gospodarske, obrtniške in narodne.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr.
posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 21. septembra 1864.
Gospodarske stvari.
cevi. Ravno iz tega se vidi očitno, da angležka živina na drobnih kostéh ima bolj debelo in tolsto mesó, kakor
Kako gospodariti, da kmetiistvo vec dohodkov živina druzih kraJevv debelih nogah.
i	v ^	(rnRnnrlar np rami ni nrav. r>p. dá. trn:
đonasa ?
Iz poljskih pridig dr. Stockhardt-a.
Tri reči
so
pripomorejo
, ktere
in prava živinska klaja linstvo, 3. rodovitne polja in senožeti.
temu :
zdrava klaja in zdravo rast-
Gospodar ne računi prav, če dá travo in drugo klajo popolnoma dozoreti, ker prava redivna moč v rast-linah kipi od spo daj gori do semena, ktero se ob Obila košnji otrese in pogubi. Zato tudi krompir ima manj
gnjilca v sebi, kakor seno in detelja. Gosp. Haubner je skušnje v tej reči z ovcami dělal; ředil jih je namreč s
poprejšnjih časih so gospodarji veliko preveč samim krompirjem, pa se mu niso poredile; v njih gnoji živine v primeri s klajo redili, kar tù in tam še pa so se nahajali drobci od štirke ; ko pa je krompirju
dandanaŠnji mnogi pocenjajo. Tem nasproti so jeli pa
nekoliko lanénih
?
pres primešal, so se ovce po tej
krmi
vendar-le nekteri, se vé da umniši gospodarji, manj ži- ne samo vrlo poredile, tudi gnoj se je jako jako zboljšal. vine imeti in jo bolje krmiti, ker so se prepričali, da Najveći pogrešek pri kmetijstvu ali prav za prav pri jim po tej poti gospodarstvo več dobička donaša, kakor živinoreji je pa ta, da se ji premalo take klaje pokládá
?
poln hlev bornih repov
Vsako živinče potřebuje za življenje svoje, da diha,
To-
ki ima obilo gnjilca v sebi. Obilo gnjilca je v ogrščini
mold
y
v zeleni ali sirovi klaji
y
v
detelji
y
v otaví vec
se poti itd., naj manj polovico tega, česar povžije. To-	kakor v senu; planinski pastir to dobro vé in obrajta liko več pa je krme treba, ako se živina slabo glešta,	o tav o več kakor senó. V Svajci kosijo po tri- ali štípo redu ne krmi ali če v premrzlem hlevu stojí. Kar	rikrat na leto dobro pognojene travnike. Pri nas pa tù živina redivnega živelja po dihanji, potenji ali prav za	in tam gospodarji zagovarjajo pozno košnjo s tem, da prav po mrazu pogubi, to ji primanjkuje pri reji, pitanji	pravijo, da trava, ako popolnoma dozori, seme osuje in in na gnoji; zakaj kakoršna krma, takošni gnoj; kdor	travnik ž njim obseje. To je pač zmota ali prazna
Flandrii ne pusté nikdar, da bi jela trava
živino slabo redi, si bo tudi le slabega in pustega
svojo gnoja přidělal.
Da
se ti živina
poredi
misel.
cvesti, ampak jo poprej pokosijo, in pravijo
y
da
se
da bo tolsta in da ti bo travnik le po zgodnji košnji in gnojenji čvrsto ob-
JL/ CL OC ti IjL V i LI Ci	tui y * Ua UKJ LUI O Id ili vi <X ti U U	^ O	J 1WUIJ J A * ** o	J	J ^ T A	^v
vrli in boljši gnoj dajala, daj ji zraven sená, detelje in raste in zakorenini. Pri nas morajo večidel le vrabci
y
slame opravil.
tudi
Res
zrnja
vmes
7
boš vidil, da jo boš dobro gnojiti. Tako imenovano zrelo senó ni vredno druzega
y
da se gospodarji dolgo časa niso prepri-
lmena, kakor ,,senena slama."
čati dali, kaj obila in dobra klaja pri živini zdá
5
se
jim
vendar
V f
OC1
odperajo.
zdaj
med rezanco
živini pokládá, ker ima preobilo gnjilca v sebi in je
Prav mlada detelja je najboljša, če se
Neki gospodar na Renu, kteri že veliko veliko let žitu enaka. Zato je tudi napačno, ako se preveč frišne
kosčeno moko ali v moko zmlete kostí za
gnoj
rabi

detelje živini pokládá; vsak gospodar bolj opravi
y
ce
slovi s svojo lepo in rejeno živino, kakor tudi z rodo-
sirovo
deteljo
s
suho
pico mesa, in
kakor zimsko klajo
vitnim poljem, krog in krog. Ko ga je marsikter rado- s slamo pomešano živini poklada.
veden kmetovavec poprašal, kako ravná
da
se mu zi-
Vse, kar je tukaj v
y ^ULll A* Ali w V t CA Y \j \j	X ti Y li CKt j VA C* OU Ui U Kl	'	^	J ^	»
vina tako dobro ponaša in polje bogate dohodke obrodí, veljá najbolj za mlado živino, mu skor ni druzega svetoval, kakor da naj število živine za nekoliko repov zmanjša, ostalo pa s toliko klajo
šanje živinoreje rečeno,
Ako
se živina v
mla-
dosti slabo redi, ne bo nikdar nič posebnega iz
Kar od živine veljá, veljá tudi od ras tli n.
nje
Ako
redi
y
kakor popred vso. Gotovo je, da živina kmeto- se rastlinstvu v mladosti kviško ne pripomore, bo ravno
vavcu tudi poleti
• V •
VISI
dobičke donaša
y
ako
in še
Je
bila
po-
tako malo prida, kakor živinče , če se v mladosti za-
zimi dobro bilo. pričal
koliko se mleka dan na dan namolze. Ce natanko ne
bolje rejena, kakor je na videz treba Vsak gospodar se bo pa o tem najbolj sam pre-ako si zapisnik napravi, v kterega zapisuje,
mori.
Ako ne dobiva obilo in redivne krme
nikdar veliko vredno.
y
ne
bo
zapisuje
y
se lahko zmoti, koliko dohodka ima od ene
ali druge krave.
*
N
Gospodarske skusnje
dloga kmetijst
• V .
južni
Rusii
Ce se pšenično zrnje sežge, je v pepélu skor nagaja gospodarjem zdaj neko hrčk
krčk
zgol koščeni prah, manj ga je v sežganem senu, še manj pa v slami. Anglež to dobro vé, in dajè tudi imenujej
pleme (Hamsterart, mus cricetus), ktere Rusi agroške
'è toliko, da so
Nahaj
se te živali sèm ter
AÂ I VA UJ	¥	1JL1 A «	▲ Jà U ^ 1 CJ	V V^ Vi V KS 1	T V J	XL X	VA KA 1 KJ	U V* JL	M AJUk v/ jub v» J v/j v P	f a« ^J	^ v w v — — "	--- -----^J
mladi živini take klaje, iz ktere se kosti delajo, an- pokončali vso žetvo. Ta žival se razširj
i
iz
hodnjih
gležka živina ima sicer dobre kosti, pa ozke cevi v
krajev vzahodnje, in j
kostéh
5
živina močnih kosti druzih dežel pa ima široke Podobna je podla
y
lani že poljsko mejo prestopila glava ji je veča in širja ;
po
životu je siva. Ko so ruski kmetje bili še zemlji privezani sužnji , so vlivali vode v njih luknje , in ko so agroški prišli na dan, so jih pobili; gospodarji so kmetom za en rep dali eno kopejko. Ker je suštvo nehalo in kmeti agroškov ne lové, so se tako silno pomnožili.
Goveja kuga.
Dopis c. k. general-komande zagrebške od 2. dne t. m. nam ne donaša nic kaj veselih novic o goveji, ovčji in kozji kugi.
V	varaždinski polkovini vojaške granice je je več in je huja; tudi v sluinski (nam Kranjcem bližnji) polkovini je segla čez 5 novih vasi, tù je tudi veliko koz in ovác zgrabila, celó na novo se je prikazala v Franc Jožefovi polkovini.
V	provincijalnem Iirvaškem je še v nekterih krajih zagrebške, križke in požeške županije. Tudi na Turškem v Bosni je kuga spet hujša.
Dokler pa v teh deželah ni konca kuge , smo mi zmiraj v veliki nevarnosti, posebno, ako je brezvestnih ljudi, ki skrivé vlačijo živino iz okuženih krajev v naše, in imamo pri nas necimernih ljudi, kteri se je ne ogib-ljejo kot steklega psa.
