354 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 355Ptice reke DravePtice reke Drave Ptice reke Drave Luka Božič Kljub velikim spremembam zaradi negativnih vplivov človeka v zadnjih desetletjih reko Dravo uvrščamo med najpomembnejša območja za ptice v Sloveniji. Drava vzdolž svoje- ga toka, zlasti na panonskem delu Podravja nizvodno od Maribora, oblikuje raznovrstne življenjske prostore ptic. Zaradi dobre ohranjenosti nekaterih lastnosti naravnih rek ter ve- likosti in povezanosti območja imajo mnoge med njimi tukaj najpomembnejše populacije v državi. Drava je na območju alpskega dela Podrav- ja do druge svetovne vojne, pod Mariborom pa vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja, tekla po naravni, pretežno nespremenje- ni strugi. Dober vpogled v stanje avifavne tistega obdobja omogočajo opazovanja Ot- marja Reiserja, svetovno znanega ornitologa, ki je na širšem območju Maribora deloval konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja ter svoje ugotovitve podrobno opi- sal v leta 1925 izdani monografiji. V njej lahko denimo razberemo, da je bila vzdolž panonskega dela Drave pogosta gnezdilka rečnih otokov in obsežnih obrežnih pro- dišč prlivka (Burhinus oedicnemus). Zadnji domnevno gnezdeči osebek te vrste je bil na Dravi zabeležen leta 1981, odtlej pa jo pri nas uvrščamo med izumrle vrste. Izmed značilnih vrst naravnih nižinskih rek sta ta- krat v številnih kolonijah gnezdili navadna čigra (Sterna hirundo) in breguljka (Riparia riparia), katerih preživetje je danes mogoče izključno z umetnim vzdrževanjem posame- znih gnezdišč. Današnje stanje ptic in njihovih življenjskih prostorov na območju Drave v veliki meri opredeljujejo izgradnja in obratovanja ve- rige hidroelektrarn, saj je reka na ozemlju Slovenije povsem podrejena energetski izra- bi. Naravna rečna dinamika se je s tem bi- stveno spremenila, kar je skupaj s krčenjem poplavnih gozdov, zložbo (komasacijo) in izsuševanjem zemljišč omogočilo razmah intenzivnega kmetijstva in urbanizacije na poplavnem območju Drave, kjer to prej ni bilo mogoče. Ne glede na omenjene spre- membe ima pomembno vlogo pri pojavljanju in razširjenosti ptic vzdolž Drave tudi dej- stvo, da se območje nahaja v dveh različnih naravnogeografskih enotah Slovenije, Alp- skem in Panonskem svetu, kar se kaže tako v sami rečni strugi kot tudi predelih vzdolž bregov z njihovo topografijo, razporeditvijo rečnih teras, obsegom poplavnih površin in drugimi značilnostmi, ki vplivajo na razvoj obrečnega rastja ter življenjskih prostorov ptic. Alpska Drava Na alpskem delu je tok Drave pregrajen s pretočnimi elektrarnami in izrazito upoča- snjen, zaradi operativnih potreb pri proizvo- dnji električne energije pa prihaja do obču- tnih dnevnih nihanj gladin akumulacijskih jezer. Drava je tukaj ukleščena v Dravsko dolino, ki je ponekod izrazito ozka, tako da rečni bregovi skoraj neposredno prehaja- jo v hriboviti svet. Nekoliko večje uravna- ve so Libeliško-Črneško polje v zgornjem, Mučko-Radeljsko polje v srednjem in Ru- ško-Selniško polje v spodnjem delu doline. Prav na teh predelih so se na izrazitejših razširitvah struge in v plitvih zalivih z upo- časnjenim tokom razvili najpomembnejši življenjski prostori ptic, med katere uvršča- mo predvsem obsežna trstišča v obliki več deset metrov širokih pasov vzdolž bregov in rečne otoke s trstišči in sestoji bele vrbe, ki oblikujejo edinstveni rečni življenjski pro- stor. Najlepše primere najdemo na območju nekdanjega naravnega rečnega okljuka na Na Ptujskem jezeru gnezdi edina mešana kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) in dveh vrst galebov v Sloveniji. Foto: Davorin Tome. Na razširitvah struge in v plitvih zalivih z upočasnjenim tokom alpskega dela Drave so se razvila obsežna trstišča. Foto: Luka Božič. 354 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 355Ptice reke DravePtice reke Drave Ptice reke Drave Luka Božič Kljub velikim spremembam zaradi negativnih vplivov človeka v zadnjih desetletjih reko Dravo uvrščamo med najpomembnejša območja za ptice v Sloveniji. Drava vzdolž svoje- ga toka, zlasti na panonskem delu Podravja nizvodno od Maribora, oblikuje raznovrstne življenjske prostore ptic. Zaradi dobre ohranjenosti nekaterih lastnosti naravnih rek ter ve- likosti in povezanosti območja imajo mnoge med njimi tukaj najpomembnejše populacije v državi. Drava je na območju alpskega dela Podrav- ja do druge svetovne vojne, pod Mariborom pa vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja, tekla po naravni, pretežno nespremenje- ni strugi. Dober vpogled v stanje avifavne tistega obdobja omogočajo opazovanja Ot- marja Reiserja, svetovno znanega ornitologa, ki je na širšem območju Maribora deloval konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja ter svoje ugotovitve podrobno opi- sal v leta 1925 izdani monografiji. V njej lahko denimo razberemo, da je bila vzdolž panonskega dela Drave pogosta gnezdilka rečnih otokov in obsežnih obrežnih pro- dišč prlivka (Burhinus oedicnemus). Zadnji domnevno gnezdeči osebek te vrste je bil na Dravi zabeležen leta 1981, odtlej pa jo pri nas uvrščamo med izumrle vrste. Izmed značilnih vrst naravnih nižinskih rek sta ta- krat v številnih kolonijah gnezdili navadna čigra (Sterna hirundo) in breguljka (Riparia riparia), katerih preživetje je danes mogoče izključno z umetnim