim dobičkom vnetim zbiralcem in snobskim Angležem. *
Na Elizejskih poljanah, najlepši aveniji sveta, tik poleg palače predsednika republike, imajo ob četrtkih in nedeljah svoj trg filatelisti. V Parizu je neverjetno veliko trgovin z znamkami. Revnejši trgovci oprtijo svoje dragocenosti na kolesa ali otroške vozičke ter razlože knjige 'n lepenke po stolih. Poleg pravih starcev je tu zelo veliko žensk, ki prodajajo znamke številnim prigodnim kupcem in lovcem na redkosti.
Mladina pa kakor pri nas. Tam ob kostanju stoje trije nadobudneži ter štejejo solde in franke, če jim je še dovolj ostalo, da se odpeljejo z M6-trom domov. Če ni zadosti, te bodo hitro nanrosili, da jim dodaš primanjkljaj. Temu pravijo Francozi »se dć-
brouiller«, znati si pomagati. ★
Včerai na Montmartru. danes v štu-derrtovskem kvartu, jutri na Montpar« nassu, vsak dan drugie se zbirajo ob lepem vremenu priložnostni »umetniki«, sl'karii in kinarii. Postavijo stojala in obesijo po njih svoje »umetnine«. Ne rečem, da ne najdeš včasi tudi kakšne dobre reči vmes, vendar so v glavnem slike za široko publiko. Na primer: na viharnem morju jadrnica, nočni prizor; iz okenca na ladii te bode v oči luč, vsa slika je modro pobarvana, kot da bi bila padla v plavilo. Tri sto do 400 frankov, Primaha jo deželan, stara devica, verižnik, ki mogoče prodaja orožje v Španijo na obe strani. Navdušeni so: veseli so vsi, »umetnik« je danes naredil dober posel, oni trije pa s slikami pod roko zadovoljni odhajajo.
★
Francozi so strastni ljubitelji knjig. Nekateri so izgubili celo premoženje z nakupovanjem raznih dragocenosti. Izgubili? Težko je izreči to besedo, kajti kdor se le malo zanima za pisano besedo, vć, kakšne užitke pripravljajo jedila z duhovne mize!
Parižani imajo tudi prilike dovolj, da »podležejo izkušnjavam« Nekaj je knjigarn, ki so bile ustanovljene v začetku S. stoletja, pa ie danes obstojajo. Najbolj	m »bouquinisti«,
prodajalci starih knjig. Vzdolž Scine, v dolžini nekaj kilometrov, ima okoli 300 prodajalcev lesene zaboje, v katerih so zložene knjige. Vsi imajo posebno dovoljenje občine in vsi plačujejo davke kot vsak drug trgovec.
Prvi bukunisti so se pojavili 1. 1614. Poseben privilegij so dobili 20. jan. 1629. Pri mostu St. Michel, v študen« tovskem kvartu, so prodajali študentom knjige. Od takrat pa do danes
fcSuKinistova »trgovina« s cerkvijo K o tre Dame v ozadju
prodajajo na istem mestu knjige često od očeta na sina Imajo odrejeno, kaj kdo prodaja. Nekateri imajo na policah romane, drugi politične spise, tretji muzikalije, četrti poezijo, peti sta-
Prodajalna starih knjig. V ozadju policijska prefektura in pravosodna palača (na levi)
re geografske karte in umetniške reprodukcije. V vseh jezikih: arabske, niponske, židovske in ruske knjige često opaziš In vse to po nizkih cenah.
Bukinisti imajo svoje prijatelje pa tudi sovražnike. V sredi 17. st. si je na primer pisatelj po imenu Catherinot delal reklamo na ta način, da je svoje knjige skrivaj podtikal bukinistom v zaboje. Akademik Xavier Maurier pa ni mogel videti, da se njegova dela vlačijo po umazanih predalih ter jih je zato odkupoval.
