ffcria taak dar« m**č*r tontu« Ft*f*M* fcfl stasalkt ter velja po M** projasasrr za ■»■lun fa-afce deseto m trse lato 29 K, aa »al lata 13 K, aa zatrt teta 6 K 50 B, aa tn mesec 2 K 30 h. Za LfeAlJaftO s pošiljanjem na dom za vse leto 14 n m pot leta 12 K, aa ietrt leta 6 K, aa ea Masa« I K Kdor hod sam ponj, »lasa aa vse leto 22 K, aa pel leta 11 K, aa iotrt lota » K 50 h, aa en mesec 1 K 00 k. — Za Mesaello celo loto 28 K. Za in ornge detele in Amerik«
IDts lete s« R. $ fca-woG>t itroz &i«dte!ia ^
- »vpisi aaj tO laveis trsakvviitt. - Kokopiaf 00 ao etaoafo. — Vroeladaivo) aa ■^■■■■leDao |o v KnaflevOi alleak it i. — Upravnistra naj so vlagofolljo poiUfati naročnino, reklamatije, oananila, t J. administrativne stvari. Wr**n*š*r* Mihi it ML huiioi itvvlllu pol It k. Spranlifara tolelon it 85.
Vladna skrb za »Kranjsko hranilnico".
»Kranjska hranilnica« je, kakor smo stvarno dokazali v seriji člankov, privaten zavod, čigar čisti dobiček se porablja v pretežni večini v nemško-nacionalne svrhe.
Vse, kar je na Kranjskem nemškega, vse vzdržuje ali vsaj izdatno podpira ta zavod, ki je vzrastel in vzcvetel zgolj s slovenskim denarjem.
Vse šole-ponemčevalnice, ki jih je ustanovil na Kranjskem nemški »Sehulverein«, vzdržuje »Kranjska hranilnica«.
Samo učiteljem šulferajnske šole v Ljubljani plačuje na leto 15.000 kron.
»Kranjska hranilnica« vzdržuje v Ljubljani nemške gledališke predstave v deželnem gledališču, in namerava v kratkem na svoje stroške sezidati monumentano poslopje za nemško gledališče, za katero je do-sedaj dala na stran, kakor kaže računski zaključek za leto 1907.ogromno vsoto 617.376 kron.
Že gori smo naglašal i, da vzdržuje »Kranjska hranilnica« vse one nemške šole na Kranjskem, ki imajo v prvi vrsti namen potuj če vat i slovensko mladino in jo vzgojiti v naj-zagrizenejše nemške janjičarje.
Da se nam ne bo očitalo, da samo sumničimo, ne da bi imeli za to dokazov, navajamo zopet po računskem zaključku iz leta 1907., da ima »Kranjska hranilnica« za vzdržava-nje nemške šulferajnske šole v Ljubljani določenih 374.812 K, za pokojninski zaklad učiteljev na tej šoli pa 121.200 kron.
Že/ iz teh kratkih podatkov je razvidno, v kakšne svrhe se večinoma porablja dobiček, ki ga nosi »Kranjski hranilnici« v njej naloženi slovenski denar.
Miza »Kranjske hranilnice« je bogato obložena, toda s te bogato obložene mize padajo samo drobtinice Slovencem, d očim se pri mizi maste s slovenskim denarjem Nemci.
V nemško-nacionalne svrhe žrtvuje gospoda vsako leto stotisore, za slovenske namene ničesar, za razne človekoljubne naprave par tisočakov, a vkljub temu je »Kranjska hranilnica« največja dobrotnica kranjske dežele v očeh naše nepristranske c. kr. deželne vlade, menda zato, ker sme naše ljudstvo v tem zavodu nalagati svoje s težkim trudom prislužene novce, da potem »Kranjska hranilnica« ložje in še v izdat-
LISTEK.
Bito v dolini.
Novela. Spisal dr. Ivo Šor 11.
(Dalje.)
Obstal sem presenečen. A potem se mi je zdelo, da je bolje, če ji ne verjamem, da je zanjo že res vsega tako konec; in kakor da sem preslišal, sem ji napovedal, da pridem Še. če torej res noče razburjati svojega soproga, naj mi rajše sama pove, kdaj ga ne bo doma . . .
— Pa bo! In pove vam sani, kako ime zasluži vaše ravnanje! je vzkliknila srdito.