V	poslednjem listu smo omenili, da se je goveja kuga zatepla že blizo Ljubljane in da v kantonu ljubljanske okolice je v Besnici, Zavogljem in v Sostrem; danes moramo žalibog dostaviti, da tudi v z gornje m Kašlju se je prikazala v dveh hlevih. Res, da viša vlada in okraj na gosposka na vso moč de-lata , kar postava veli, da se zatare strašna bolezen, in da se zato tudi gospodarju o d k u p lj e n a živina pobija; al kaj pomaga samo skrb gosposkina, ako so ljudje sami nečimerni, da se ne z apr 6 s svojo živino, — ako se ne ogibujejo okuženih hiš, hlevov in ljudi, —• ako kokoši letajo po vasi, zahajajo pred in v kužne hleve, ondi brskajo in kugo domu nosijo, — ako psi in mačke lazijo okoli in prenašajo kugo, in zanemarjajo sto druzih reci, ker ne verjamejo, da vsaki drobec, vsaka sapica more zatrositi kugo. In kaj more pomagati sama skrb gosposkina, ako taki nemarni ljudje še celó zagovar-jajo svojo neumnost in nečimernost s tem , da pravijo, da je to volja Božja, ki jih tepe za njih hudobije, in da za tega voljo ni treba nič varovati se, ker se nič obvarovati ne dá! Taka vera je turška vera, ne pa kristjanska, ktera svojo nemarnost izgovarja z Božjo voljo. Bog je člověku pač tudi um in pamet dal, da se brani nadlogam, kolikor more, ne pa , da roke križem drži, kadar mu hiša gori.
Kdor se zaprè s svojo živino na vse kraje in popolnoma, in zaprè tudi deklo, ktera streže živini tako , da tudi noben ponočnjak ne more k nji v vas, — tak zamore svojo živino zdravo obvarovati, če tudi vsa njegovih sosedov pocepa. Zato pa, ker se ta bolezen samo naleze, ne pomaga, ako se nalezbe ne varuje, nobena če prav najbolja klaja, nobeno zdravilo, nobeno kadilo, nobeno mazilo. Vse to je le prazno delo. Edini zap or je gotova pomoč.
^ Natoroziianske stvari.
Nektere avstralijske živali.
3.
Rrilata léverica (Belideus flaviventris). *)
Léverica ji pravijo naselniki. Ta žival je strašno divja in boj eča, živi pa povsodi po lesovih v Neu-Sud-Wal-u. Biva v drevesih. Ce jo primeš, začne upiti in
*) Fliegendes Eichhornchen.
vgriznila bi rada in vprasnila ; pa tudi, kako oštre ima kremplje ta pošket, tako kakor mačka, in zobé hude. Avstralci jo jedó, ha! pa sej jedó vse, skor vsakoršno žival. Najprej jo opalijo, da posmodé dlako , potlej pa celo kuhajo , neki da zato , ker je mesó mnogo boljše potlej. Loviti jih znajo prav in kar za rep, z glavo jih pa ob drevo bijejo. Bojazljivka se brani sicer, rada bi šavsnila, ali predno more vgrizniti, že Av3tralec ob drevo mahne ž njo, da reva kar zine in iztrepetá.
Da po drevji ometa, to se ji že na nogah vidi. Po tleh ne hodi lahko, na drevesu pa je tako presneto urna, kakor zares léverica.
Podnevi spí v kakem drevesu kje skrčena, po-noči pa okoli leta z drevesa na drevo. Bennet je vidil nektere, da so po šestdeset čevljev visoko z dreves skakale na tla, pa ni nič bilo zato nobeni.
V zaprtíi ta žival tudi živí, pa se težko navadi, najlaže vendar, če ima dosti sladkorja ali kake drugače slaščice. Ko so bili to žival prvič přinesli na kraljevski vrt v Londonu, prav živa je bila tudi podnevi , zato ker je menda meglene dneve, kakoršni so v Londonu, imela za mrak, v Avstralii pa je vreme jasno.
Prosta živí ta léverica ob evkaliptih: ob cvetji, semenu in tudi ob mladikah. Tudi žuželek se ne brani. Ponoći , kadar je jasno , takrat jih kar cele trume gre na pašo: mladi in stari, naselnikom na vrtove, in skor vse poškodijo in opustošijo.
Barvě je prav lepe. Po vrhi je sivočrna, na zatil-niku ima lepo črne proge, na hrbtu in na kriiih ob kraji. Rep ima valjast in crn , šopast, še nad čevelj dolg. Druga pa ni tako dolga, 8 palcev, daljša ne. Spodej je bela, na vratu rumenkasta, po nogah crna, nohtov pa belih. Rivca nima porastenega *), nog na podplatih tudi ne in ušes, skozi ktere se vidi. Dlaka je taka, kakoršna svila. S kožo vred rabi za kožuhovino.
Po dgoriški.
Uomorodne pisma.
i. pismo.
(Konec.)
V sedanji sploh imenovani omikani dobi naj povem tudi kaj o omiki malomestjanski. Kakor sem že rekel, šole popisati ne morem. O gospéh in gospodicinah bi vedil kaj povedati, pa nočem, da se ne zamerim, ker je med njimi nekaj lepih. Gotovo sicer vem, da ta spisek ne bo přišel nobeni gospej mojega mesta pred oči — pa utegnilo bi se zgoditi, da bi jaz sam v slabosti lastne hvale kteri gospodičini pokazal ta list, in ona bi ga iz same ljubezni do mene od konca do kraja prebrala (kar je manj verjetno); kaka zamera bi potem bila! Vsa vera bi na mah bila zgubljena.
O omiki naših moških ali gospodov le malo povem, vendar vse kar vem. — Knjigovez malega bližnjega mesta mi je poredno tožil, da v mojem mestu nima nič zaslužka; to sem pocasi tudi sam zapazil. Svaril me je tudi neki mestjan, ki brati zna, naj se ne ukvarjam s knjigami, ker branje očí slabi in sedanje knjige, posebno pa časniki, toliko laži in neumnosti trosijo po svetu, da celó pametnim ljudém glave mešajo. Kar se godi zunaj našega mesta, naših ljudi ne briga. Ta in uni si vendar dá kaj prebrati iz tistih časnikov, ki so Slovencem precej znani po posebni očetovski ljubezni, ktero imajo do nas, in čudno je, da se vecidel vse ver-jame, kar je pisano nam nasprotnega, akoravno drugod pravijo, da vecidel sedanji časnikarji trikrat lažejo, kadar dvakrat zinejo. Iz tacih listov nabirajo moji mestjani vso politično modrost malomestjansko. Pri nas na Slo-
*) Pa ne poraSčenega.
309
venskem ima beseda „Slovenec" nekterim ljudém le politicen pomen, ker nočejo vediti, čeravno dobro vejo , da je Bog národ vstvaril, kteri na Kranjskem, Stajarskem itd. biva in jezik govori, ki ga pisatelji že od nekdaj slovenski jezik zovejo (glej Linharta
,,Geschichte Krains II. Th." str. 180 ; glej Safařik „An-kunft der Slaven" str. 7.; glej Primaž Trube rj eve v
Tibingu 1550 - tedaj pred več kot 300 leti natisnjene „33ufqiiKe, ié til) fe tt) míabí inu preproilt Situent mcc^o (at)fu Dfratfím jbafu brati iiaujl)ttí." itd.f* in kterim
je Slovenec bolj preklican, kakor ractikalec, demokrat, rovár itd. Taki ljudje pa, ki niso se učili slovenščine v Šolah, ki si pod narodom ne mislijo druzega kakor pri-prostega kmeta, ki umeti ne morejo, da se slovenski ravno to pisati in govoriti more, kar v druzih jezikih, in ki celó menijo, da to, kar se zdaj slovenski piše, je nov jezik, popolnoma nerazumljiv in tedaj nepotreben, tudi ne morejo razumeti, čemu se domorodci toliko prizade-vajo za národno omiko in oliko, ter se čudijo, da vlada pušča slovenski jezik celó v šolah učiti!"*) Vidi se iz tega, da so njih misli bolj po druzih naučene kakor samostojno prevdarjane. Taki slovenski Nemci pa tudi o Nemcih nic bolje niso podučeni ne o njih državnih zadevah, ne o njih slovstvu; o Gotajcih vejo toliko kakor o Kitajcih, o Prusih toliko kakor o Rusih. Ali je Pre-šeren bil Nemec ali Gote Slovenec, jim je vse eno, in kdor bi jim kaj pripovedaval o teh velikanih, bi jim resnično kalil njihov javni zaspani mir. Da so ti ljudje Avstrijani, to sicer vejo; kaj pa pomeni, da so udje ustavne (konštitucijne) države, ne morejo razumeti, ker so državljani zgolj le iz prirojene navade. Narodne, državljanske, človečanske zavesti ne smeš iskati pri ljudéh, kterih dušni pregled ne seže dalj kakor razgled z njihovega zvonika.
Kakor Slovenci sploh so tudi moji mestjani radi dobre volje, in poliček rujnega vinca jim vdihne včasi celó nekako domorodnost. Ako takrat slišijo slovenske zdravice , pesem slovensko ali govorjenje domaće, prijazno slovensko, povzdigne se jim duh nad teló, in omečí se jim srce, kakor v mléku suha skorja. „Dulce est pro patria bibere" pravijo. Kadar so tako židane volje, pravijo celó, da imajo čitavnico. Bora čitavnica! Prave čitavnice ustanoviti pa ni mogoče, ker mnogo mestjanov le za silo brati zná, celó celó malo pa jih zná slovenski brati; skoraj vsem pa bi bila pregrešna potrata, v taki dragini denar trošiti za — nepotrebne slovenske časnike in knjige !