S prodajo starih knjig se bavijo tu di drugi starinarji v mestu. Ti so za ljubitelja knjig mnogo zanimivejši. Pisatelji običajno kritikom poklanjajo knjige. Le-ti jih često nerazrezane prodajo svojemu starinarju za nekaj frankov. Tako si lahko v nekaj dneh, potem ko je knjiga izšla iz tiska, nabaviš popolnoma novo knjigo za polovično ceno. Se celo več je vredna, ker pisatelji »svojim dragim kritikom« navadno »v znak hvaležnosti« knj;go s podpisom podarijo. Ti kritiki pa so dokaj nehvaležni: svoje ime izrežejo in pro» dajo avtorjev podpis s posvetilom in neprečitano knjigo vred.	Rr.
ŽELEZNIŠKA ANTICIPACIJA
Kopači, ki so pred leti imeli posla na starem pokooal:šču v Montbrisonu (Loire), so izgrebli napol zlomljen spominski kamen. na katerem si še čital: »Tukaj počiva Pierre-Michel Moisson-Desroches, glavni rudniški inženir in počctn:k železnic 1. 1812.« Ta Desroches. ki le organiziral rudarsko šolo v Saint-Etiennu ter napisal razne modroslovne in bogoslovne razprave, je po dokončanih svojih študijah imel v Londonu prliko 1 1808 prisostvovati poskusom Trevithicka, kateremu se je naj-prei posrečilo, da je pognal po tirnicah »parni voz« svojega izuma. Štiri leta ka-
sneje pa je ta inženir naslovil na Napoleona spomenico »o možnosti, da se okrajšajo razdalje, če bi se cesarstvo prepredlo s sedmim: velikimi železnimi cestami« To je danes ravno železniško omrežje v Franciji. Vendar okolnosti tedaj niso bile ugodne za take načrte. 1 1812 so bile na Francoskem tuje voiske in Moisson-Desrochesov osnutek je šel spat na vse večne čase v kako mapo v arhivu.	nk
Pogosto sliSimo- »Bogat je ln skop.* Kakor da bi skop človek mogel biti bogat.
Paul Morami
FOTOAMATER
Neprehude praske v filmu odstranimo na ta način, da gremo preko njih s tenkim čopičem, ki smo ga pomočili v mešanico z enak h delov lednega octa in zaponskega laka. Film mora biti pri tem popolnoma suh.
žveplenke namesto bliščic ln nitrafotk: to je stvar, ki ni tako nesmiselna, kakor je videti na prvi pogleđ. V primeru, da hočeš napravici posnetek moža, ki s* prižiga cigareto, pa je to nadomestilo za drage svetilne priprave sploh najbolj umestno, ker edino tako dobiš najzanimivejše in najnaravnejše lučne efekte v svojo sliko žveplenka, ki jo pustimo dogoretl, nam da v tem času popolnoma zadosti svetlobe, da posnetek na občutljivo tvorivo in z veliko zaslonko ne bo premalo ekspo-nlran Toda če hočemo napraviti trenutni posnetek, ki naj nas obvaruje zmajanih obrisov. moramo prižgati več. žveplenk hkrati. Postopek ie enostaven: Snemati moramo v prostoru kier ni preveč svetlo, tako da ostane objektiv kratek čas pred posnetkom ln po niem lahko odprt, ne da bi to škodovalo občutljivi plasti. Model je prižgal cigareto že prej. objektiv odpremo. model vzame v roko dve do štiri žvenlenkp z glavicami skupaj ln jih istočasno prižge s tlečo cigareto v ustih Za-klop hitro zapremo, posnetek je napravljen. Poskusite!