vzdrževanjem posame- znih gnezdišč. Današnje stanje ptic in njihovih življenjskih prostorov na območju Drave v veliki meri opredeljujejo izgradnja in obratovanja ve- rige hidroelektrarn, saj je reka na ozemlju Slovenije povsem podrejena energetski izra- bi. Naravna rečna dinamika se je s tem bi- stveno spremenila, kar je skupaj s krčenjem poplavnih gozdov, zložbo (komasacijo) in izsuševanjem zemljišč omogočilo razmah intenzivnega kmetijstva in urbanizacije na poplavnem območju Drave, kjer to prej ni bilo mogoče. Ne glede na omenjene spre- membe ima pomembno vlogo pri pojavljanju in razširjenosti ptic vzdolž Drave tudi dej- stvo, da se območje nahaja v dveh različnih naravnogeografskih enotah Slovenije, Alp- skem in Panonskem svetu, kar se kaže tako v sami rečni strugi kot tudi predelih vzdolž bregov z njihovo topografijo, razporeditvijo rečnih teras, obsegom poplavnih površin in drugimi značilnostmi, ki vplivajo na razvoj obrečnega rastja ter življenjskih prostorov ptic. Alpska Drava Na alpskem delu je tok Drave pregrajen s pretočnimi elektrarnami in izrazito upoča- snjen, zaradi operativnih potreb pri proizvo- dnji električne energije pa prihaja do obču- tnih dnevnih nihanj gladin akumulacijskih jezer. Drava je tukaj ukleščena v Dravsko dolino, ki je ponekod izrazito ozka, tako da rečni bregovi skoraj neposredno prehaja- jo v hriboviti svet. Nekoliko večje uravna- ve so Libeliško-Črneško polje v zgornjem, Mučko-Radeljsko polje v srednjem in Ru- ško-Selniško polje v spodnjem delu doline. Prav na teh predelih so se na izrazitejših razširitvah struge in v plitvih zalivih z upo- časnjenim tokom razvili najpomembnejši življenjski prostori ptic, med katere uvršča- mo predvsem obsežna trstišča v obliki več deset metrov širokih pasov vzdolž bregov in rečne otoke s trstišči in sestoji bele vrbe, ki oblikujejo edinstveni rečni življenjski pro- stor. Najlepše primere najdemo na območju nekdanjega naravnega rečnega okljuka na Na Ptujskem jezeru gnezdi edina mešana kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) in dveh vrst galebov v Sloveniji. Foto: Davorin Tome. Na razširitvah struge in v plitvih zalivih z upočasnjenim tokom alpskega dela Drave so se razvila obsežna trstišča. Foto: Luka Božič. 356 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 357Ptice reke DravePtice reke Drave Dravograjskem jezeru, nad Hidroelektrarno Vuzenica (Ribičje), pri Zgornji Vižingi in v zalivu Tilkova mlaka ob izlivu Suhega po- toka pri Spodnji Vižingi. Značilna gnezdilka trstišč alpskega dela Drave je srpična trstnica (Acrocephalus scir- paceus), vrsta, povsem prilagojena življenju v tem posebnem življenjskem prostoru. V najugodnejših sestojih najdemo pojočega samca vrste na vsakih nekaj deset metrov obrežnega trstišča. Tukaj verjetno gnezdi največja lokalna populacija vrste v Sloveniji, po zadnjih sistematičnih popisih njeno veli- kost ocenjujemo na sedemdeset do devetde- set parov. Največji zgostitvi gnezdečih parov sta na Dravograjskem jezeru ter predvsem na odseku med Gortino in Hidroelektrarno Vuhred. Precej manj številna sta rakar (A. arundi- naceus) in bičja trstnica (A. schoenobaenus), zadnja zlasti na robnih delih trstišč in pre- delih, poraščenih z visokim šašjem. Trstišča, zaraščena z mlajšimi sukcesijskimi stopnja- mi vrbovja, so gnezditveni življenjski pro- stor v Sloveniji redkega in krajevno razširje- nega trstnega strnada (Emberiza schoeniclus). Na visokih drevesih odročnega dela enega izmed rečnih otokov gnezdi manjša kolonija sive čaplje (Ardea cinerea), edina na alpskem delu Drave v Sloveniji. Območje v okolici Radelj ob Dravi je del domačega okoliša gnezdečega para črne štorklje (Ciconia ni- gra), za katerega mokrišča na tem rečnem odseku pomenijo pomemben prehranjevalni življenjski prostor. Plitvejši robni deli reč- ne struge s številnimi ribjimi mladicami in bogato obrežno zarastjo so prehranjevališča vodomca (Alcedo atthis). Poleg splošno raz- širjene mlakarice (Anas platyrhynchos) po- nekod v manjšem številu gnezdijo še liska (Fulica atra), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus), čopasti ponirek (Podiceps crista- tus) in mali ponirek (Tachybaptus ruficollis). Vse naštete vrste so na alpskem delu Drave zelo redke gnezdilke, katerih gnezdenje je omejene na eno ali dve mesti. Dravograjsko jezero je v ornitološki literaturi med drugim zapisano s prvim podatkom o gnezdenju prostoživečega para laboda grbca (Cygnus olor) zunaj znanih mest naselitve v Slove- niji leta 1981. Danes vrsta na alpskem de- lu Drave gnezdi na več mestih. Razmero- ma nova gnezdilka območja je veliki žagar (Mergus merganser). Gnezdenje te značilne vrste alpskih odsekov rek je bilo z opazo- vanjem samice z mladiči prvič potrjeno leta 2016, v letu 2021 pa je že gnezdilo pribli- žno deset parov. Panonska Drava Pri Mariboru Drava preide v ravninski del slovenskega panonskega Podravja, kjer ob- sežno poplavno območje reke omejuje rob najmlajše, najnižje ležeče dravske terase, ki se ponekod nahaja tik ob matični stru- gi, drugod pa je od nje oddaljen do enega kilometra in pol. Danes je večina vode pre- usmerjena v kanale derivacijskih hidroelek- trarn, tako da po strugi večji del leta teče dvajsetkrat manj vode kot pred začetkom obratovanja hidroelektrarn, drastično pa se je zmanjšal tudi prenos sedimentov. Ocenju- Značilna gnezdilka trstišč alpskega dela Drave je srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus), ena izmed maloštevilnih vrst ptic v Evropi, ki so povsem prilagojene življenju v tem posebnem življenjskem okolju. Foto: Duša Vadnjal. Dobro ohranjene značilnosti in procese naravnih nižinskih rek najdemo danes le na krajših, neutrjenih odsekih panonskega dela Drave, kjer bočna erozija omogoča naravne širitve matične struge in nastanek obsežnih prodišč. Foto: Tilen Basle. 