Tako je vsak tak le modrijan sam za-se; tako gleda svet skozi svoje očale, ki so tako stare in motne, da so že vid izgubile ; mestice njegovo mu je sreda vsega svetá; kar je zunaj tega ozidja, za to mu ni mar; vse je prazno in nečimrno, kar se ne dá precej v de-narjih preceniti; misel, ki dušo nad telo povzdigne, je neumna in smešna; obrača se le za-se; národ mu je ničla.
Da bi popisal vse posebnosti svojega mestica, potřeboval bi dokaj papirja, in prizadevanje moje bi morebiti ne bilo vredno pet kapljic crnila. Pa saj boš, potrpežljivi bravec, spoznal že iz teh vrstic, kako delec smo še od prave omike, ki jo zahteva sedanji čas du-ševnega in materijalnega napredka, in da skoraj vse naše mestica so saj več ali manj podobne ravno popi-sanemu. — Leži pa v mesticih dokaj doslej spijoče národně moči; zato ni obupati, da nebi je predramili narodu v blagor in državi naši v prid in srečo. Treba le tudi v male mesta, v kterih se je obdržalo toliko slivarstva in starokopitnosti, zasaditi blago seme domo-
*) Beri tuđi v tem še celó iz đispositionsfonđa pođpiranega đunaj-^kega ,,Bothschafter-ja'k ob priliki Koberjeve pravde. Vred.
rodne ljubezni, da tudi v njih poženó krepke národně
cvetlice.
Kako naj bi se to storilo, bom skusil prihodnjič omeniti ; danes pa rečem, kakor Slovenec stare kore-nine pravi: Pomozi nam v to mili Bog!
»* < « ... , t J*	.. >> frf
> • p	. ».vři • *
Nekoliko o laski kulturi pri Rezjanih.
Prvi sad laške kulture je „dutrena" (doctrina, to je, kršćanski nauk) in v „dutreni" na prvem mestu je križ delati po latinsko; ta pa se v ustih Rezjana tako glasi: „Nomine patreš, et vilju, e šperto i santo, amen." Očenaš latinski je pa tak: „Pater nošter, kve san cole! Santevicetôr naman tua; venja renja tua; fiata voluntaš tua šikudan tera; pane nostra šikudjana bi-zodja; dibita noštra deviturboš noštriš; an dukas ten-tacionis; a mala; amen."
Molitev za mrtve : ,,Profundis klamja jate domine, žezda voce meje ; trantavi itandente i voce pekacjonis mejis itd." Sv. angelju varhu se Rezjani tako priporo-čajo: „Andjele deje, kustoda da meje, komise de odje, lumine, sarve, rege, guverna; amen."
Ako Rezjana vprašaš: ali razume, kaj dé; ti odgovori: „Ce ne razumem jaz, razume da ga Bog." Ce je pa taka, pa nasvetujem prav lahak pripomoček, da se celo sveto mašo vse to moli, kar duhoven moli pri maši, in kdor ima čas, še vsaki dan brevir lahko opravi, kakor duhoven ali menih v kloštru, če prav nobene črke ne pozná. Iz otročjih let se vem spomniti, da smo otroci rekli: ,,govorimo no enmalo po nemški ali pa po laški; in jeli smo žlobodrati, da nas nobeden ni raz-umel ne Nemec ne Lah, mi sami sebe pa tudi ne. Ce je taka, da je dosti, da Bog razume, naj bi pa Člověk rajši žlobodral, toda tako, da prvi žlobuder in prvi glas, ki ga člověk izusti, če se mu le jezik premakne, naj bi veljal za prvo besedo, ki v mašnih bukvah stoji ; drugi pa za drugo in tako naprej do konca. Brevir bi se ravno tako lahko opravil; Bog že vé, koliko zlogov žlobudranja gré na vsako besedo v mašnih bukvah in v brevirji. Kolikokrat so otroci tepeni in lasani, ker jim „dutrena" v glavo ne gré, in s to „dutreno" velikokrat otrokom vès drugi kršćanski nauk pristudijo. Glejte, to je sad „dutrene" in laške kulture pri Rezjanih. Tej napaki bi se pač lahko v okom prišlo, bo eden in drugi rekel; duhovni naj bi le rekli, da se Rezjanom latinski moliti ni treba učiti. Res je to; al duhovni tega ne dejo; duhovne dobivajo Rezjani Lahe, mnogi Lahi pa mislijo , da je samo v latinščini in la-ščini izveličanje.
Ta napaka je že tudi stara, zatoraj Lahom in Rezjanom sveta, čeravno je velika presoja. Nobena naredba pa ni zato sveteja in boljša, če je še tako stara, če ni že dobra sama po sebi. Ker so menda Lahi mislili, da je v latinščini več izveličanja kot v slovenščini, zato so Slovencem slovenski obred vzeli in latinskega vrinili ; samo nektere škoSje so se tega posiljenja, te presoje obvaro-vale, ker so vedile, da imajo dosti stare in toraj tudi dosti svete obrede in dosti sveti jezik, v kterem so se obredi opravljali. Rezjanom bi se moglo o tej napaki samo
po škofovi besedi pomagati.
Rezjani imajo tudi šolo , toda na laški podlagi in sad te šole je, da se naučé laški brati, nekteri še laški pisati, laški govoriti se pa nobeden ne izuči, kakor se na slovenski zemlji v šolah na kmetih nobeden nemškega izučil še ni. Sad šolski je tudi, da morejo Rezjani pri Božji službi latinski in laški peti, kar spet nobeden ne razume, kakor samo tišti, ki so se s pohi-ševanjem po Laškem za silo laškega izučili ; samo le-ti
310
polovico petja razumejo. Mar naj bi Rezjani v cerkvi slovenske pesmi peli; slovenske pesmi bi vendar vsaki
Rezjan lahko razumel
i
V
ce
prav tu in tam kake besede
ne, laškega petja ne razumejo prav nič.
* * *
Slovensko slovstvo.
Kozlerjev slovenski zemljovid
v drugo na svetio dan.
Novice" so že
povedale, da se je g
v ivyu o u ukj pu v^uai^^ vicu ou ju g« PôtôF Kozler
namenil, svoj zemljovid v drugo med svet dati. Sedaj pa morejo naznaniti, da je druga ta izdatba ravnokar
na Dunaji prišla na dan, tiskana se vé da po isti plošci
obliko
po-
y
y
kakor prvi zemljovid, kterega začetek, namen
in zgodovino so „Novice" leta 1861. na strani 244.
pisale. Al vrh tega, da so železnocestne proge in druge bodi deželne, bodi okrajne ceste, kar se jih je izdelalo od leta 1853., na novem zemljovidu nacrtane in železniške postaje pristavljene, odlikuje se isti od
• y •	V	J	1	•	#	1	V f i f V	•
poprejsnjega se s
ločnejše
ker
tem, da mu je pisanje čistejše in raz-
ga je vrezovavec, gosp
Knorr, iz
slo-
večega dunajskega c. k. zemljopisnega zavoda, na plošci nekoliko povzdignil in prenovil, dalje s tem, da je zemljovid na vzhodnjo-južni strani proti hrvaški zemlji raz-širjen in po enaki meri dopolnjen tjè do Varaždina, Zagreba, Karlovca, Ogulina in Senja, na vzhodnjo-se-
verni strani pa gori do Gradca
y
tako
>
da sedaj
naše
sosestvo, zlasti z južnimi brati živeje razkazuje, in zadnjič tudi s tem, da je na njem jezikova meja dosti očit-neje in to z dvojno barvo po narodih izpeljana, kakor je sedaj navada za národopisné meje na mapah. Tudi papir je kaj ličen. Sme se toraj reči, da je slovenski zemljovid g. Petra Kozlerja v drugi izdatbi res lepši, vrednejši in primernejši od prvega in da je malo enacih zemljovidov, kteri bi s takim merilom toliko naznamb obsegali, toliko krajev, cest itd. kazali. Na merilo
kjekod našel, da
kaka
namreč naj se ozre kdor koli bi podsobnost morebiti ni prav izpeljana, ter naj pomisli
ali se to na tako tesnem prostoru tudi dá izraziti.
y
Zemljovid sam veljá ste mu dve knjižici
gold.
av.
vel.
5
toda přidáni
namreč že znani „Narodopis"
iz
u
na zem-
priklade k prvi izdatbi, in pa „Imenik krajev
ljovidu zapisanih, vendar samo v slovenskem jeziku, in s tema knjižicama vred se prodaja zemljovid sedaj po
gold. 20 kr. na Dunaji pri g. izdatelju, v Ljubljani
tri gosp. Lercherju in v Celju pri gosp. Tarmonu. ipamo, da bodo rodoljubi radi segli po tem lepem iz-
delku med Slovenci še malo razširjene umetnosti in da zlasti nobena slovenska čitavnica ne ostane brez zemljovida, ki nam našo domovino, naš rod in naše sosede pred oči postavlja.
Mati dete zibaje.