2000 posnetkov na sekundo
V laboratorijih aneleSke družbe Western Electric uporabljalo nnvo filmsko kamero, ki moro r>nmpH 9000 nn=netknv v sekundi. S to kamero so snemali n Dr eksplodirajoč žarnico In ko so predvajali ta posnetek z normalno br7ino. so posamezn; drobci stekla padali tako počasi, kakor padajo počasne snežinke
Trpežnost z živim srebrom olačenlh negativov Je. na žalost maihna. Znano je. da imaio tako oiačen? negativi, ki smo jih počrnili z amoniakom. najkrajše živlienie, čeprav nam daie tu amon'ak Se najboljše učinke v svetlobah Kier gre za to. da bi se nam oiačeni negativ dalie časa ohranil, ga počr-nimo zato raiši z natriievim sulfitom aH z razvijalcem Vendar teh negativov potem ne smemo hraniti na toplem, ker jim toplota škoduje. Najbolje je pač v vsakem primeru, da negativa ne ojačimo kemično, temveč da ga prekopiramo na trdo ploščo hi to kopijo zopet na trdi plošči ter s primernim razvijanjem spremenimo * diane-gativ Tako se izognemo nevarnosti, da bi se nam original pokvaril.
Dobro povedano!
»Ce vidimo ob najbolj svetlem soncu amaterje s stojali, je to neumnost, če snema ljubitelj malega formata s svojo ogrom-Bo globinsko ostrino pokrajino z ?
36 in osvetlitvijo 1 sekunde, velja isto. To ne ustreza tehničnim prednostim, ki jih imamo danes v področju filmov ali aparatov in ki niso nič drugega nego temeljni pogoji za hitre in žive posnetke.« (»Der Satrap«.)
Vrhovno pravilo za razpored-
bo slik v albumih: pazite, da ne bo album dolgočasen. Ce si sledijo v neskončnost sami portreti ali same mrtve narave ali same pokrajine, bodo ogledovalci Yašc£a albuma zehali. Večje skupine istobarvnih motivov razdelite v manjše skupine, poskrbite za spremembo, ki pa seveda spet ne sme biti prepestra in brez sistema. Abstraktni posnetki, foto-grafike in podobno, so zelo primerni za uvod ali zaključek posameznih motivnih vrst S takšnim' vrinki se dado doseči sploh mični efekti.
V okviru bližne razstave fotograf i 1 e in filma, W jo pripravlja Fotoklub Ljubljana za le-tošnio jesensko velesejmsko prireditev v Ljubljani, se bo vršila III mednarodna razstava umetniSke fotografije, ki se je udeleži lahko vsak amaler in poklicni fotograf Interesenti naj od fotokluba zahtevajo takol l:čno izdelani prospekt s pogoji ln prijavnicami Vsak avtor pošlje naiveč 4 slike, priiavnina znaša 50 D!n. zadnli rok je 15 1ulij Ziriia ho nagradila naibol1$a dela z mnogimi odlikovani: Obča razstava fotografije in filma (OR.FTF.l bo obsega'a razen mednarodne umetniške razstave tudi posebne razstave fotogrnafske in kinematografske Industrije, trgovine ln tiska, znanstvene in uporabne fotografije, amaterske in poklicne organizacije, razstavo razglednic. tuisko prometnih krajev fotografije in liud=ke prnsvete. k'nematograf-ski natečaj itd itd. Po dosedanjih pripravah sodeč hn to ena nainboežneiS h in na1-raznovrstneiša fotografska razstava na svetu Опо7дгјато trdi na nedavno raml-sanl nsgradnj nntefaj za jesenski vele-seiemski lepak, ki bo isto tako fotografsko delo.