356 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 357Ptice reke DravePtice reke Drave Dravograjskem jezeru, nad Hidroelektrarno Vuzenica (Ribičje), pri Zgornji Vižingi in v zalivu Tilkova mlaka ob izlivu Suhega po- toka pri Spodnji Vižingi. Značilna gnezdilka trstišč alpskega dela Drave je srpična trstnica (Acrocephalus scir- paceus), vrsta, povsem prilagojena življenju v tem posebnem življenjskem prostoru. V najugodnejših sestojih najdemo pojočega samca vrste na vsakih nekaj deset metrov obrežnega trstišča. Tukaj verjetno gnezdi največja lokalna populacija vrste v Sloveniji, po zadnjih sistematičnih popisih njeno veli- kost ocenjujemo na sedemdeset do devetde- set parov. Največji zgostitvi gnezdečih parov sta na Dravograjskem jezeru ter predvsem na odseku med Gortino in Hidroelektrarno Vuhred. Precej manj številna sta rakar (A. arundi- naceus) in bičja trstnica (A. schoenobaenus), zadnja zlasti na robnih delih trstišč in pre- delih, poraščenih z visokim šašjem. Trstišča, zaraščena z mlajšimi sukcesijskimi stopnja- mi vrbovja, so gnezditveni življenjski pro- stor v Sloveniji redkega in krajevno razširje- nega trstnega strnada (Emberiza schoeniclus). Na visokih drevesih odročnega dela enega izmed rečnih otokov gnezdi manjša kolonija sive čaplje (Ardea cinerea), edina na alpskem delu Drave v Sloveniji. Območje v okolici Radelj ob Dravi je del domačega okoliša gnezdečega para črne štorklje (Ciconia ni- gra), za katerega mokrišča na tem rečnem odseku pomenijo pomemben prehranjevalni življenjski prostor. Plitvejši robni deli reč- ne struge s številnimi ribjimi mladicami in bogato obrežno zarastjo so prehranjevališča vodomca (Alcedo atthis). Poleg splošno raz- širjene mlakarice (Anas platyrhynchos) po- nekod v manjšem številu gnezdijo še liska (Fulica atra), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus), čopasti ponirek (Podiceps crista- tus) in mali ponirek (Tachybaptus ruficollis). Vse naštete vrste so na alpskem delu Drave zelo redke gnezdilke, katerih gnezdenje je omejene na eno ali dve mesti. Dravograjsko jezero je v ornitološki literaturi med drugim zapisano s prvim podatkom o gnezdenju prostoživečega para laboda grbca (Cygnus olor) zunaj znanih mest naselitve v Slove- niji leta 1981. Danes vrsta na alpskem de- lu Drave gnezdi na več mestih. Razmero- ma nova gnezdilka območja je veliki žagar (Mergus merganser). Gnezdenje te značilne vrste alpskih odsekov rek je bilo z opazo- vanjem samice z mladiči prvič potrjeno leta 2016, v letu 2021 pa je že gnezdilo pribli- žno deset parov. Panonska Drava Pri Mariboru Drava preide v ravninski del slovenskega panonskega Podravja, kjer ob- sežno poplavno območje reke omejuje rob najmlajše, najnižje ležeče dravske terase, ki se ponekod nahaja tik ob matični stru- gi, drugod pa je od nje oddaljen do enega kilometra in pol. Danes je večina vode pre- usmerjena v kanale derivacijskih hidroelek- trarn, tako da po strugi večji del leta teče dvajsetkrat manj vode kot pred začetkom obratovanja hidroelektrarn, drastično pa se je zmanjšal tudi prenos sedimentov. Ocenju- Značilna gnezdilka trstišč alpskega dela Drave je srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus), ena izmed maloštevilnih vrst ptic v Evropi, ki so povsem prilagojene življenju v tem posebnem življenjskem okolju. Foto: Duša Vadnjal. Dobro ohranjene značilnosti in procese naravnih nižinskih rek najdemo danes le na krajših, neutrjenih odsekih panonskega dela Drave, kjer bočna erozija omogoča naravne širitve matične struge in nastanek obsežnih prodišč. Foto: Tilen Basle. 358 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023N • U 359Ptice reke Drave jejo, da je prodonosnost reke Drave na od- seku med Markovci in Zavrčem danes štiri- stokrat manjša kot pred postavitvijo Hidro- elektrarne Formin. Posledice teh sprememb so bistveno nižje gladine v strugi, zoževanje in poglabljanje struge ter s tem povezano znižanje gladine podtalnice in izsuševanje pokrajine ob reki. Obstoječa struga Drave je tako v povprečju široka le nekaj več kot petdeset metrov, prodišča povečini zarašče- na z lesno vegetacijo, številni rečni rokavi pa suhi. Dobro ohranjene značilnosti in procese na- ravnih nižinskih rek najdemo vzdolž Drave danes le na krajših, neutrjenih odsekih, kjer izrazitejša bočna erozija omogoča naravne širitve matične struge in obsežna odlaganja plavin. Posledica je nastanek prodišč, kate- rih oblika in površina se z leti spreminjata, najbolj opazno med izrazitejšimi visokovo- dnimi dogodki. Vodni tok se na posameznih delih vodnega telesa na območju prodišč navadno občutno razlikuje tako po hitrosti kot globinah. Ponekod se v njihovem zaled- ju izoblikujejo plitvi zalivi s počasi tekočo oziroma zastajajočo vodo, ki so z matično strugo povezani samo na nizvodnem koncu in delujejo kot poseben tip rečnega vodne- ga telesa, tako imenovani zatoni. Vse skupaj oblikuje