Oj nedolžno dete milo, Spančkaj mirno in sladkó Sladké sanje te pred silo Ljuťga sveta branijó.
!
Spančkaj sladko, spančkaj mirno Božja roka varje te, Varje angeljček te virno Ki pri zibki ti budi.
y
y
Zgodaj bode te zbudilo Se iz spanja sladkega, Kar iz srćka je podilo Brez skrbi življenje to.
Zdaj se lakko mirno spavaš Strasti srce ne pozná ; Zdaj
y
Se
lahko sladko
sanjaš
y
Ko nedolžnost ziblje te.
Blagoslov, ah! moj naj tvoje Spanje zlajša; — lahko noč! Da bi mati dete svoje Sreeno vidila vsikdar!
F. Ó. P.
Kratkočasno berilo.
Tla
Harae.
Zgodovinsko -romanticen obraz.
Oeski spisal Prokop Chocholouaek. Poslovenil Podgoričan.
(Dalje.)
Kako milo je v Ahmed-aginem koňaku v Obodu
SO pogrnjw^,	IICICIIC XTXtti tlLLU V1UC V t5 U« USUI Y
noge; krasna Crnogorka počiva na prelepem divanu v
nic Helene Martinovičeve ne tišči v
izbi
1 e s a ^m^HHH^H^^^I^^^^^^^H bobku (lavorji) zato, da kadila deva na
Sredi izbe je peč, v nji pa živo oglj Tam v kotu sužnica s sklonj
gU
iz roznega
o čepi na
Dim
dvig
vonja! Pa Helena se ne meni' za vse to nič
se
sv. Ivan
da nje
iznad žrjavice, razpenja po izbi in vendar tako
ampak
, Ali
čuda.
pol leži
11W 1JUL\JU1 ZJXM V OU LKJ Uiv> y C
pol pa sedi na mehkem divanu
se
Kako krasna je ta Crnogorka Ahmed vès zagledal
ni
ona pa je že delj časa zamišlj
kakor sužnika zraven sebe niti sužnice, kako streže
>
! Zato
Aga sedi poleg da ne vidi aga ne vidi lepote v koňaku
njo
y
y
yy
Alah-Kerim
apazil
y
se
obrvi
kako se je potemnilo
vskliknil je Ahmed-aga
čelo
y
ko
Je
kako tresle
y
vendar? hosudarka
nila
Prije la
r	uicoïc
ko je slišal , kako vzdiha. „Kaj ti je
larka, povedi mi!"
se
se
za čelo
Ahmedu
Nič
y
Z
drug
prosto roko pa obr
-»i*, „j.^^ mi ni, »p Danes bodo pri ognj
dom, na brate
spomn
pa pri
ljenih svečah obhajali Odrešenikovo rojstvo bodem pri nîîV»'"
sem se na blagoslov-
yy
yy
zakaj
Blag
ijih
pa ne
ti zato, huriska moja!" — djal je Ahmed
po Črni gori bode kmali drug ogenj plamenil
y
Tèmna rudečica
Heleni oblila obličj
----- -	JVJ XX^iVUi \J KJ LLLC* \J KJ L L UJ U y \J
zaískrilo ji, pa vendar je dosti hladno odgovorila
oko
se
J®
„Vem,
vem
da
y
saj si míjze dosti povedal, kako se pripravljate pogubili Crno goro; kmali ne bodem imela do-
>
movine več, kmali nikogar
Mene" ----1 -
yy
gel
y
nego
u
v besedo
Ahmed
bi ti rad namestoval brate. namestoval vse
m m	m	m	f
in
milo
ti si mi vse veselj
drag
kar ti je
y
kakor si mi ti vse, kar svet ima lepega

okoli ust
Helena se je nagnila
njemu
smeh
J®
gral
brez
„Ali bodeš zmirom tako ljubil me hanja?" — vprašala ga je.
„Zmirom zmirom!" — obljubil je Ahmed
kadar Asraelova *) perut zašumi nad menoj moja
prene
yy
Helena
duša tebe v spominu v prerokov raj Kdo bi se brani! taki ljubezni?
y
tudi ponese
>y
tvoj
yy
vskliknila je Tudi jaz ti prisežem: živela bodem s teboj,
bodem do smrti"
v yy
Alah
vskriknil
obljubila je velicastno
Ahmed
Samo danes zaprosilo je dekle
Je
mi še privošči spomin na minulost"
yy
Vse
9
hosudarka
y
vse
y
kar hoćeš"
Ahmed storim.'
ročno
»
povedi
mi
i
dovolil je
Kar te veseli, vse ti
yy
Res
me
ljubiš"
tlesknila je Helena z rokami,
idi tedaj , Ahmed , idi in
y
a
kakor v detinski radosti pogledi, ali božični kresovi goré že, ali še ne po naših gorah?
Precej je Ahmed slusal krasno Crnogorko ;
kako zamišljen, skor nemiren se je vrnil.
ne-
yy
Kaj pa je, kaj ti je otèmnilo čelo, dragi moj?"
vprašala ga je Helena.
yy
Ahmed
Kresovi goré povsod po gorah že
a
djal je
al tolicih nisem še nikoli vidil. Ne vem, niČ
dobrega se ne nadjam.
u
*) Asraela Turki imenujejo smrtnoga angelja.
311
Ko bi ne bil gledal po sobi, ampak Heleno
f
vidil
bi bii, kako radostno se je njeno oko razžarilo naen-
Dopisi.
krat
>
tako pa ni nic vedil.
„Jaz res ne vem,
feBÍlu
zakaj te skrbi to? Ali je kaj
da
Iz Zagreba
dne t. m
v
se
vsaki dan mnogo 1 jud
pise z a h aj
slabega to?" Helena bi mu bila rada pregnala skrbi, stavo). Dozdaj jih je biló okoli 12.000
Gosp. List"
v izložbo (ra
važnost za
To ni nič tacega
gorskega národa."
yy
)
to je
plamen nad grobom črno- gospodarstvo domaće se kaže tudi v tem
da
v	wkal Y tem , \A<*
razpostavljenih stvari in posebno mnogo živine
mnogo
„Bismilah!" — razvedril seje zopet Ahmed-aga —	—^^	^	u«
„saj je res, hosudarka! reci, da gori najina ljubezen." priliko, je od ratíl in strojev (mašin), ki so jih izložili
skeg
odj
m masin je
bilo
9
ze
kuplj
Tako
Polj
na
„In vidiš, Ahmed!" — potrdila je Helena — „Crnogorci osvečujejo grobove, pa najina ljubezen gori
Angle
7
že 27 prodanih, pa tudi drug
rodj
(zlast
___««j^«	ruhadlo, česko, tudi na Hrvaškem hvaljeni plug) je
tudi. Všedi se k meni, nasloni se z glavo na moje prsi, vecidel že razprodano; za mnogocenjeni dvotečajni mlin
povedala ti bodem kaj o svoji mladosti."
se je oglasilo že več kup
Tako sega izložba v
Slušal je Ahmed, al brzo skoči na noge
17
Ali slišiš!
Kaj je bilo to?
a
vljenje gospodarsko, in to je pravo; kajti izložbe niso
nad razstav-
vstrasii se za to, da bi le radovedni pasli svoj
v f
OC1
J*
in vlekel na ušesa.
okna
ljenimi stvarmi, ampak da se v rabo vpelj
„Nič ni nic; vihár je, vpira se v sneg va-nje" — pregovarjala ga je Helena.
in zanasa
dobro
y
kar
Je
Gradca 15. dne t. m
zapéle.
„To ni vihra" — odvrnil je Ahmed-aga Puške so zagrmele pred trdnjavo
Crna gora in osveta!
)
vse
to je
okna
u
čn eg
današnj
seji
ob
zbora gospodarske naše družbe se je s krepko
so
besedo naš na mnogo strani delavni gosp. dr. Raz lag,
konak, tako se je razlegalo.
zaslišalo se je v
kot
auu ûaotOpillk b Í* G S k ô poddruùuiv/o , ^u^a u j <x i dek IU ,
se nemški gospodarski list štajarske družbe prestavlj
poganjal za to
da . v
li
Tu
so
t"
divana.
vskliknila je Helena in skočila z slovenski jezik in po takem tudi v slovenskem jezjiku
17
Izdajstvo! pa ne boj!
Za-te
i
hosudarka
daj
Očividno je dokazal
7
da udj
slovenskeg
Sta
i
m za
Obod ni nobene nevarnosti; upokoji se
ne
bode
Crnogorca čez ta prag v konak' Ahmed-aga in hotel vènkaj.