★
Po t o k I o b liublunu : Dan« ob 18. seja eksekutive razstavnega odbora na veleseimu tutri » torek seia ceiotneea odbnra in SirSega razstavne« odbora V klubskem lokalu. V petek rredvaja K Kocian-čf ob desetletnici svmesa fotoe-afskeea delovania retroaktivno seriio okrog 120 diapozitivov. Vabljeni tuH- pri'atelii klnba
Priiafelii mednarodne revije »Galerije« bodo I za d ovol i s tvo m ugotovili, da niso zadnji dogodki v Avstriii V ničemer spremenili oblike in vsebine tegi reprezentativneea fotografskega obzornika, ki se ie letos s poudarien.m obravnavanjem tehničn h m konkretnih oblikovnih problemov Se bolj neeo kdai prej približal Široki masi resnih amateriev Aprilska Številka priohčuie rred svoiimi 20 celostranskimi reprodukcijami veliko slik. ki Iih kot umetniška dela že ni več mogoče prekositi Opozoriti hočemo na dva posnetka z infrardečimi žarki, ki učinkujeta naravnost dovrSeno in ki dajeta znanemu fotografskemu Public stu dr Helvricha priliko za razglablianie v uporabi za infrardeče žarke občutliivih plasti v »slikoviti« fotografiji Članek e snemanju otrok in drugi članki rer stalne rubrike do-polniuieio ta zvezek. Naslov uredništva »Galerije« je isti kakor doslej: Wien VI., Link- W>en/eile 48-52. Od tam dobil kcviik« na ogled, ic poiljd J dUl I
FILATELIJA
Iz naše f ila teli je
Pod štev. 77. lahko danes Javimo novo dopisnico s sliko cerkve sv. Volbenka v Poljanski dolini. Prva, ki smo jo prejeli, je bila oddana v Medvodah 30. III. Slika je v sivo vijoličasta barvi. Kakor opažamo, so morale biti slovenske dopisnice izdane v dveh partijah. Vse zadnje imajo namreč pod sliko napis »Foto PUtnik«, česar prej pri nobeni nismo opazili.
Zagrebške »Novosti« pišejo, da še nimajo uradnega potrdila o izdaji posebnega bloka ob odkritju spomenika neznanemu junaku na Avali. Mi smo povzeli vest po nekem švicarskem listu, kjer trgovci te bloke že v naprej ponujajo po 4 švicarske franke, in hkratu omenjajo, da bo imel blok naklado 100.000 kosov.
Nove znamke po svetu
POLJSKA: Frankovna znamka po 20 grošev bo v kratkem vzeta iz prometa, ker je na njej naslikana žalna zastava na ka-toviškem gradu. Baje je fotograf napravil posnetek za to znamko slučajno na dan smrti maršala Pilsudskega. — Za dvajsetletnico osamosvojitve Poljske izide dolga serija znamk, ki bo imela naslednje vrednote in slike: Na znamki po 5 grošev bo kralj Boleslav, na znamki po 10 g. kralj Kazimir Vel'kl, na znamki po 15 g. Ladislav Jagelonski, na 20 g. kralj Kazimir Ja-gelonski in zeml jevid Pollske lz leta 1447., na 25 g. kralj Avgust Sigismund, na 30 g. Štefan Bathory, na 45 g maršala Chodkie-wicz in Zolkiewsky, na 50 g kralj Sobie-ski in pogled na Dunaj, na znamki po 55 g bo slika plemiškega zbora iz leta 1791., na znamki po 75 g. knez Poniatowsky ter generala Kosciuszko in Domrowsky Poljski upor iz leta 1831 bo naslikan na znamki po 1 zlot, na znamki po 2 zlota bo prizor iz upora leta 1863., na najvišji vrednoti po 3 zlote pa bo slika maršala Pilsudskega.
AVSTRALIJA: V dosedanjem vzorcu je Izšla nova frankovna znamka po 4 реппу-je v zelenkasti barvi.
VENEZUELA: S pretiskom »RESELLA-DO 1937-38« so izšle lanske frankovne znamke in znamke za letalsko pošto Serija obsega naslednje vrednote: frankovne znamke po 5 centov v vijoličasti barvi, svo zeleno po 10 c.. lilasto po 25 c in opečnato rdečo po 3 bolivarje aZ letalsko pošto so naslednie znamke: rdeča po 10 c„ vijoličasta po 25 c., svetlo zelena po 40 c., karminasta po 70 c., siva po 1 bolivar, sinje zelena po 1.20 b., temno sinja po 1.80 b. svetlo sinja po 1 95 b., rdeče rjava po 2 b., sivo sinja po 2.50 ':>., lilasta po 3 b., rdeče vijoličasta po 10 b ln siva po 20 b.
BRAZILIJA: Za 400ietnico ustanovitve mesta Olinde je Izšla posebna spominska znamka po 400 reisov v lilastt barvi.