edinstven in pester mozaik rečnih življenjskih prostorov na majhnem prostoru. Takšni odseki so gnezdišča ključnih indi- katorskih vrst ptic naravnih nižinskih rek. (Indikatorske vrste so vrste, ki jih upora- bljamo za oceno (indikacijo) stanja dolo- čenega ekosistema ali stanja okolja.) Mali deževnik (Charadrius dubius) gnezdi na pre- težno neporaščenih prodiščih, pri čimer mu najbolj ustrezajo velika in visoka prodišča (vsaj na delu površine so višja od enega me- tra). Na večini prodišč gnezdi po en par, na večjih prodiščih ponekod dva do trije pari, zelo redko pa več. Na krajih z več pari lah- ko gnezdi kolonijsko, kjer so razdalje med sosednjimi gnezdi le nekaj metrov. Mali martinec (Actitis hypoleucos) je gnez- dilka naravnih, razgibanih rečnih odsekov, kjer izbira prodnate oziroma peščene otočke in bregove zunaj naseljenih območij. Poleg odprtih prodnatih, blatnih ali plitvo popla- vljenih prehranjevalnih površin potrebuje za gnezdenje tudi zgodnje sukcesijske sto- pnje zelnatih in lesnatih rastlin. Na najbolje ohranjenih odsekih se vrsti pogosto poja- vljata na istih mestih, zlasti na srednjem in spodnjem delu panonske Drave. Za malega martinca v Sloveniji je značilno dolgoroč- no negativno populacijsko gibanje. Poleg degradacije rek je vrsta precej občutljiva za motnje zaradi različnih oblik rabe rečnega prostora, kot so vožnja po prodiščih, čolnar- jenje, kampiranje, navzočnost ribičev in po- dobno. Vodomec (Alcedo atthis) za gnezdenje večinoma izbira peščene plasti navpičnih ali rahlo previsnih rečnih bregov, praviloma vsaj meter nad običajno gladino. Naravna gnezdišča vodomca se največkrat nahajajo na odsekih izrazite bočne erozije v rečnih zavojih ali krajših lokalnih zajedah ter izliv- nih delih potokov z navpičnimi bregovi. Po- leg matične struge redno gnezdi tudi v ve- čjih stranskih rokavih in nekaterih pritokih. Ocenjujemo, da je pomanjkanje ustreznih gnezdišč omejujoč dejavnik za populacijo vodomca na območju reke Drave, za katero je značilna majhna linearna gostota (število parov ptic na kilometer transekta). Podobno velja za breguljko, ki je pri izbiri gnezdišča še zahtevnejša od vodomca, saj potrebuje v povprečju višje in občutno ve- čje gnezdilne stene, dolge vsaj deset metrov. Breguljka na Dravi danes v večini let gnezdi le v eni do treh kolonijah v umetno nastalih gnezdiščih. Populacije vseh omenjenih vrst vzdolž reke Drave sodijo med najpomemb- nejše v državi. Najbolje ohranjeni sonaravni odseki na slovenskem panonskem delu Dra- ve se nahajajo pri Rošnji, pod Vurberkom (Zumrova jama), ob izlivu Psičine v Dravo pri Dravcih, pod gradom Borl, južno od Gajevcev ter pri Središču ob Dravi. Območju reke Drave daje posebno nara- vovarstveno vrednost gnezdenje vrst z ve- likimi domačimi okoliši in kompleksnimi Mali deževnik (Charadrius dubius) (a) je gnezdilka velikih in visokih, pretežno neporaščenih prodišč. Kriptična obarvanost jajc (b) omogoča zaščito pred plenilci v življenjskem okolju brez kritja. Foto: Tilen Basle (a), Luka Božič (b). a b 358 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023N • U 359Ptice reke Drave jejo, da je prodonosnost reke Drave na od- seku med Markovci in Zavrčem danes štiri- stokrat manjša kot pred postavitvijo Hidro- elektrarne Formin. Posledice teh sprememb so bistveno nižje gladine v strugi, zoževanje in poglabljanje struge ter s tem povezano znižanje gladine podtalnice in izsuševanje pokrajine ob reki. Obstoječa struga Drave je tako v povprečju široka le nekaj več kot petdeset metrov, prodišča povečini zarašče- na z lesno vegetacijo, številni rečni rokavi pa suhi. Dobro ohranjene značilnosti in procese na- ravnih nižinskih rek najdemo vzdolž Drave danes le na krajših, neutrjenih odsekih, kjer izrazitejša bočna erozija omogoča naravne širitve matične struge in obsežna odlaganja plavin. Posledica je nastanek prodišč, kate- rih oblika in površina se z leti spreminjata, najbolj opazno med izrazitejšimi visokovo- dnimi dogodki. Vodni tok se na posameznih delih vodnega telesa na območju prodišč navadno občutno razlikuje tako po hitrosti kot globinah. Ponekod se v njihovem zaled- ju izoblikujejo plitvi zalivi s počasi tekočo oziroma zastajajočo vodo, ki so z matično strugo povezani samo na nizvodnem koncu in delujejo kot poseben tip rečnega vodne- ga telesa, tako imenovani zatoni. Vse skupaj oblikuje edinstven in pester mozaik rečnih življenjskih prostorov na majhnem prostoru. Takšni odseki so gnezdišča ključnih indi- katorskih vrst ptic naravnih nižinskih rek. (Indikatorske vrste so vrste, ki jih upora- bljamo za oceno (indikacijo) stanja dolo- čenega ekosistema ali stanja okolja.) Mali deževnik (Charadrius dubius) gnezdi na pre- težno neporaščenih prodiščih, pri čimer mu najbolj ustrezajo velika in visoka prodišča (vsaj na delu površine so višja od enega me- tra). Na večini prodišč gnezdi po en par, na večjih prodiščih ponekod dva do trije pari, zelo redko pa več. Na krajih z več pari lah- ko gnezdi kolonijsko, kjer so razdalje med sosednjimi gnezdi le nekaj metrov. Mali martinec (Actitis hypoleucos) je gnez- dilka naravnih, razgibanih rečnih odsekov, kjer izbira prodnate oziroma peščene otočke in bregove zunaj naseljenih območij. Poleg odprtih prodnatih, blatnih ali plitvo popla- vljenih prehranjevalnih površin potrebuje za gnezdenje tudi zgodnje sukcesijske sto- pnje zelnatih