— Pa naj bo, no, če vam je ljubše tako. Sicer itak vem, da ga v torek popoldne ne bo doma, sem se zasmejal.
— Kako veste to? je vprašal;, vsa začudena, in se je s tem seveda izdala.
— Zato, ker sem bil dvakrat tam gori take dneve in vem, da živijo tati gospodje kakor ura. Ob torkih in sobotah popoldne odhaja torej redno za nekaj časa z doma.
— O, tako redno pa že ne, je menila prekanjeno.
— Pa vsaj navadno. Sicer pa itak pregledam prej od zgoraj dol,
nejši meri podpira takšne naprave, kakor je šulferajnska šola, nemško gledališče itd.
»Kranjska hranilnica« je privaten zavod, a vendar bdi nad njo skrbeče oko naše skrbne c. kr. deželne vlade bolj kakor nad katerokoli državno napravo samo.
Slovenci so se v zadnjem času zavedli, da ni prav, ako imajo spravljene svoje prihranke v zavodu, ki je njim nasproten in ki uporablja svoje dohodke do malega vse za nemško-nacionalne svrhe. Zato so jeli dvigati svoje vloge iz te hranilnice in jih nalagati v domače zavode.
Run na nKranjsko hranilnico je nastal tako občuten, da so jeli ječati in tožiti tisti, ki so preje mislili, da s tem zavodom lahko strahu-jejo vso kranjsko deželo.
A že na prvi jok in stok je tej gospodi prihitela na pomoč c. kr. deželna vlada.
Prvo njeno delo v prilog „Kranjski hranilnici" je bilo, da je v uradnem listu dala priobčiti razglas, v katerem izjavljata dvomi svetnik Gozani in vladni svetnik Kremenšek, da sta revidirala poslovanje „Kranjske hranilnice" in vse našla v najlepšem redu.
Toda to še ni bilo dovolj. Ukazala je vsem okrajnim glavarstvom, naj sevprežejokot agent j e „Kr anj ski hranilnici.u
Okrajna glavarstva so seveda rade volje poslušala ta nkaz in ga seveda tudi izvedla.
In občine širom naše slovenske kranjske dežele dobivajo sedaj dopise glavarstev, ki se glase takole:
.Vsem županstvom!
V zadnjem času pričela se je zoper Kranjsko hranilnico v Ljubljani živahna agitacija in se zlasti vložniki tega denarnega zavoda begajo, češ, da ni njih denar dovolj varno naložen.
Vse te agitacije so pa popolnoma neopravičene in je stan tega denarnega zavoda tak, da ni po'5 1 o v e Š k i previdnosti za vložnike niti najmanjše nevarnosti kake zgube.
V kolikor imajo take agitacije zloben in hnjskajoč namen, se bo zoper dotične osebe kazenskim potom postopalo (Prosimo ! Z veseljem pričakujemo tožbe! Opomba uredništva.) ter naj županstvo v tem zmislu ljudstvo svari.
Dolžnost županstva pa mora tudi biti skrbeti, da se oni, ki imajo svoj denar pri Kranjski hranilnici naložen, ne vznemirjajo po nepotrebnem in da se poduče, da so njih vloge popolnoma Varne."
Ne mislimo kritizirati ta na žu-
ali je varno. In tudi to vam obljubljam, da pridem v civilni obleki, ker me drugače vidi res lahko vsak s hriba v hrib in ve potem tudi, kdo je bil.
Seveda je še vedno ugovarjala in mi pretila z vsem mogočim, a morala bi bila najti koga drugega, da bi bila kaj opravila. Takoj naslednji torek sem stal zopet tam gori nn vrhu, in ko sem videl, da je varno, sem stekel dol.
Tako sem prihajaj vsak teden po dvakrat, in morala se je slednjič prilagoditi. Celo majhno znamenje jo bilo vsakrat na najvišjem oknu, da moža ni doma. Seveda vse le zato, da se veliki pesnik ne razburja pri sno-vanjn svojega velikega umotvora ...
V resnici, pravim vam še enkrat: če bi bilo to kje drugje, bi pač ne bil napravil vsak teden po dvakrat take poti, zato da sedim potem po dve, tri ure kakor lipov bog ob eni najlepših žensk. Tu, v tej tihi idili pa sem bil šestnajstleten dečko, in moja duša je čepela pri njenih nogah kakor bel golobček . . . vsak dan bolj bel golobček ...