OC , UC UUUO ga WWJW i" ^»uwj^iíujv tolažil je Heleno komaj da mu je obveljalo
JarJ
so
udj
po vsi pravici morejo to zahtevati, kajti tudi oni
e
in podpirajo družbo s svojimi doneski
y
kar
Al
ze pravica samo po
sebi zahteva ! AI pod kakimi pogoji? Srce nas boli, da
„Kam,
Ahmed
y
kam
y
Helena na-nj in pridržala ga
ljubi moj?" — oběsila se je moramo povedati. Pod temi namreč
da
se
jlliui aiuu ^/uv&uau« jl uu icuii uauiicu , ua sc Želji* pu
časniku očitno oglasi in da bo denarja za to izdajanje dosti
po
„Branit Obod,
branit tebe, hosudarka!"
djal je
Ahmed in bránil se: „pusti me, ne zadržuj me, ali ne	Iz Celovca 11. sept. — Danes je vse živo bilo v
slišiš crnogorskih pušek, kako drzno se oglašajo pred čitavnici naši. Bilo je slovojemanje od g. Emanuela
paševo trdnjavo?" Vnovič so zagrmele puške.
C hoch olov šek a, ki si je mnogo mnogo zaslug pri-
y
s
teboj
,Pa idi!" — rekla je Helena — „jaz pojdem pa dobil zastran čitavnice v Celovcu. „Njemu je veljala
a« m m -! a	i! U 1 t «i U ! 1 a	/] a ma J rt /n t^ m4-! ^ /v 1 yv X! ma	v\nrín n 1 Arrnn w APif	rvi S A Q I att Pni i (( XT a ivii 1 n ao A/î n
y
od tebe."
saj
sem
obljubila, da se do smrti ne ločim naša slovesnost
pise
yy
Slov. Prij." Nemila osoda ga
yy
Ti hočeš z menoj
ti?"
n
v boj med svinčenke, ki jih Asrael raz
Ahmed
méče, bodi vendar pametna.
a
kliče daleč od nas, ga pelje v daljne kraje. Zatoraj so zavrnil jo je se čudne čuti — vesele in žalostné — izbujale v naših
srcih. Najpred je bila tombola, potem se je zapěl „Naprej", in za njim se je podařil našemu ljubemu tajniku
„Jaz sem crnogorska hči, nič se ne bojim ne pušek ne bandžarja"
srebern kozarec, na kterem so bile vrezane besede
u	/
odvrnila je
srčno
Helena.
«
Zopet krik! Ahmed potegne jo iz Jsonaka.
Celovška čitavnica v spomin svojemu ustanovitelju. Preden se je kozarec izročil, govoril je iskreni do-
Zunaj je bila velika zmešnjava. Crnogorci so bili morodec gosp. Jože Župan Bevčev v Kropi kratek pa nenadno napadli posádko ponoći ; zato se ni mogla jedrn govor, in se gospodu tajniku zahvalil v imenu vspešno braniti, le visoko obzidje je pomagalo sprva ; cele Čitavnice, v imenu vseh Slovencev na Koroškem.
kakor hitro pa so prišli na-nj trdem. Se enkrat so ustřelili
y
potlej
so
bili
da
pa na
Vès ginjen se je zahvalil in poslovil g. Chocholovšek.
so še
hujše zmotili Po tem se je pevalo in napivljalo v pozno noč, mladi
Ločenje in po-
v pondeljek po-
il UUUli	VsLir^L C4rf U fO\J UO ti V1X11 y Ua Olf OU 11UJOO ZiiliUtiii	JL \J t^iu	J v^ J^U f U1V AU UMJ^I ▼ 1J U1U
Turke, potem pa so jih s handžarji v rokah gnali trd-	svet se je pa sukal skoraj do jutra
njavi od vrat po ozkih ulicah na majhen prostor pred	slovljenje je bilo srčno, pa težko, — * puucipa
aginim konakom. Marsikteremu Albancu je glava od-	poldne ga je urni „Cernuhelj" odpeljal proti Mariboru
letela v sneg, marsiktero turško truplo je rudečilo sneg, in odtod na pot v Galicijo. Bog ga spremi in njegovo
ki
Je
y>
bil še le zapadel. Vse je izgubljeno
y
aga
f«
vpili so Albanci
milo gospo — gorečo in srčno domorodkinjo
na
vseh
yy
izgubljeni smo, šajtan sam pomaga Crnogorcem!"
njunih potih. Dokler bode celovške čitavnice, spomi-
yy
y
va-
smodnišnici!" — zapovedal je Ahmed pazite na-njo, ako nam to vzemó, potlej je za-
ne-
ruj te
etonj vse, sicer pa nič ne morejo nam."
Pa kar sam jo je mahnil k smodnišnici, ki je bila
poleg njegovega konaka. Ahmed ni bil boječ, njega farna cerkev sv. Križa je
njalo se tudi bode imena „Chocholovšek"!
Iz Celja 18. sept. (<Oznanilo čitavničinoj
deljo, 25. septembra, bode v čitavnici celjski ples, kteremu se njeni častiti udje uljudno vabijo. Odbor.
Na Slatini na Štaj. 18. sept. — Ťukajšna nova
V
ze
ni pretresnil, Uli/ ^icouaou uc uicv^cj jjívi 1^.1itv. licicua piiij.uu.ijjv ucuciju , »<v/ jo , uu» ocpoiuwia j ^uiumuji,
pa je bila Ahmedu za petami. Obstala je ter poslušala službi Božji okoli tretje ure križ na turn djal in zvo-
nic
prestrašil ne precej prvi krik. Helena prihodnjo nedeljo
to je
toliko dodelana, da se bo 25. septembra, po poldanji
Mandušióa, ki je vpil: „Nad-nje, junaci! Nad-nje, nad- novi v turn potegnili. Gotovo lepa in radostna sveca-
nje! Zaskočite jim cesto k stolpu (smodnišnici)!"
y
kar
jim
s tem na
yy
Vse oslobodi!"
slišalo se je od druzih vrat
silenjsrik — Helena je izpoznala Djurov glas.
Crnogorci so zavrisknili
mogla nobena sila nič 7 ll\J } «•«»•v ov icoactau oc iiau-	ivucuw * •	""" _	, S..
džarji, kako turške glave odletavale v sneg, al vendar-le nas konec šolskega leta. Po zahvalni sv. maši so se delile
hej
;
rinili
naprej
y
da jim
ni
kako so lesketali se han-
nost za domače in bližnje sosede znanje daje domači novičar. Nadepolni pa tudi priča-kujemo novih orgel, ki nam jih v Ljubljani vrli mojster gosp. Dev izdeluje.
Iz Kastva v Istri. A. R. — 10. dne t. m. je bil pri
niso mogli do smodnišnice.
(Kon. prih.) dařila najizvrstnejsim učencem naše fame šole.
Pri tej
313
ktera
priložnosti je godla prvikrat naša nova godba, po velikem trudu gosp. Franceta Uršiča, rojenega eije najvećih muzikalcev, je pač očitno,
močmí tako lep vspeh doseže, da igrajo tudi kompozi-
da
Idričana, je po kratkih 5 mesecih učenja svoje znanje
je vse mo
XV4.X ivjCKU a y ju ^v/ niaiaiu t/ iiiuovvin m\wíjjw o ? ujv jlíljc* jlij \j ^OČG y arvu o u	liubti xia j u x i kj v x íu
svetu tako-le pokazala, da si več želeti ne moremo. male tudi druge mesta in m es tic a!
ako
se
hoče.
Naj bi to vrlo početje posne-
Hvala vrlemu učeniku pa tudi učencem njegovim
t
vsem
Hvala
kteri to napravo podpirajo in tako zbujajo ve-
Iz Ajdovščine. Slavni vinorejec baron Babo pride selje do muzike. Kdor pa petje in muziko podpira, pod-21. dne t. m. le-sem in bo o našem domaćem vinstvu pira omiko, po kteri se tudi blage čutila domoljubnosti
razlagal.
Iz Novomesťa 12. sept. M-k.
v srcih budijo, krepijo in vtrjujejo. Slovenec rad poje
(Nasa mestna to je skušnja starodavna; res pa je
tudi
godba.) „Novice" so nedavno s pohvalo omenile novo- tam slišati ni, kjer dobrih ni ljudi.
y
da
U
„pesem
meške godbe. Marsikdo bi pa
morebiti rad vedil, kako
Iz Kranja 18. sept. (Poziv iz čitavnice.) Nazna-
se je ustanovila in kako se zdržuje; naj tedaj povem, njamo s tem vsem častitim družnikom kranjske čitav-kar sem izvedil o tej reči. — Novomeška godba v taki nice, kakor tudi vsem družnikom druzih slovensih či-
osnovi, kakor je zdaj, je še le od leta ni rečeno
1854; s tem
pa

Je
da Novomeščanje niso pred godbe imeli; bilo
kakih 10 do 15 mož, ki so godli o posebnih prilož-nostih. Leta 1854 so pa meščanje sklenili, jim enako
obleko za posebne in slovesne priložnosti napraviti in moža postaviti za vodja, kteri bi novince nabiral, jih v
je, 26. dne t. m.
HHMH ■	mm t m
tavnic, da bode prihodnji pondeljek, to v tukajšnji čitavnici ,,beseda." Predstavljala se bode tudi vesela igra ,,Starost slabost." Začetek besede ob

uri zvečer. Prijazno vabi k tej veselici
odbor čitavnice.
Iz Želimelj 16. sept. A. M.