in lesnatih rastlin. Na najbolje ohranjenih odsekih se vrsti pogosto poja- vljata na istih mestih, zlasti na srednjem in spodnjem delu panonske Drave. Za malega martinca v Sloveniji je značilno dolgoroč- no negativno populacijsko gibanje. Poleg degradacije rek je vrsta precej občutljiva za motnje zaradi različnih oblik rabe rečnega prostora, kot so vožnja po prodiščih, čolnar- jenje, kampiranje, navzočnost ribičev in po- dobno. Vodomec (Alcedo atthis) za gnezdenje večinoma izbira peščene plasti navpičnih ali rahlo previsnih rečnih bregov, praviloma vsaj meter nad običajno gladino. Naravna gnezdišča vodomca se največkrat nahajajo na odsekih izrazite bočne erozije v rečnih zavojih ali krajših lokalnih zajedah ter izliv- nih delih potokov z navpičnimi bregovi. Po- leg matične struge redno gnezdi tudi v ve- čjih stranskih rokavih in nekaterih pritokih. Ocenjujemo, da je pomanjkanje ustreznih gnezdišč omejujoč dejavnik za populacijo vodomca na območju reke Drave, za katero je značilna majhna linearna gostota (število parov ptic na kilometer transekta). Podobno velja za breguljko, ki je pri izbiri gnezdišča še zahtevnejša od vodomca, saj potrebuje v povprečju višje in občutno ve- čje gnezdilne stene, dolge vsaj deset metrov. Breguljka na Dravi danes v večini let gnezdi le v eni do treh kolonijah v umetno nastalih gnezdiščih. Populacije vseh omenjenih vrst vzdolž reke Drave sodijo med najpomemb- nejše v državi. Najbolje ohranjeni sonaravni odseki na slovenskem panonskem delu Dra- ve se nahajajo pri Rošnji, pod Vurberkom (Zumrova jama), ob izlivu Psičine v Dravo pri Dravcih, pod gradom Borl, južno od Gajevcev ter pri Središču ob Dravi. Območju reke Drave daje posebno nara- vovarstveno vrednost gnezdenje vrst z ve- likimi domačimi okoliši in kompleksnimi Mali deževnik (Charadrius dubius) (a) je gnezdilka velikih in visokih, pretežno neporaščenih prodišč. Kriptična obarvanost jajc (b) omogoča zaščito pred plenilci v življenjskem okolju brez kritja. Foto: Tilen Basle (a), Luka Božič (b). a b 360 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 361Ptice reke DravePtice reke Drave Gnezdišča vodomca (Alcedo atthis) (a) se največkrat nahajajo na naravnih rečnih odsekih z izrazito bočno erozijo na zunanjih straneh rečnih zavojev (b) ali manjših zajedah ter izlivnih delih potokov z navpičnimi bregovi. Foto: Jure Novak (a), Luka Božič (b). V poplavnem pasu panonskega dela Drave gnezdita dva para belorepcev (Haliaeetus albicilla). Belorepec je z razponom peruti do dvesto štirideset centimetrov ena od največjih evropskih vrst ujed. Foto: Alen Ploj. a b 360 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 361Ptice reke DravePtice reke Drave Gnezdišča vodomca (Alcedo atthis) (a) se največkrat nahajajo na naravnih rečnih odsekih z izrazito bočno erozijo na zunanjih straneh rečnih zavojev (b) ali manjših zajedah ter izlivnih delih potokov z navpičnimi bregovi. Foto: Jure Novak (a), Luka Božič (b). V poplavnem pasu panonskega dela Drave gnezdita dva para belorepcev (Haliaeetus albicilla). Belorepec je z razponom peruti do dvesto štirideset centimetrov ena od največjih evropskih vrst ujed. Foto: Alen Ploj. a b 362 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 U • N 363Ptice reke Drave ekološkimi zahtevami, zaradi česar so zelo pomembne indikatorske in krovne vrste ce- lotnega rečnega ekosistema. V poplavnem pasu panonskega dela Drave gnezdita dva para belorepcev (Haliaeetus albicilla) – eden na območju Šturmovcev in eden na območju Središkega polja, vrsta pa se redno pojavlja na celotnem območju nizvodno od Ptuja. Populacijo črne štorklje (Ciconia nigra) s te- žiščem pojavljanja na poplavnem območju panonskega dela Drave ocenjujemo na štiri do pet parov, od katerih dva para gnezdita na širšem območju Središča ob Dravi. Črna štorklja za prehranjevanje najpogosteje upo- rablja stranske rečne rokave, zatone, plitve predele struge ter potoke in studenčnice. Med pomembnejšimi dejavniki ogrožanja obeh vrst je gospodarjenje z gozdom, ki povzroča predvsem izgubo primernih gnez- dišč in motnje v času gnezdenja. Zadnje se je kot problem pokazalo tudi na območju Drave, saj sta bili zaradi sečnje oziroma kmetijskih opravil v neposredni bližini opu- ščeni dve gnezdi belorepca. Čeprav pas obrežnega poplavnega gozda vzdolž Drave ni tako dobro ohranjen kot ob Muri, ponekod še najdemo do nekaj de- set hektarov velike ostanke nekdaj obsežnih gozdnih sestojev. Največji sklenjeni ostanek sonaravne obrečne pokrajine reke Drave v Sloveniji so Šturmovci, za katere sta bili značilni večstoletna tradicionalna košnja in pašna raba, ki sta ustvarili današnjo podobo območja z mozaičnim prepletom zaplat po- plavnega gozda, travišč ter reč- nih rokavov, mrtvic in poto- kov. Tukaj se na majhnem pro- storu izmenjujejo posamična drevesa oziroma manjši sestoji orjaških belih topolov s krči – košenimi travniki na mestih nekdanjega poplavnega gozda, čeprav v zadnjem času tudi v osrednje dele območja žal vse bolj prodirajo intenzivne nji- ve. Takšna mozaična krajina je gnezditveni življenjski prostor skrivnostnega sršenarja (Pernis apivorus), vrste ujede z zelo svojevrstnimi prehranjevalnimi navadami. Kljub temu da se je populacija rjavega srakoperja (Lanius collurio) v Šturmovcih od začetka devetdesetih let zmanjšala za nekajkrat, je ob- močje obdržalo osrednji pomen za