FRANCIJA :3 aprila bo izšla v Franciji posebna spominska znamka га 100 letnico rojstva Leona Gambette
ANGLEŠKI HONDURAS: S slikami po. krajin je izšla serija znamk. Vrednote so oaslednje: zelena in škrlatna po 1 cent, rdeča in črna po 2 c., rjava ln zelena po 10 c., rjava in sinja po 15 c.. zelena ln sinja po 25 c., škrlatna ln črna po 50 c., olivna in rdeča po 1 s., rjava in sinja po 2 s. In rjava in rdeča po Š s.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Za dvajsetletnico bitke pri Bachmaču, kjer so zmagali češki legionarji, sta izšli dve spominski znamki brez pribitka, m sicer zelenkasta po 50 vinarjev in rdečkasta po 1 krono. Na znamkah je slika dveh legionarjev, enega s kučmo drugega s čepico.
GDANSK: Za Schopenhauerjevo 1501et-nlco rojstva so izšle tri spominske znamke, črno sinja po 15 pfenigov, temno rjava po 25 pf. in rdeča po 40 pf.
HONGKONG: Izdane so bile štiri nove portovne znamke, siva po 2 centa, oranžna po 4 c.. rdeča po 6 c. In škrlatna po 10 c.
GIBRALTAR: S sliko kralja Jurija VL so izšle nove znamke, in sicer zelena po Yx реппуја, rjava po 1 p., karminasta po 1M p., siva po 2 p. in svetlo sinja po 2 Mi p. Na vsaki znamki je poleg kraljeve glave v medaljonu še pokrajinska slika.
AVSTRIJA: Za včerajšnji plebiscit je izšla posebna spominska znamka v dveh nakladah. Na njej sta naslikana dva moža, ki neseta zastavo s kljukastim križem. Okoli slike je napis »Ein Volk, ein Reich, ein Flihrer! — 10. April 1938.« Razen tega še označba »Deutsches Reich«. — Crtež znamke je napravil dunajski profesor E R Puchtnger. Znamka je za 6 pfenigov v temno zeleni barvi tiskana pa v rastrskem ba-krotisku. Prva naklada, ki je bila namenjena za prejšnjo Nemčijo, Je tiksana v Berlinu in ima za vodni znak kljukaste križe, druga izdaja, za bivšo Avstrijo, pa je bila tiskana na Dunaju na navadnem pa-pirtu brez vodnega tiska. Znamka ostane v vel javi do konca leta.
BAHAMSKO OTOČJE: S sliko kralja Jurija VI. so izšle tri znamke, in sicer zelen.-. po M реппуја, rdeče po i. p. in sinja po 2% p.
PORTUGALSKA: Geografska družba je dobila novo znamko za oprostitev poštnine. Znamka je v črni, rdeči in temno zeleni barvi in nima označene vrednosti
Najdražja evropska znamka
Edini izvod švedske znamke po 3 ski-ltnge v rumeni barvi je dosedanji lastnik prodal nekemu francoskemu zbiralcu za 60.000 švedskih kron. Ta rekord je zanimiv zaradi tega. ker je to najvišja cena za eno znamko ki je bila kdaj dosežena. Druga najdražja znamka na svetu. Britanska Gujana iz leta 1856 po 1 cent. je bila prodana leta 1922 za 7 000 angleških funtov. Bivši lastnik je znamko kupil pred nekaj leti za 37 500 kror Odkril jo je leta 1885 neki deček, ki Je zdaj ivedakl polkovnik
BAJESLOVNI TRAVANKOR
Vzdolž iužnozapadne obale Prednje Indije leži ena nailepiih njenih držav. Travan-ког. V gosto poseljeni deželi so kraji, kjer pride do 600 liudi na 1 km2! Prirodnih lepot ima ta država v izobilju, podnebje je blago. oceansko, zelo rodovitna zemlja hrani v sebi mnogo rud. 65°'o prebivalstva je H in-dov. 28% krietjanov in 6"/o muslimanov. Kakor v oetali Indiji se verniki tudi tu dele na kaste in preprosti pnrije se morajo že od daleč umakniti plemenitnikom.