Sicer pa moram priznati, da ni bila toliko moja zasluga vse to. Saj sem si jo upal komaj pogledati. . . Kaj bi se človek delal! Čutil sem, da me presega v vsakem oziru za cele gore, in sem sedel, kakor sedi vaški iičeuček pred svojo lepo mlado učiteljico. Kje vraga na svetu je človek
panstva poslani vladni nukazu, na-glašamo tole:
Ce je denarnemu savodu treba se posluževati vladne pomoči na tak način, kakor je to storila „Kranjska hranilnica", potem je to dokaz, da mora sloneti na jako slabih nogah.
Slovenskim žnpanstvom, ki so dobila gori navedeni „fermanu od okrajnega glavarstva, pa svetujemo to-le:
Znpanstvo si naj kratko-m a 1 o prepove, da bi mu glavarstvo nalagalo dolžnost služiti za agenta „Kranjski hranilnic iu.
Ukaz se naj vrne glavarstvu s pripombo, da županstvo dopisa sploh ne vzame na znanje, ker ne spada v delokrog občine, da bi agitirala za tak zavod, kakršen je „Kranjska hranilnic au. Če hoče „Kranjska hranilnic au imeti agente, naj jih sama nastavi in plača, slovenski župani pa z vso odločnostjo odklanjajo dvomljivo čast pod patronanoo vlade fungirati aa priganjale nKranj ski hranilnici".
Deželni zbori.
Gradec, 15. oktobra. Štajerski deželni zbor je razpravljal danes o novi volilni reformi. Namestnik grof Clary je izjavil, da vlada nima pomisleka proti predloženi volilni reformi. V imenu slovenskih poslancev je izjavil deželni odbornik Robi 8, da bodo Slovenci še nadalje vztrajali pri načelih splošne in direktne volilne pravice. V sedanjih nujnih razmerah so se vendar lojalno, dasi težkega srca podali v kompromisna pogajanja. Novi volilni zakon ne ustreza njihovim pravičnim zahtevam. Vkljub temu bodo Slovenci glasovali za nespremenjeno volilno reformo, ker so v njej spremembe, ki Slovence k temu silijo. — Deželni odbornik dr. Link je izjavil, da so se svobodomiselni Nemci držali načela: Štajerski se mora ohraniti nemško-svobodomiselni deželni zbor. Volilna reforma je bila potem v splošni in podrobni  debati sprejeta.
Celovec, 15. oktobra. Pri razpravi glede podpor vsled suše prizadetim posestnikom je posl. Grafen-auer napadal finančnega ministra, češ, da je vladna akcija za Koroško nezadostna. — Deželni predsednik je govornika zavračal ter dokazoval, da
š<> eni take stvari, o kakršnih je govorila ona! . . . Ampak eno lahko rečem, da sem bil dober, pazljiv in sprejemljiv šolarček. In to jo je breztlvomno čez vse veselilo. Vsak človek rad vzgaja, če čuti, da je poklican v to in da padajo njegove besede tudi še na rodovitna tla . . .
Ob takih razmerah še misliti ni bilo na neumnosti, in tudi ako so mi prišle v glavo, so mi takoj prešle, ko sem se ozrl v njen resnobni obraz.
Prijatelj, da, prijetna družba, — to sem ji že bil, ampak proti njenemu možu je bil človek kakor le-ščerba proti solncu. Kakor bi bili omenili le od daleč kaj takega, pa bi vas bila pogledala: »Kaj pa si ti ubogo človeče, da se predrzneš? Jaz sem sicer samo moštranca in ne hostija, ampak tudi ko vzame mene, si mor-i duhovnik oviti prej rokef . . .«
Verjemite mi, da ima tudi naj-modrejši človek vsaj na eno stran deske tik pred nosom in je potem vse zastonj, kazati mu čez. Njen mož, to je bil njen malik, njen bicli-pucli, in za njim ni bilo ničesar več.
To ji je pa vseeno dobro delo, da je videla, kako jo vsak dan bolj ljubim in častim. Zdelo se mi je celo, da ni prav nič huda name, niti zato ne, ker sem ljubil njo edinole radi nje same, in ne ker je bila v tako bližnem sorodstvu z umotvorom njenega moža.
je osrednja vlada dala Koroški toliko podpor, kolikor se je zahtevalo.