Neki klatež hodi
po deželi, posebno pri duhovnih
ki
so na samem
m
godbi vadil in tako število muzičinega krdela od leta do leta množil. Ali kako in s čem plačati godbo-
vodja ali kapelnika in vse druge, pa napraviti enolično je čedno napravljen "in zná dobro besede staviti obieko in oskrbeti potrebnih nastrojev (inštrumentov), čuda, damu sèm ter tjè kdo verjame in se da goljufati.
se laže, da so stolni prost v Ljubljani njegov stric. Ker
HHHi^H tUMtltiilHi^l^H .
to je bilo prvo vprašanje. Srečno se je in kmali dovršilo vse. Združilo se je namreč mnogo meščanov, urad-
nikov in
drugih,
Od
15, v Z. za 6
gospodov mi je znano
y
da
je enega pri sv.
za
J "m1xj4vv	mu	.117 y v Z^J • z^ cl» VJ y v X • JUi
da vsaki mesec nekoliko denarja zložé st. za 15 gold, opeharil.
v T. za 4, v šent
za
Tudi
in iz tega zneska, ki znaša zdaj do 50 gold., se pla-čuje kapelnik, ki dobiva od tega 25 gold, na mesec ali
mene je
. 10 imel
in na
pri N.
muhi
pa
y
300 gold, na
leto, kupuj ej o
nástroji in muzikalije.
Na
sreči sem ga resnobno zavrnil, da se je potepenec pobral. Treba, da prekanjeni goljuť pride sodnii v roke. Da pa se duhovni ne bi dali slepariti, naj „Novice" to
to se je izvoljeni godbovodja g. Senica, nekdaj feldvebel razglasijo. — Cbele so letos na ajdi celó malo dobile
komaj bo moč pleme ohraniti. Marsikdo se praska za
c. k. domaćega polka, podstopil težavnega delà. Prvo je bilo, da je oznanil, kdor ima veselje do muzike, naj
usesi
se pri njem oglasi. Veliko se jih je oglasilo ostalo ; vendar za muziko vès vneti
y
pa
malo
y
ki je imel za nje lepo ponudbo
?
gold.
za
par
y
panjev, pa jihni hotel dati, zdaj so pa celó malo vredne gosp. Senica ni ob- še bolj slabeje pa jo je opravil, kdor jih je nakupil upal; on ponovi svoje vabilo in spravi okoli 24 muzi- misleč , da mu bodo tako naloženi denarji lepo obrest kov skup, kteri so v dveh letih že dobro igrali in v přinesli. Sadja je vsake vrste dosti, za belo žito pa je muzikalni umetnosti od dne do dne napredovali. Dosti komaj srednja letina. Ajda je tudi viditi nekako popar-truda in veliko potrpljenja je moral gosp. Senica imeti, jena, dasiravno ne od siane.
Iz Ljubljane. (Seja mestnega zbora 17. dne t. m.) Zapisnik zadnje javne seje se je prebral in potrdil;

da je tako v kratkem času in v neugodnih okoliščinah navadil godce, kteri večidel okoli mesta in nekteri celó
---------- Q ----- j -------------	----- -------------- ------------~	M Jk UUlOUi IX iJ W Vi IJ j V	j W- T II v	W VJ V	U V	J	i	V	^
po poldrugo uro dalječ iz mesta stanujejo in samo 2- zarad zapisnika skrivne seje se je pa sklenilo, naj se
krat ali 3krat na teden in še takrat
zvečer , ko so
prebere v skrivni seji
Odbornik dr. Bleiweis
bili po vsakdanjih domaćih opravilih vsi trudni, doha- predlaga nujini predlog: naj se o dp ravi tretja cena
jajo k vajam ; vrh tega mu vsako leto še po 2 ali 3 može kom
kteri so bili v godbi že dobro izurjeni
;
vzamejo,
da
, k voja-
govejega mesá, to je
y
tistega mesa, ki se
frišno s kmetov
ga še težje stane, doseči svoj namen, in vendar ga je dosegel. In zdaj iz 24 oseb sestav-
v mesto nosi ali vozi, ter naj se prepove vvaže-vanje tacega mesa. Ta predlog je podpiral govor-
nik s tem, da tacega mesa v
naših mesnicah še nikdar
ker
Ijena, od meščanskega krdela (Biirger-Corps) lepo uni- nikoli ni bilo ne enega funta na prodaj, ker so ga formirana banda igra do 600 predmetov ^ med kterjmi v prejšnjih časih mesarji pokupili in po viši ceni pro-
ali ga zdaj kupujejo klobasarji, da ga v klobáse
mnogo
dom arij
narodnih, kakor „Naprej
je moj
Ui
itd.
", „Mila lunica", „
Kje
daj ali
22, čardašev 3, Čveterk 38, galopov
overtur 13, popotnic
tret
omenjeni njem repertoar spada: podelajo. Ta cena toraj Ljubljančanom nikakor ni na
po tej ceni ni na prodaj v mesnicah,
155
y
2, reveillov 2, bolcarjev
mazurov poljk 227, potpurijev 16, re-
korist, ker mesa
53, in druzih različnih 57.
da bi ga mogel kupiti manjpremožni člověk , temuč le
mnogokrat tudi meso od
priložnost daje, vsakovrstno ,
ker
Dvakrat na teden, to je, v sredo popoldne in v saboto bolne ali crknjene živine vvaževati. Sedaj pa, ^ zvečer igrajo v mestu. Zato dobijo celó majhno pla- Se mestu goveja kuga bliža, je silno treba tacemu
čilo, namreč vsakrat 8 bokalov vina in za 1 ranjž kruha. Kar v druzih priložnostih, na priliko, pri godovih
meSU , Jft.1 se líc yc, a li JC Ziuiavu au lič, viaia íci^ícu,
da se po mesu ne zatrosi bolezen. Ta predlog je bil
ki se ne vé, ali je zdravo
ali ne, vrata zapreti
y
grebih
cuiu j plesih itd. zaslužijo, raz delé med seboj, ic enogiasno sprejet , toraj po zaaj ne ooue vec ireije gold, vsakrat vložé v denarnico za godbo, v ktero se tarife na papirji in frišno meso se ne bode smelo več
po-
enoglasno sprejet
toraj
po zdaj ne bode več tretje
vendar kacih 10 odstotkov splošnega zaslužka steka. v mesto voziti. Godba in denarnica ste pod načelstvom kapelnica. Sprva kakor pri slednjem početji je trud vodja in učencev sta
Odbornik Stedry vpraša: kdo opa-
bila trda; al marljivost in
zmogla vse, in zdaj igrajo s tako natančnostjo , da se z marsiktero slovečo muziko meriti morejo. Lj ubij ančanj e so pred nekoliko leti imeli priliko občudovati male fantiče v vojaški obleki, ki so z vecimi trombami, kot so bili oni sami, tako krepko trobili, kakor da bi stali pred zidovjem Jeriškim.
V
Če ktero mesto, potřebuje gotovo Ljubljana svojo lastno, stanovitno godbo (kapélo). To se je eutilo že zdavnej in cuti
se tudi dandanasnji.
In
če jo
Novomeačani že imajo 10 let,
Ako
pomislimo, da
se s tako mladimi in malimi
kako, da bi je glavno mesto ne moglo osnovati, kjer se more, enkrat ustanovljena, samo dobro vzdržati po mnogostranskih dohodkih. Možá za vodja take godbe vsega pripravnega pa bi lahko dobili v gosp. Urái ču, ki je ravnokar iz Idrije se preselit v Ljubljano, da gode v gledisču tukaj »njem.
Vred.
313
zuje (kontrolira) izplačevanje mestnih delavcev? lakomen, bi bil gospodu dopisniku upan odgovarja, da se dotični računi v magistra t-
Odbornik dr. Orel želi, naj
V
se
r
nih sejah pregledujejo.
bolj hvaležen
zakaj tolike časti mu ni še nihce poklonil kakor, on, ki
j ocjau pitgi^uujojvy. — vuv/viuiu ui. w «. ^ x *j\jííj uhj ga ne imenuje samo le „slovenskega Riegerja , i^muv se za škofijo tlak popravil, ker je pot ondi silno ga priličuje še celó slovenskemu Perunu, kteri vse
cc
grudasta. Župan pravi, da je ta reč bila že enkrat v razgovoru, pa je bila zavoljo slabe mestne kase odlo-
da se pa zdaj spet zarad tega bode obravnava
gamogocen v svoji roki drži „Slovenijo
«
da
to
„P^.V T VUljV , «« iU K ^J ] 6,
kar vrednik „Novic" hoče, a to ni, česar on noče, da
zena

y
tedaj
on more reci
V
bodi politični časnik slovenski!"
ker je svetli knezoškof obljubil k tem stroškom neko-
liko priložiti.
ugovoru c. k. predsedništva: da se
in v tem hipu se zakatelé „unter die Sclaven der poli-tisch-nationalen Orthodoxie" slovenski „Narodni listi !"