vrsto vzdolž slovenskega de- la Drave. Za gnezdenje izbira odprte predele s travniki, gr- mišči in pasovi nizkega drevja, lovi pa tudi na robovih presve- tljenega gozda. Gnezdilki gozdov sta belovra- ti muhar (Ficedula albicollis) in srednji detel (Leiopicus medius), ki največje gostote dosegata v zrelih sestojih, zlasti predelih s starimi topoli in vrbami. Sestoji s prevladujočimi meh- kolesnimi vrstami dreves, zla- sti bogato strukturirana vrbov- ja vzdolž vodnih teles, so ži- vljenjski prostor plašice (Remiz pendulinus) in severnega kovač- ka (Phylloscopus trochilus), ki sta Rjavi srakoper (Lanius collurio) je indikatorska vrsta mozaične, ekstenzivne kmetijske krajine. Kljub temu da se je populacija vrste v Šturmovcih od začetka devetdesetih let zmanjšala za nekajkrat, je območje obdržalo osrednji pomen za vrsto vzdolž slovenskega dela Drave. Srednji detel (Leiopicus medius) dosega največjo gnezditveno gostoto v zrelih sestojih poplavnega gozda, zlasti predelih s starimi topoli in vrbami. Foto: Alen Ploj. 362 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 U • N 363Ptice reke Drave ekološkimi zahtevami, zaradi česar so zelo pomembne indikatorske in krovne vrste ce- lotnega rečnega ekosistema. V poplavnem pasu panonskega dela Drave gnezdita dva para belorepcev (Haliaeetus albicilla) – eden na območju Šturmovcev in eden na območju Središkega polja, vrsta pa se redno pojavlja na celotnem območju nizvodno od Ptuja. Populacijo črne štorklje (Ciconia nigra) s te- žiščem pojavljanja na poplavnem območju panonskega dela Drave ocenjujemo na štiri do pet parov, od katerih dva para gnezdita na širšem območju Središča ob Dravi. Črna štorklja za prehranjevanje najpogosteje upo- rablja stranske rečne rokave, zatone, plitve predele struge ter potoke in studenčnice. Med pomembnejšimi dejavniki ogrožanja obeh vrst je gospodarjenje z gozdom, ki povzroča predvsem izgubo primernih gnez- dišč in motnje v času gnezdenja. Zadnje se je kot problem pokazalo tudi na območju Drave, saj sta bili zaradi sečnje oziroma kmetijskih opravil v neposredni bližini opu- ščeni dve gnezdi belorepca. Čeprav pas obrežnega poplavnega gozda vzdolž Drave ni tako dobro ohranjen kot ob Muri, ponekod še najdemo do nekaj de- set hektarov velike ostanke nekdaj obsežnih gozdnih sestojev. Največji sklenjeni ostanek sonaravne obrečne pokrajine reke Drave v Sloveniji so Šturmovci, za katere sta bili značilni večstoletna tradicionalna košnja in pašna raba, ki sta ustvarili današnjo podobo območja z mozaičnim prepletom zaplat po- plavnega gozda, travišč ter reč- nih rokavov, mrtvic in poto- kov. Tukaj se na majhnem pro- storu izmenjujejo posamična drevesa oziroma manjši sestoji orjaških belih topolov s krči – košenimi travniki na mestih nekdanjega poplavnega gozda, čeprav v zadnjem času tudi v osrednje dele območja žal vse bolj prodirajo intenzivne nji- ve. Takšna mozaična krajina je gnezditveni življenjski prostor skrivnostnega sršenarja (Pernis apivorus), vrste ujede z zelo svojevrstnimi prehranjevalnimi navadami. Kljub temu da se je populacija rjavega srakoperja (Lanius collurio) v Šturmovcih od začetka devetdesetih let zmanjšala za nekajkrat, je ob- močje obdržalo osrednji pomen za vrsto vzdolž slovenskega de- la Drave. Za gnezdenje izbira odprte predele s travniki, gr- mišči in pasovi nizkega drevja, lovi pa tudi na robovih presve- tljenega gozda. Gnezdilki gozdov sta belovra- ti muhar (Ficedula albicollis) in srednji detel (Leiopicus medius), ki največje gostote dosegata v zrelih sestojih, zlasti predelih s starimi topoli in vrbami. Sestoji s prevladujočimi meh- kolesnimi vrstami dreves, zla- sti bogato strukturirana vrbov- ja vzdolž vodnih teles, so ži- vljenjski prostor plašice (Remiz pendulinus) in severnega kovač- ka (Phylloscopus trochilus), ki sta Rjavi srakoper (Lanius collurio) je indikatorska vrsta mozaične, ekstenzivne kmetijske krajine. Kljub temu da se je populacija vrste v Šturmovcih od začetka devetdesetih let zmanjšala za nekajkrat, je območje obdržalo osrednji pomen za vrsto vzdolž slovenskega dela Drave. Srednji detel (Leiopicus medius) dosega največjo gnezditveno gostoto v zrelih sestojih poplavnega gozda, zlasti predelih s starimi topoli in vrbami. Foto: Alen Ploj. 364 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 365Ptice reke DravePtice reke Drave v Sloveniji krajevno razširjena gnezdilca s težiščem populacije na severovzhodu države. Od drugih zanimivejših vrst poplavne goz- dove naseljujejo tudi pivka (Picus canus), vi- jeglavka ( Jynx torquilla) in divja grlica, med najbolj številne pa med drugimi spadajo škorec (Sturnus vulgaris), sivi muhar (Musci- capa striata), kobilar (Oriolus oriolus) in dlesk (Coccothraustes coccothraustes). Najpomemb- nejši grožnji gozdnim pticam sta nadaljnje krčenje in fragmentacija sestojev. Nedavna analiza je pokazala, da je bilo vzdolž pa- nonskega dela Drave predvsem zaradi šir- jenja kmetijskih površin, infrastrukture in vodnogospodarskih posegov v obdobju po letu 2006 izgubljenih stodvajset hektarov poplavnega gozda. Po obsežnih spremembah v preteklosti so za vodne ptice pomembna tudi nekatera življenjska okolja umetnega nastanka. Na Ptujskem jezeru se v času selitve in prezi- movanja med oktobrom in marcem redno pojavlja več kot deset tisoč vodnih ptic, nji- hovo število pa občasno doseže celo dvajset tisoč