Praga, 15. oktobra. Zveza neodvisnih čeških poslancev je vložila protest proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Nato so pričeli Nemci takoj z obstrukcijo. Posl. Wolf je postal tako divji, ker mu je posl. Harta vrgel sladkorjeve koščke, daje skočil nad metalca ter ga udaril. Razvil se je splošen pretep. Poslanoi so se obmetavali s protokoli, knjigami itd. Deželni maršal je tako zvonil, da je razbil zvoneo. Nemci so metali tudi črnilnike. Ko je prišel končno deželni maršal nazaj v zbornico ter zaključil sejo, zapuščali so raztrgani, opras kani in pobiti poslanci dvorano.
Brno, 15. oktobra. Moravski deželni zbor je sprejel češki in nemški predlog glede ustanovitve Češke, oziroma nemške univerze v Brnu.
Odgodite v državnozbor-skega zasedanja.
Dunaj, 15. oktobra. Iz parlamentarnih krogov se je izvedelo, da se je otvoritev državnega zbora odgodila na 10. november. Odgoditev se je zgodila z ožirom na delegacije, ki bodo končale svoja dela najbrž šele sredi meseca novembra.
Ogrsko-hrvaška delegacija.
Budimpešta, 15. oktobra. Danes je začel zborovati vojni odsek ogrsko-hrvaške delegacije. Razpravljalo se je o proračunu vojnega ministrstva. Poročevalec Okolicsa-n y i je naglašal, da se ni zvišalo število rekrutov. Stagnacija v razvoju armade mora sicer vsakogar napolniti s skrbjo, vendar je to posledica političnega položaja. Delegat Ugron je razpravljal o zgodovinskem razvoju ogrske armade ter je naglašal, da se Ogrska ni nikoli odpovedala svojim zahtevani po samostojni armadi. Poudarjati pa je treba, da armada ni vladarjeva, temuč deželna. Vojni minister Schonaieh je odgovarjal v daljšem govoru na vse zahteve in pritožbe.
Radikalni Srbi na Ogrskem.
Budi m p e š t a , 15. oktobra. Nedavno se je poročalo, da radikalni Srbi izstopijo iz stranke nemadžar-skih narodnosti ter se pridružijo Kossuthovi stranki. Sedaj so se vendar poravnala nesoglasja med radikalnimi Srbi in ostalimi frakcijami narodnostne stranke. Radikalni Srbi
Knkrat sem pa vendarle hotel videti, kak je pravzaprav ta njegov spis, in poprosil sem jo prav lepo, naj bi mi ga pokazala. Dolgo se je pomišljala, a potem je le vstala in mi je šla po en spev v hišo, ki je bil že popolnoma končan. Ne prisvajam si bogve koliko sodbe v takih rečeh, a reči moram, da je vsaj meni zelo imponiralo, kar je bil mož napisal. No, ko je pozneje izšlo, je zbudilo baje res veliko priznanja in občudovanja.
Ampak, če sem bil pol vesel, ko sem se uveril, da se ta lepa ženska žrtvuje vsaj pravemu pesniku in ne kakemu sleparju, me je na drugi strani toliko bolj potrlo, ker sem videl, da ji ne pridem prav zato nikdar bliže .. . Čutil sem se resnično premajhnega, da bi tekmoval s takim duševnim atletom.
Pa še eno mi je zadala: vprašal sem nekoč prav hinavsko-nedolžno, ali je njen mož še jako mlad, ko piše s tolikim ognjem.
— O ne, je rekla in se je veselo nasmehnila. Moj mož ima še več nego dvakrat toliko let nego jaz. Ampak, ko so nam navadnim ljudem, recimo meni in vam, leta kakor butara toliko težkih polen, jih genij še čuti ne. Tudi hrbet imajo drugačen božji izvoljenci... Šestinšestdeset let ima, a rečem vam, da se lahko kosa z vsa-
so pojasnili strankinemu predsedstvu, da so jih pri volitvi patrijarha vodili le krščanski interesi, da so volili vladnega kandidata.
Minister Kossuth o aneksiji Bosne in Hercegovine.