V	Travankoru vlada v nasledstven?m pravu matr-arhat Obdržal se je Je od takrat, ko so imele žene po več mož in niso znale, kdo je otrokov oče. Vladarja ne nasledi sin, temveč sin očetove seslre. Če ima vladar brata, je ta dedič. V naprednem Travankoru je 28°/o moških. 18% ženskih prebivalcev pismenih. nad pol milijona otrok zahaia v Sole. 85 0O0 vzgojiteljev poučuje v materinščini. 10.000 v angleščini. Ženske Imajo aktivno in pasivno volilno pravico, nameščene so kot učiteljice, bolničarke in zdravnice
Za slikovitim primorjem z glavnim mestom Trivandrumom leži plodna žitniea, vod-nato zaledje, po katerem plove na tisoče čolnov. V ozadju ве s-penja gorati svet, s temnimi gozdovi, v katerih prebivata poleg drugih zveri tudi slon in panter.
-ie
NEMŠKE TVRDKE EV NEMŠČINA
V	Nemčiji imajo društvo za nego čistega nemškega jezika, ki izdaja svoj list »Die Muttersprache« (materinščina). V nJem se posebno bore zoper tuje "besede.
Ko je tudi pri nas znana tvrdka Julius Meinl A. G. Izdala v Nemčiji katalog svojih izdelkov in v njem rabila besede, ki temu društvu niso bile všeč, jo je društvo na to opozorilo. Iz odg-ovora, ki ga je tvrdka Meinl poslala društvu, in ki je tiskan v letošnji januarski številki omenjenega lista, tvrdka sporoča, da je avstrijsko in nemško podjetje, da deluje v mnogih tujih deželah in vodi ves svoj poslovni promet v nemškem jeziku. Nadalje pravi dobesedno: »V 751etnem delu smo velik del nemške življenjske kulture prenesli daleko preko meja naše domovine... Tako na primer ne najdete v 26 prodajalnah, ki jih imamo v neki vzhodnoevropski državi (menda je to Jugoslavija?) niti enega prodajalca, ki ne bi obvladal nemščine. Temu negovanju našega jezika odgovarja pa tudi obzir do onih ki ga uporabljajo v svoji tujerodni domovini.«
Navajamo besede te tvrdke zato, da čl-tatelji spoznajo, kako Nemci v inozemstvu niso sami zadovoljni s tem, da prodajajo svoje proizvode, temveč pri tem sistematično vrše tudi jezikov** propagando. B 0 0 0
K N I I O E IN BEVIJS
Uredništvo je prejelo:
FRAN KSAVER MEŠKO: CERNA SMRT A J INK POVIDKY <črty), ze slovieStiyy pfeložil An to J Horaak. Tiskem a nikladem spolcčenskycn podniku » Pferovi
1938.
ZVONČEK, leto 39, St. 4. Velikonočna Številka tega mesečnika s podobami za mladino, ki je ie 38 let naiboliSi priiatelt domače mladine in ki v zadnjih mesecih obiskuie tudi nato deco * sosednjih deželah in povsod, kier so naSi izselienci. vsebuje med drugimi velikonočno pravliico »Princeska in pekovski vaienček« (P Basnik), pravliico iz sedanie Španije »Junaiki časi« (Helena Breznik), belokramsko pravliico »KakrSen človek, taklna du?a« (t. Zupane). Vmes so pesmice in mnogo zanimivega drobila. »Zvonček« «e naroča T Ljubljani, Krakovski nasip 22 in sune celoletno same din 30.
REJEC MALIH ŽIVALI, leto V., St. 4. Nainorejfc Številka vsebuie praktične rubrike za rejce malih livali: perutninarstvo, kunčereia, reja koz, ovc in praSičer, vzgoia domačih in tuiih ptic, akvaristovstvo t lani-mivimi prispevki. List izhaja mesečno in stane za vs» leto samo din 30. Naroča se v Ljubljani. Kuuaen 10.