osebkov. Nikjer drugje v Sloveniji ni mogoče videti takšnega števila vodnih ptic na enem samem mestu. Poleg tega se tukaj v večernih urah na skupinskih prenočiščih zbere pomemben del populacij različnih vrst (race, kormorani, čaplje, galebi) s celotnega slovenskega dela panonskega Podravja. Or- moško jezero ima največji pomen v zimskem času, zlasti v obdobju med začetkom decem- bra in koncem februarja, ko se tukaj redno zadržuje od pet tisoč do šest tisoč vodnih ptic. Najštevilnejše vrste na jezerih v za- dnjih letih so rečni galeb (Larus ridibundus), rumenonogi galeb (Larus michahellis), liska, mlakarica, čopasta črnica (Aythya fuligu- la), kreheljc (Anas crecca), zvonec (Bucephala clangula) in sivka (Aythya ferina), vsako leto pa se pojavi tudi kakšen pri nas manj obi- čajni zimski ali preletni gost. Ptujsko jezero ima velik nacionalni in mednarodni pomen tudi za gnezdenje treh kolonijskih vrst vo- dnih ptic, ki imajo tukaj najpomembnejša oziroma edina gnezdišča pri nas: rečnega galeba (do tisoč sto parov), črnoglavega ga- leba (Larus melanocephalus) (do osemdeset parov) in navadne čigre (do dvesto dvajset parov). Za njihovo gnezdenje so ključnega pomena predvsem otoki vzdolž desne strani jezera. Neposredno ob Ormoškem jezeru se nahaja Naravni rezervat Ormoške lagune. Njegov osrednji del (petintrideset hektarov) predstavlja šest nekdanjih bazenov za odpa- dne vode Tovarne sladkorja Ormož (TSO), ki so se že v času obratovanja industrijskega kompleksa v letih od 1980 do 2006 razvili v nacionalno in mednarodno pomembno ob- močje za vodne ptice. Današnjo podobo sonaravnega mokrišča je območje dobilo po ustavitvi proizvodnje in izgradnji novega sistema za dotok vode v le- tih od 2012 do 2017. Od leta 2010 z njim upravlja Društvo za opazovanje in prouče- vanje ptic Slovenije (DOPPS). Na območju rezervata je bilo doslej zabeleženih dvesto Na poplavni ravnici ob spodnjem delu toka reke Drave v Sloveniji se nahaja Naravni rezervat Ormoške lagune, katerega osrednji del sestavljajo nekdanji bazeni za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož. Današnjo podobo sonaravnega mokrišča je območje dobilo v letih od 2012 do 2017. Foto: Tilen Basle. Ogrožena kostanjevka (Aythya nyroca) gnezdi na območju Drave samo v Ormoških lagunah. Foto: Jure Novak. 364 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 365Ptice reke DravePtice reke Drave v Sloveniji krajevno razširjena gnezdilca s težiščem populacije na severovzhodu države. Od drugih zanimivejših vrst poplavne goz- dove naseljujejo tudi pivka (Picus canus), vi- jeglavka ( Jynx torquilla) in divja grlica, med najbolj številne pa med drugimi spadajo škorec (Sturnus vulgaris), sivi muhar (Musci- capa striata), kobilar (Oriolus oriolus) in dlesk (Coccothraustes coccothraustes). Najpomemb- nejši grožnji gozdnim pticam sta nadaljnje krčenje in fragmentacija sestojev. Nedavna analiza je pokazala, da je bilo vzdolž pa- nonskega dela Drave predvsem zaradi šir- jenja kmetijskih površin, infrastrukture in vodnogospodarskih posegov v obdobju po letu 2006 izgubljenih stodvajset hektarov poplavnega gozda. Po obsežnih spremembah v preteklosti so za vodne ptice pomembna tudi nekatera življenjska okolja umetnega nastanka. Na Ptujskem jezeru se v času selitve in prezi- movanja med oktobrom in marcem redno pojavlja več kot deset tisoč vodnih ptic, nji- hovo število pa občasno doseže celo dvajset tisoč osebkov. Nikjer drugje v Sloveniji ni mogoče videti takšnega števila vodnih ptic na enem samem mestu. Poleg tega se tukaj v večernih urah na skupinskih prenočiščih zbere pomemben del populacij različnih vrst (race, kormorani, čaplje, galebi) s celotnega slovenskega dela panonskega Podravja. Or- moško jezero ima največji pomen v zimskem času, zlasti v obdobju med začetkom decem- bra in koncem februarja, ko se tukaj redno zadržuje od pet tisoč do šest tisoč vodnih ptic. Najštevilnejše vrste na jezerih v za- dnjih letih so rečni galeb (Larus ridibundus), rumenonogi galeb (Larus michahellis), liska, mlakarica, čopasta črnica (Aythya fuligu- la), kreheljc (Anas crecca), zvonec (Bucephala clangula) in sivka (Aythya ferina), vsako leto pa se pojavi tudi kakšen pri nas manj obi- čajni zimski ali preletni gost. Ptujsko jezero ima velik nacionalni in mednarodni pomen tudi za gnezdenje treh kolonijskih vrst vo- dnih ptic, ki imajo tukaj najpomembnejša oziroma edina gnezdišča pri nas: rečnega galeba (do tisoč sto parov), črnoglavega ga- leba (Larus melanocephalus) (do osemdeset parov) in navadne čigre (do dvesto dvajset parov). Za njihovo gnezdenje so ključnega pomena predvsem otoki vzdolž desne strani jezera. Neposredno ob Ormoškem jezeru se nahaja Naravni rezervat Ormoške lagune. Njegov osrednji del (petintrideset hektarov) predstavlja šest nekdanjih bazenov za odpa- dne vode Tovarne sladkorja Ormož (TSO), ki so se že v času obratovanja industrijskega kompleksa v letih od 1980 do 2006 razvili v nacionalno in mednarodno pomembno ob- močje za vodne ptice. Današnjo podobo sonaravnega mokrišča je območje dobilo po ustavitvi proizvodnje in izgradnji novega sistema za dotok vode v le- tih od 2012 do 2017. Od leta 2010 z njim upravlja Društvo za opazovanje in prouče- vanje ptic Slovenije (DOPPS). Na območju rezervata je bilo doslej zabeleženih dvesto Na poplavni ravnici ob spodnjem delu toka reke Drave v Sloveniji se nahaja Naravni rezervat Ormoške lagune, katerega osrednji del sestavljajo nekdanji bazeni za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož. Današnjo podobo sonaravnega mokrišča je območje dobilo v letih od 2012 do 2017. Foto: Tilen Basle. Ogrožena kostanjevka (Aythya nyroca) gnezdi na območju Drave samo v Ormoških lagunah. Foto: Jure Novak. 