Budimpešta, 15. oktobra. V klubu neodvisne stranke je govoril minister Kossuth o bosanskem vprašanju. Minister je izjavil, da je aneksija Bosne in Hercegovine izzvala po celi deželi splošno zadovoljstvo. Skoraj se lahko reče, da je aneksija tudi za Ogrsko narodna (1) pridobitev. Ogrska bo vlekla iz aneksije koristi, govornik celo upa, da se bo državnopravno vprašanje rešilo v popolno zadovoljnost naroda. Da se to vprašanje že končno reši, je tembolj nujno potrebno, ker je treba »veliko-srbski propagandi« odbiti ost. »Veli-kosrbska propaganda« je zavzela tolik obseg, da nimajo direktno poučeni krogi niti pojma. Zelo mnogo oseb je kompromitiranih, mnogo jih je zaprtih, toda bilo bi jih še mnogo več, ako bi bila ogrska vlada postopala popolnoma po besedilu zakona. Zakaj ogrska vlada tega ni storila, je vzrok ta, da je jasno, da propaganda ne more imeti državnoprav-nega uspeha.
Homatije na Balkanu.
Evropejska konferenca zagotovljena.
London, 15. oktobra. Evropejska konferenca z že omenjenimi omejitvami je zajamčena. Natančneje se konferenčni program določi v Parizu, ko pride tja prihodnji teden ruski minister zunanjih del Izvolj-ski. Konferenca se bo vršila v prestolnici države, ki ne pripada k si-gnatarnim silam berolinske pogodbe. Pred konfereuco pa se bodo vršila pogajanja med Turčijo in Rusijo zaradi Dardanel in med Turčijo in Avstro-Ogrsko zaradi aneksije Bosne in Hercegovine.
Suvereniteta nad Bosno.
Zagreb, 15. oktobra. »Hrvatska« piše, da niti velesile nimajo pravice — razen z nasilstvom — spremeniti kaj glede Bosne. Velesile ne morejo dati Habsbnržanom suverenitete nad Bosno in Hercegovino, ker je same nimajo. Pravno ni imel niti sultan te suverenitete, temuč le dejansko. Z njegovo oblastjo nad Bosno in Hercegovino so ugasnili tudi predpogoji njegove suverenitete. Tudi prebivalstvo Bosne in Hercegovine samo nima pravice, o tem odločevati ter ne more spremeniti suverenitete nad seboj.   Le ves narod ima
kim tridesetletnim možem v vsakem oziru!
Kakor bi mi hotela precej jasno povedati, da se zelo motim, ako mislim, da sem le v kaki stvari več nego on.
Skratka: kamor sem potrkal — kamen.
Ponavljam vam zopet, da nisem imel nobenih nelepih misli, vsaj zdaj ne več. V ljubezni velja pač še posebej prislovica, da pride pravi tek šele, ko človek že je; in tu je bilo preklicano malo upanja, da me sploh kdaj povabijo le na rob mize, kaj šele, da bi mislil dalje ... In nazadnje sem bil spoznal zdaj res že in popolnoma, da bi bilo vsako upanje zaman . . . Edina pot bi pač bila, da bi bil porušil njeno zaupanje v soproga. Ampak če bi se mi tudi res posrečilo, podsekati nekoliko človeka, ostal bi pred njo še vedno — pesnik. In da bi tega podrl, bi bilo treba drugega moža, moža, ki bi bil večji od njenega, ali pa, ki bi ji bil znal vsaj pokazati in dokazati, da stavi onega previsoko. Takle revček pa, kakor sem bil jaz, je moral čisto lepo molčati in biti zadovoljen, da je smel sedeti ob njej, ako ni hotel izgubiti šo tega. Glejte, toliko razuma sem vendar še imel, da se vsaj precenjeval nisem.
(Dal}« prihodnjič.)
pravico, odločevati o svoji usodi in o usodi poedinih svojih delov. Bosna in Hercegovina sta del Hrvaške. Ako bi stala avstrijska diplomacija na tem hrvaškem, čisto zakonitem stališču, bi morala Bosno in Hercegovino nemudjma priklopiti kraljevini Hrvaški.
Nove  garnizije  za  vojaštvo,  ki se umakne iz Sandžaka.
Sarajevo, 15. oktobra. Avstrijsko vojaštvo, ki je bilo dosedaj v sandžaku Novi pazar, se razvrsti sledeče: 9. gorska brigada v Plevlju pride z origadno komando, regiment-nim štabom, z dvema bataljonskima štaboma in devetimi stotnijami 54. pešpolkn; nadalje 12 stotnija 86. polka, gorske baterije 3—4 in pijonirska stotnija pridejo v Sarajevo. Sarajevo dobi na ta način zelo pomnoženo gar-nizijo in drugo vojaško godbo. Bataljonski štab pešpolka 54. z dvema stotnijama pride v Pračo, ena stotnija v Pale, ena pa v Trnovo. Ta dislokacija priča, da se blizu bosanske meje ne čutijo varne.