ne more prepustiti magistratu oskrbovanje lokal no-
Kolika
res vsem drugemu svetu kakor tudi vredniku
p o li ci j ni h zadev, tedaj tudi mesto ne oprostiti plače, „Novic" neznana čast!! Al dopisnik je pravi diplomat
> t
zna tudi diplomatični francozki jezik
ki jo daje z 1577 gold, za to oskrbovanje ces. policii se je po predlogu odbornika dr. vit. Kaiteneggerja „Novic" je povzdignil le zato tako visoko v nebó
vrednika
, da
enoglasno sklenilo: naj zdaj magistrat to zadevo narav- ga potem s Riegerjem vred pahne v peklo zavračnikov
nost předloží ces. kralj, državnemu ministerstvu se mu omenjene opravila
i
da
in vse to zato , ker je zastopniku
izročé
ker se nikakor ne
ujema s pravico, ako mesto plačuje c. k. policaje
?
ki
ali reaktionarjev
slovenskih pravic v nemškem jeziku tudi dal 50 fl., in
da mu z „Novicami" ne gré
ker je tako predrzen
?
imajo skoraj le s tako imenovanimi državno-poiicijskimi iz poti
zadevami
opraviti, ktere
ne spadajo v mestno reč. Ma-
Ne ljubi se nam , da bi se dalje v mlinu godli ali bob v steno metali. Velika većina najboljih in najvred-
zali, je te misli
gistrat naj si najme lastne ljudi za mestno varstvo. Sklenilo se je dalje po referatu odbornika dr. Schop- niših rojakov naših, ki imajo veljavo v javnosti in so peina, naj se odpravi navadna oljnata svečava po od- pravo domoljubje svoje pri vsaki priliki djansko ska-daljenih predmestjih, kjer še ni plinova svečava vpe-ljana, in naj se vpelje petrolej eva svečava, to je,
svečava s kamnim oljem ali petrolejem. Svečava z oljem nava naše domače zadeve, da ga beró tis ti
in 102 svetilnicama je stala leta 1863 1967 gold. Teh 102 luči gori skozi celo leto 102.000 ur.
, da je saj začasno živo treba lista, kteri v nemškem jeziku brez „velike politike" obrav-
m-
kr.
HR^HI^HHHPIPMHHPIP p e-
trolejevi svečavi stane luč vsako uro, ako je stenj (taht)
kdar ne beró slovenščine
?
kteri

ker
Je
brati
ne znajo
í
in
Pri
ti4
■cj širok, na 1 'Vf q ^ ivi. , luicj ovcuava ju x\jćj o v ctitiiivjctjum	J £/vso.i AJ wjuv^ o onoauj aiiAjJrttv ucua je tuuij w.ai ouuaiu
leto in dan na 1683 gold. Po takem se bo prihranilo napravimo vrata in okna, da nemila sapa od mno-
100
kr.
torej svečava z 102 svetilnicama in jo pokrijemo s streho
so nam Slovencem bolj iz nevednosti kakor iz hudobije protivniki. Ako zidamo hišo, ni dosti, da postavimo zid
ampak treba je tudi, da sobam
prvo leto, ako se došteje 214 gold. 20 kr. za prena-redbo svetilnic, 70 gold., zanaprej pa 284 gold, na mogoče leto.
zih vetrov skozi ne
pise. Tak zopern r**„ ođpraviti, je po priliki namen nemškega
Ako „Stimmen aus Innerosterreich",
„__________„Union", „Politik", „Ost
West", „Nazionale" itd.
)
tudi
pih
kolikor
Tedaj bomo vsled tega sklepa ne samo boljšo časnika pri nas.
J 1 I y	1	J 1 •	# V	V	•	I •	O ## J I	#	r/
in svetlejšo
i
ampak
tudi
cenejso
svecavo
imeli
;
kakor jo imajo namesti plinove že po nekterih mestih.
Sudslavische Zeitung
und
Vojakom, ki delajo cesto na grad za dr. Orlovo hišo, se je dovolila doklada po 5 kr. na dan za vsacega
bi zdaj
niso nepotrebni bili, kako da
v hipu ta naš časnik bil? Potreba je tedaj
moza, in tudi potrebno orodje bode mesto posodilo
posodilo, ker ceste te ne predeluje
, pa
mesto, ampak
vojaštvo za svoje potrebe, kar je odbornik dr. Ahačič
posebno povdarjal.
tako ocitna, da jo vsak vidi, kdor ni slep ali kdor je viditi noče. Pa ta potreba je še celó gledé na veliko množino tistih našincev očividná, ki so pošteni domoljubi, pa žalibog nikdar nikoli slovenske knjige ali
samo zato, ker in ktere bi v galejo vpregli, ako
Nekterim najemnikom mestnih slovenskega časnika v roke ne vzamejo
zemljišč v rakovi Jelši se je pomanjšala najemnina, jih brati — ne znajo, ker njih deli ne merijo toliko, kolikor je bilo pri dražbi bi jih morali, da bi brali le pet vrstic. Berite „domo-— Slednjič se je po nekoliko prenarejenih pred- rodno pismo" v današnjem listu, pa recite, ako ste po-
receno.
logih deželnega odbora sklenilo , naj se predela, kar je treba v Marovi hiši, da se bode mogla vsa viša realka
šteni, da to ni res?
nedeljo dopolđne so se snidli gospodje
ki
Kakor pa je nemški list, da ga bere nemško ob-činstvo, iz gori navedenih vzrokov za n a š korist potre-ben, tako pa tudi ta list slovenskemu političnemu
- Y licu^ljl^ UUjJUIUUU O \j OU O U1U.11 ^UOjJUUJ U j rvJL	kj^jxjí) «WAXV J^/w tuui IU) liOl O i V y ^ U u 1VV/ 1X1	xxx v*.
jih je volja z nekim denarnim doneskom podpirati že ni nikjer in na nobeni strani na poti. Ali mu bo jemal večkrat omenjeni časnik , kteri naj bi v nemškem je-
naročnikov?
Ne
ker za Slovence ni. Ali pisateljev? , x^w^ov,, bvi	x^j Tudi ne ! Saj je „Intelligenz und politische Bedeutung"
^^ jv, xtxi^	y , da dvakrat v tednu na celi kakor dopisnik pravi, na njegovi strani. Ali mu jemlje
poli in lični obliki v Blaznikovi tiskarnici izhaja in mu kapitalistov? Tudi ne! Saj dopisnik pravi, da komaj je
ziku zastopal naše domače interese, ter so sklenili, naj mu je imé „Triglav"
je cena celoletna s poštnino vred 6 gold. 40 kraje., »der Vorkámpfer der jung-slovenischen Partei" zinil in sicer pa5 fl. Za odgovornega vrednika je bil izvoljen g. rekel: „Tischel deek' dich!", v tem hipu je bilo tri-Lovro Leskovec. Začel bo list izhajati brž ko bodo krat več kapitala skupaj kakor za bori nemški časnik.
Za vrednika
íuoě v x guuiaa pa tuui ui orviui ,	„oivy » ^uom kj^/c»a-
takus", pravi dopisnik, je že tudi vrednik slovenskih
tudi
ni
skrbi
ker „slovenski Spar-
vse priprave gotove. — Isti dan nam je o zadevah tega lista dunajski časnik „Ost und West" prinesel dopis
osnovan v Ljubljani kteri pod zdravniško prislovico: „Narodnih listov" in spé_. Tedaj ni celó nobene overe
in vendar dopisnik
„quod ferrum non sanat, ignis sanat" (Česar ne ozdravi železo, ozdravi ogenj) je posvećen
vec
f
da
se ne zacno „Nar. listi",
Zato
ga ne smemo
djati
))
vredniku „Novic."
ad acta."
Nekteri se sicer
ni
f
da si. vredništvo „Ost und West-a", ki tudi v
y
Je
tako
pravi, da jih ne bo — zakaj pa ne, je tako hierogli-tično razloženo, da iz dopisa ne more družnik dopisnikovih „Jungslovenen".
Povedati moramo še, da dopisnik „Novicam" bere
posneti, kdor
cudijo
nemškem jeziku zastopa slovanské zadeve
nemilo zoper svojega prihodnjega kolega „Triglava", levite, da ne zastopajo po duhu „der Jungslovenen da je vzelo oni dopis v svoj list
cc
u c* je vzletu u 111 uupi» v »vuj list , m mi SmO m U liva-	ii»iuuuo jj u 1111 <3 aupci v îauu , xv^j. „* ouu iu ^i«.»*
ležni zato, da je izpustil ventil žolčni pelisi „sloven-	nimamo Slovenci nic vec ravnopravnosti kakor pod
skega Spatrakusa", ker vsak zdravnik vé, da (naj se	Bachom." Da je v cerkvi nimamo, to prvikrat tukaj
tudi mi poslužimo zdravniške prislovice) „retentio se-	slišimo; daje v šoli žalibog! nimamo, naj pa odgo-
cretionum nocet." Ko pa bi bil vrednik „Novic" častí-	vor dajo deželni zbori v Ljubljani, Gradcu, Celovcu*
hva-
narodne politike zoper vlado
ker „v šoli in cerkvi se
--314 -
Trstu, Gorici in v Paznu. „Novice" že ođ leta 1848,	sokolu , od 3. oktobra naprej telovadno učilnico za
ko smo prvikrat ustavo dobili, godejo pesem zastran rav-	mladost, ktera nima prilike ali dovoljenja udeleževati se
nopravnosti v šoli in kancelijah, tedaj že toliko časa in v	kacega društva. „Južni sokol" mu je v ta namen prosto-
tolikih variacijab, da so je že site in da so o tej zadevi	voljno svoje prostore přepustil. Učenci se neki vpisujejo
že enekrat prišle v neljubo dotiko s sodnijo. Njih se-	pri društvenemu blagajniku gosp. Bernardu Jenteljnu in
stavki, o tej zadevi pisani, niso bili samo „Klagen und	čujejo pri njem 50 kr. učnine na mesec.