PRAKTIČNE NOVOTB
Zaplrač za steklenice Kaplje iz steklenic a črnim vinom ali sadnimi soki napravljajo steklenice lepke in mažejo prte. Takšni madeži na prtih ali obleki se ne dado brez nadaljnjega odstraniti. Zato uporabljamo znane klobuče-vinaste obročke okrog stekleniških vratov, ki zadržujejo polzeče kaplje. Ta rešitev pa z ozirom na snažnost ni baš najvzoraaj&a.
Dosti boljši so novi zapirači za steklenic® in trpežne umetne smole. Zamašek obdaja tu cevko iz umetne smole, ki se končuje zgoraj v izlivni tulec in omogoča tako neoporečno izlivanje. Zadnje kaplje padejo spet v steklenico. Priprava ima še zapiralni pokrovček, ki se privije na tulec. Ta zapirač je prav tako praktičen, kakor hl-eienlčen in ga Je dobiti v: vaeii mogo&b barvah.
mJEC IN KOŠEK JAJEC
Pinguis
Pismenke: aacdeeeeeeeeglill iijjkklmnnnnooprrrrsstt vstavi v prazna polja tako, da besede pomenijo I. vodoravno: 1. junak Štirih sadnjih knjig Iv. Zorca, ime znači »okoren«, 2. izmreti (lat. sestavljenka z »mori«), 3. žeja (lat. obratnica, iz nje ital. »sete), 4. tožilnik osebnega zaimka tretje osebe, 5. Ikrav, 6. sam, samcat, 7. majhen roj, 8. slične, podobne. П. n a v p i k : po nizozemščini napravljen izraz za igro na dobitke i(srednji stolpec), prvi vsebuje priimek francoskega profesorja, ki se je z ljubljanske univerze preselil v Strasbourg, lani pa r Montpellier. V svoji debeli knjigi »Oton 'Joupantchitch« omenja ljudsko vero v zajčka, ki nosi piruhe (ta vraža prodira k nam z nemškega severa), zadnji stolpec ima naslov Zupančičeve mladinske zbirke t pomenom velikonočnega jajca«. — Za pravilno rešitev so razpisane tri nagrade v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati na uredništvo »življenja in sveta« najkasneje v enem tednu.
REŠITEV KRIŽANKE V 6T. 13 Vodoravno: Ta!leyrand (tal'ran), Eliot, erće, leb. cenost. Eler (Eller), samke, Vuk, oh-Ual, ij, so, en-la, zalokar, J F, i, ikra, mer, Joe, a, Nana, akrostihon. — Navpik:
televizija, aleluja. OK, libek, ller, lo, r, sok, o. etc, okras, y, aa, t, Ronacher, mah, neskaljeno. Detela Fran. — Čeprav to pot ni bila razpisana nagrada, smo vzlic temu prejeli lepo število pravilnih rešitev. Za nagrado je bil izjemoma določen Janko Ko. Joša, Murska Sobota.
ZA BISTRE GLAVE
389 P o g ač a
Kvadratno pogačo je mogoče z neprekinjenim rezom razdeliti v pet delov. Kako T
PAMETEN NASVET Yvette Gibert je šla z baronom D ... Jem v Bois de Boulogne pn Parizu na sprehod. Pomlad se je bohotila okrog njiju, sonce je solnelo s sinjih višav, otroci so se igrali po pesku v parkih. Baron se ves vesel izpoveduje družici:
»Otroke imam silno rad, posebno tuje, sajši ko svoje ...« »Oženite sel«
SS % A H Л
PROBLEM 230
Dr. S. Cristoffanini (Genova)
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 239 1. Kfl—gll, Lf8—c5 + (a) 2 Sf5—d4 mat 1... d7—d5 (b)
1	Sf4—g2 mat 1... Sd7 poljubno (O
2	Dc6—f6 mat
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR «. T1-^ A JNARODNA TISKARNA V LJUBLJANI PREDSTAVNIK. FiUUJj ЈЈШАЈ^ po гаттшАа irlh dostavljeno Din &.—