Popolno soglasje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo.
Berolin, 15. oktobra. Državni kancelar knez Biilow je imel daljši razgovor z avstro-ogrskim veleposlanikom. Pri tem se je doseglo popolno sporazumi j en je med obema državnikoma glede vseh vprašanj zunanje politike.
Sofija, 15. oktobra. Diploma-tična zastopnika Avstro-Ogrske in Nemčije sta pri bolgarski vladi znova protestirala zaradi orijentalske železnice ter sta obenem namignila, da ne bo mogoče razpravljati o priznanju Bolgarije za kraljevino, dokler se ne reši zadovoljivo vprašanje o orijentski železnici. Ministrski svet je razpravljal o tem včeraj in danes ter sklenil, da je vlada pripravljena ugoditi materialnim zahtevam železniške družbe.
Bojkot avstro-ogrskega blaga na Turškem.
Trst, 15. oktobra. Ravnateljstvo Llovda je naročilo svojim par-nikom, naj pripeljejo blago nazaj v Trst, ako ga ne morejo oddati v turških pristaniščih. Velike eksportne tvrdke so dobile iz Skoplja brzojavko, da se je bojkot raztegnil tudi na železniške postaje. Turške tvrdke trumoma preklicu je j o svoje naročbe.
Bojkot v Belgradu.
B e 1 g r a d , 15. oktobra. Av-stro-ogrske tvrdke. ki imajo srbski dvorni naslov, so demonstrantje izzvali, naj ta naslov odstranijo z napisov, sicer jih s silo odstranijo. Zopet demonstracije v Belgradu.
B e l g r a d , 15. oktobra. Bojevito razpoloženje narašča z vsako, uro. Dopoldne in popoldne so bile velike demonstracije. Prestolonaslednik je imel zopet govor. Vse stranke so se izmirile. Tudi med zarotniki in protizarotniki se vrše pogajanja za spravo.
Za vojno.
B e 1 g r a d , 15. oktobra. Predsednik skupščine J o v a n o v i ć je izjavil, da klic po vojni ni blazen. Zgodovina uči, da so Srbi lahko tudi proti mnogo močnejšemu sovražniku junaški. Leta 1876. se je bojevala Srbija pet mesecev, Črna gora pa celo leto, a Turkom se ni posrečilo, Srbe premagati. »Svojih bratov v Bosni ne smemo pustiti. Njihova usoda je naša najsvetejša skrb.«
Kralj se odpove prestolu?
Dunaj, 15. oktobra. Židovsko časopisje zopet prorokuje, da bo kralj Peter oddal krono sinu Gjor-gju ter se umaknil v inozemstvo. Nekateri časopisi vedo celo povedati, da se je kralj izjavil napram svojim prijateljem, da ne čuti v sebi dovolj moči, da bi zadržal za Srbijo usodno bojevito gibanje. Po celi Srbiji se baje dela propaganda za angleškega vojvodo Connaught. Po deželi hodijo agitatorji, delijo njegove fotografije ter pozivajo prebivalstvo, naj iz-kliče vojvodo za bodočega kralja. — Menda ni treba zavračati teh židovskih fantazij.
Srbi ob bosanski meji.
Zagreb, 15. oktobra. Hrvaškim časopisom poročajo potniki iz Plevlja, da je videti ob bosanski in novopazarski meji večje oddelke srbskih čet. Videti je nad 5000 srbskih vojakov.
Tajna pogodba med Avstro - Ogrsko in Bolgarijo.
B e 1 g r a d , 15. oktobra. »Dnevni list« je obelodanil tajno pogodbo ki je baje sklenjena med Bolgarijo in Avstro-Ogrsko. Pogodba temelji baje na sledečih točkah: 1. Avstrijski cesar pritrdi proklamaciji Bolgarije za kraljevino ter obljubi podpirati koburško dinastijo. 2. Ako bi vsled aneksije Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski nastali konflikti, zaveže se kralj Ferdinand podpirati Avstrijo. 3. Bolgarska in avstro-ogr-sak vlada bodeta v bodoče glede balkanske politike postopali vedno složno.