Gewinsel, kakor večletno javltanje, da nimamo slov. po-	-
litičnega časnika, ampak bila je krepka beseda naših	N0VÍČar ÍZ dOïMCill lil Dtlljih đeŽel.
najboljih mož. Da pa se s čepci tolče po glayah na-	^jih Velič, cesar odpotovali so v Komoran na
spretnih, to prepuščamo - pnhodnjim ,,Narod, listom",	Ogersko; spremljata jih nadvojvoda Rajner in Vilelm;
kakor tudi to da z glavo predero zid. Sicer pa se tudi	namen p0p0tovanja je ogledati nektere vojaške naprave.
„Novice" nikdar niso ponašale s titulom, da so „veliki	_ Deželni zbor dalmatinski je v Zadar sklican na
politični časnik"; iz srca rade to čast prepuščajo drugim,	26. dan t. m. — Preuzviš. gospoda škofa Stross-
kakor marsiktero čast, ki jo vrednik vživa, rad odstopi	majer-a so dunajski časnikarji zopet hotli na Dunaji
družim; „Novice" so si svojemu cilj in koncu zveste ostale	imeti. _ Govori se? da zopet pride v Gradec viša
do danes in bodo take , dokler bodo pod vredmštvom	deželna finančna direkcija za Štajarsko. Kranjsko, Ko-
sedanjim; na tem stališču, tega so siv svesti, pa so	rogko in Tržaško. — Z ogerskim deželnim zborm
si nevtrudljivo prizadevale za svoj poklic. Zato pa so	zopet ne bode nič ; dvorni ogerski kancelar si je neki
„Novice" tudi najhuji trn v peti časnikom od male „lne-	na vso mo5 za.nj prizadeval, pa državno svetovavstvo
sterce" tržaške noter do vehkega „Bothschafterja", m	neki pravi) da Se ni pravi čas za_nj . po takem je ko.
ne morejo se ponašati, da bi bila „Laib. Zeit." kadaj	nec p0sleđnji čas prav živih debat. — Menda bode tudi
kakošen naroden sestavek iz njih v svoj list vzela in	taka s hrvaš kim deželnim zborom. — „Domobran"
sicer s tako pohvalo, kakor je vzela „die Jungfernrede"	se p0 pravici čudi? da je §e le zdaj p0 neue freie
„slovenskega Spatrakusa" o rabi slovenskega jezika.	presse" izvedil, česar poprej na Hrvaškem nobena živa
H koncu te razprave le Seto: Ni res, da „Novice",	duia ni vedila, da Zagreb 'ima plemeniti namen, da po
ktere je vrednik vredoval do leta 1849 celo brez po-	južnih slavenskih zemljah razprostira „deutsche Cultur
vračila, imajo 4000 naročnikov, — ni res, da vse či-	und deutsches Wissen"', kakor da bi bil nemška nasel-
tavnice so poslale „geharnischte Verwahrungen" zoper	bina. _ y Gorici je 11. dan t. m. bila protestantiška
nemški časnik; nobena čitavnica ni poslala ne črke,	cerkev blagoslovljena. — Baron Hock, c. k. skrivni
ceravno je „slovenski Spatrakus" menda vsem pisal^ ali	svetovavec, se je podal v Prago ; da se ondi snide s
gorko naročal, naj to store; al ,,sie gehorchten mcht	p00blastencem pruske vlade in se razgovarja zastran
dem Rufe." Samo iz Trsta je dobil Novič. vrednik	kupčijske zveze; al nie ni podobe, da'bi pruska
pismo z mnozimi podpisi častitljivih mož; al ker smo	vlada dovolila, česar želi avstrijska. - Na Dunaji je
našli tudi može med njimi, kteri ne be ro slovenskih čas-	bil te dni 14 i e t stari fantè Karol Kober, učenec 3.
nikov, smo djali pismo ad acta". Ni res, da je vrednik	gimnazijskega razreda, obsojen na 5 let v ječo zavoljo
„Novic" prejel „Absagebnefe" spisane od gospej in go-	velikega izdajstva, ker so v pismih, ki jih je zgubil
spodičin ; da pa je „Spatrakus" eteomp. po hišah beračil	na uiicah našli zakletbo zoper cesarja. — Danske
podpisov za protest, to pa je gotovo ; protesta mi nismo	homatije ne grejo nič naprej; danski vladi se nič ne
vidih. Ni res, da je vrednik „Novic" z dr. Costatom	mudi zlasti ko vidi da severni Šlesvikanci, ki niso
vred žugal tajniku čitavničnemu (recte m atične mu,	Nemci, hočejo biti pod dansko vlado ; pa tudi med prusko
pa saj je to le pogrešek nalasč), da zgubi službo taj-	jn avstrijsko vlado ni prave edinosti; v tem pasi ste ene
ništva, ako ne odjenja od svojega početja; saj s užbe	misli> da k Večem za 3-4 mesce dovolíte primirje, ne
ne more vzetí, kdor službe ni dal. Al je sicer služba	do sp0mladi. — Nenadomaje hudo zavrelo na'Španj-
tajnikova „mastna" ali ne, tega ne vemo, da pa je	skem ker gpanijolcem ni po godu načelnik novega
pri tem dělu, ki ga zdaj ima tajnik^ služba dobro	ministerstva, vojvoda Valenčiski. ' Kraljica Kristina
plačana, on sam najbolje ve. Iz tega naj sodijo bravci	jlitela iz Pariza v Madrid ; v Barceloni so se bali
sami o dopisu „Ost und Westa" izLjubljane.	ugtaje _ VMoldavi in Valahii je knez Kuza osvo-
-	Gotovo je, tako slišalismo iz verjetnih ust, da	bodíl kmete desetine in tlake; grajščinam plačajo neko-se ljubljanske šole: gimnaziine, realkine in nor-	Jiko odškodnino. — Strašno hudodelstvo je nedavno na malkine zavolj popravljanja šolskega poslopja začnejo	českem dopernesel nek trinog, ki se je razkačen po
se le v pondelj ek 17. oktobra. _	nezvestobi neke lajdre zaklel, da prvo žensko umori,
-	Društvo štajarskih zdravnikov je za svoje	ki mu d roke ide> In res je to storiL Neko 66
dopisovajoče ude si izvolilo gosp doktorje : medic, sve-	let star0 udovo sreča 8. dne t. m. v gojzdu, ki je šla
tovavca žl. Andnoli-a, prof. Valenta, primarja Fux-a,	na bož:Q pot. kar zgrabi j0 in zadavi. vso do nazega
okrajnega zdravmka Mally-a in Gauster-a.	sleče, ji odreže prsi in še druge skrivne dele života,
-	„Južni sokol" obliajal bode 2. oktobra 1864	ter jjb'nese iz obleko njeno na svoj dom, kjer odreza-
svojo prvo _ obletnico in napravi v ta namen popoldne	n0 meso skuha in sné ! Kmali so ga zasačili ; vse je obstál,
ob pol štirih, ako bo lepo vreme, na poletnem sokolišču _____________
občno telovanje, in zvečer ob pol devetih ples v čitav-	Popravck. Sleđeči Vranšžani iz Stajarskega so pristopili
ničini dvorani. Po sklepu odborovém vabijo se k ob-	kot ustanovniki k slovenski Matici:
čnemu telovanju kakor tudi na ples vsi udje južnega GosPođ £nđreJ BraUcojič^bilježnik..... 10 gold. - kr.
sokola, ljublj. čitavnice, in udje unanjih čitavnic. Omeni	» L^oLv'Iventner,6trg^e'c i ! .' .' .' 10
se, da k občnemu telovanju smejo priti tudi gostje, ako	Franc šentak, posestnik...... 10 „ — „
so bili poprej naznanjeni odboru; razun imenovanih pa	Za letni don esek so poslali:
nima nikdo prostega vhoda. Pokazati hoče o tej priliki ,, Dragotin Sauperl, kaplan..... 2
južni sokol napredek, ki mu je bil mogoč v prvem letu » M Í î ^ G ni d i S n ik ^draviteî*0..... 2 " Z "
njegove starosti, in da mu ie mar za narodno telovanie. " fV^ t^J^JxuJ^1 6J.....* o " ~ "
J ®	i \.v.	•	i• v v, i. .	Jakob Lopar, učitelj....... À „ — „
-	Kakor slisimo osnuje g. Manclic, učitelj pri juz.	Davorin Zupančič, učitelj..... 2 „ — „
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlazniË V Ljubljani.