366 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 367Travišča in mokriščaPtice reke Drave trideset, skupaj s širšo okolico pa kar dvesto sedemdeset vrst ptic (devetinšestdeset od- stotkov vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst). Upravljanje obsega več sklopov, v prvi vr- sti pa je namenjeno vzdrževanju ugodnega stanja življenjskih prostorov ter populacij ciljnih vrst ptic (ciljne vrste so vrste Nature 2000, ki se prednostno ohranjajo), za katere se na območju Ormoških lagun izvajajo pri- lagojeni režim upravljanja oziroma določeni ukrepi. Paša omogoča vzdrževanje travišč ter skromno poraslih blatnih in plitvo po- plavljenih površin, izjemnega pomena zlasti za nekatere selitvene vrste, regulacija gladin pa ustrezno ustaljeno globino vode v gnez- ditveni sezoni ter želeno strukturo in raz- poreditev vodnih in obvodnih življenjskih prostorov na območju bazenov. Naravovar- stveno najpomembnejše gnezdilke vodnih bazenov s trstišči so ogrožene vrste kosta- njevka (do osem parov), konopnica (eden do dva para), čapljica (do sedem parov), mokož (do šest parov), mala tukalica (Zapornia par- va) (do štirje pari) in rjavi lunj (Circus aeru- ginosus) (eden do dva para), za katerega so Ormoške lagune edino redno gnezdišče pri nas. Obsežna trstišča omogočajo gnezdenje na- cionalno pomembnih populacij ptic, ozko vezanih na ta poseben življenjski prostor: rakarja (do štirideset parov), srpične trstnice (do dvanajst parov) in trstnega cvrčalca (do osem parov). Gnezdenje brkate sinice (Pa- nurus biarmicus) je bilo tukaj sploh prvič v Sloveniji potrjeno leta 2017. Na poplavlje- nih in blatnih površinah se v času selitve (glavnina v obdobjih od marca do maja in od julija do septembra) ustavljajo jate raz- ličnih vrst pobrežnikov. Najštevilnejše vrste so močvirski martinec (do dvesto dvajset osebkov), togotnik (do sto trideset osebkov), kozica (Gallinago gallinago) (do osemdeset osebkov) in priba (Vanellus vanellus) (do sto deset osebkov). Redno, vendar v manjšem številu, se pojavljajo še številne druge vrste iz te skupine ptic. Viri: Božič, L., Denac, D., 2010: Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje njihovih populacij. Acrocephalus, 31 (144): 27–45. Božič, L., Denac, D., 2017: Population dynamics of five riverbed breeding bird species on the lower Drava River, NE Slovenia. Acrocephalus, 38 (174/175): 85–126. Božič L., Denac, D., 2017: Naravni rezervat Ormoške lagune. Ljubljana: DOPPS. Bračko, F., 1997: Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989–1992). Acrocephalus, 18 (82): 57–97. Denac, D., 2003: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija). Acrocephalus, 24 (118): 97–102. Denac, D., Božič, L., 2019: Breeding population dynamics of Common Tern Sterna hirundo and associated gull species with overview of conservation management in continental Slovenia. Acrocephalus, 40 (180/181): 5–48. Mihelič, T., Kmecl, P., Denac, K., Koce, U., Vrezec, A., Denac, D., (ur.), 2019: Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: DOPPS. Štumberger, B., 2000: Reka Drava, 149–159. V: Polak, S., (ur.),: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. Ljubljana: DOPPS. Travišča in mokrišča Mitja Kaligarič Reka Drava je ves čas spreminjala svojo strugo: prinašala je pesek in prod, poplavljala obreč- ne pragozdove, spodnašala teren in ga spet drugje nanašala. Toda ravnina je bila za človeka še kljub vsemu najbolj varna. Ob velikih rekah so potekale selitve ljudstev v prazgodovini, tod je potekala antična komunikacija med Rimom in Panonijo ter drugimi vzhodnimi pro- vincami imperija. Ravnica je prijazna za kmetovanje, zato je začel človek zgodaj izsekavati poplavne gozdove, jih spreminjati v sebi koristne površine, ki jih je izrabljal ekstenzivno: pašnike, travnike, njive. Toda rastlinski svet nižinske rečne ravnice ni izginil dokončno - nasprotno: med Mari- borom in Zavrčem najdemo še veliko ostan- kov rečne dinamike in njenih vegetacijskih oblik - poplavnih gozdov, gozdnih travni- kov, vlažnih travnikov, močvirij, vrbišč in zastajajočih stoječih voda. V tradicionalni kmetijski krajini, ob Dra- vi lepo ohranjeni tja do polovice dvajsete- ga stoletja, sta poselitev in raba tal sledili naravni dinamiki: poselitev nad zgornjo dravsko teraso, ki jo stoletne vode niso do- segle, njive nekoliko niže, travniki še niže, saj so jim občasne poplave prinesle dodatna Luka Božič je leta 2002 diplomiral na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlen kot varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Njegove naloge so strokovno vodenje Naravnega rezervata Ormoške lagune ter organizacija in izvedba različnih študij, raziskav in spremljanj stanj. Je nacionalni koordinator mednarodnega januarskega štetja vodnih ptic (International Waterbird Census, IWC) za Slovenijo. Večino časa se ukvarja z vodnimi pticami, vključno z gnezdilkami nižinskih rek severovzhodne Slovenije. Ostanek gozdnih travnikov v krajinskem parku Šturmovci. Foto: Mitja Kaligarič.