Dnevne vesti.
V Izubijani, 16. oktobra.
— Zaplemba. Včerajšnja Številka naSega lista nam je bila sopet zaplenjena radi članka „S e a n a m otrok, ki obiskujejo S u 1 f e-rajnsko šolo". Proti zaplembi vložimo priziv ii razlogov, ki smo jih navedli ie včeraj.
— Deielnozborske volitve na Kranjskem. Uradni list prinaša danes ta-le razpis: V smislu Člena III. zakona a dne 26 avgusta 1908, dež. zak. Stev. 15, s katero se ispreminja volilni red aa deželni zbor vojvodine Kranjske, se razpisujejo dopolnilne volitve v deželni zbor kranjski poslancev splošnega volilskega razreda in dveh novih poslanoev mesta Ljubljane in mestne kurije ter se določajo aa njih izvršitev nastopni dnevi: 1.) za volitev poslanoev ii splošnega volilskega razreda v volilskih okrajih, zaznamenovanih v § 7 a đeželnozborskega volilnega reda: 14. dan decembra 1908; 2) za volitve dveh novih poslancev mesta Ljubljane ia mestne kurije (§3, tod. 1 deželno-zborskega volilnega reda) 22. dan decembra 1908. Natančnejša določila o kraju, dnevu in uri, kje in kdaj se začne volitev, kakor tudi o uri, kdaj se konča oddajanje glasov, bodo obsezale izkaznice, ki se volil-oem dostavijo v zmislu § 26 vol. reda za deželni zbor. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1908. C. kr. deželni predsednik v vojvodini Kranjski: Sohwarzs.r.
V „Kranjski hranilnici11 se tresejo! b Kranjska hranilnica*4 je dala natisniti v tiskarni Kleinmayr & Bam-berg 10 000 letakov s to-le vsebino: V pojasnilo! Proti kranjskim Nemcem se je uprizorila v zadnjem času brez vsakega vzroka prava gonja. Slovenski liberalci so sklicali dne 18. septembra t. 1. velik shod, kjer so Ščuvali. Njih Ust „Slovenski Narod," ki so ga presvetli gospod knezoSkof že tolikokrat prepovedali vernemu občinstvu, je napadal na nesramen način nemške trgovce in obrtnike. Posledica tega hujskanja je bila, da je po končanem shodu ob deveti uri začela razburjena in nahujskana množica razdejevati nemSko imetje v Ljubljani. Razbijali so Sipe, table, izložbe in napravili ogromno Škodo; Se oelo .Kranjski hranilnici* niso prizanesli in pobili tudi na njenem poslopju mnogo Sip. Ti izgredi so se nadaljevali nekaj dni, pri katerih so nemškim in slovenskim trgovcem in obrtnikom odstranili nemSke pa tudi dvojezične table in napise. Sele orožniStvo in vojaštvo je napravilo mir. Vsi mirni in trezni ljudje so se zgražali, ali kaj hoče razum proti podivjanosti? Tudi presvetli gospod knezoSkof so ostro obsodili razdejanje nemSkega imetja v Ljubljani in nekrSčansko vedenje slovenskih liberalcev. Toda Škofovo pismo ni rodilo zaželjenega uspeha. Tudi na deželi, in sicer Se tam, kjer žive od Nemcev, kakor na primer na Bledu, v Bohinju itd., so odstraoje-vali nemSke napise. Oznanjuje se boj na gospodarskem polju: kupčijske zveze z Nemci naj se pretrgajo. S hudobnimi lažmi napadajo in grdijo po „Slovenskom Naroda" trgovce in obrtnike, da bi se jim kolikor mogoče Škodovalo. Kaj pa bo posledica? To nečedno postopanje ne bo rodilo dobrega sadu. PoSteno ime kranjske dežele je že zelo trpelo, kajti vsi inozemski listi so poročali o nečuvenih ljubljanskih izgredih, tako da se tujoi izogibajo naSe krasne domovine. Ako se hoče nadaljno Škodo odvrniti, je treba, da se hitro spametuje kranjsko ljudstvo, otrese vpliva ljubljanskih hujskačev in njihovih tiskovin in trezno preudarja položaj. VaSi nemški sode-ležani in sosedje Vam niso sovražni, kakor se Vam hoče vedno natveziti. Kolikokrat so Vam že, kadar ste bili
v nesreči, priskočili na pomoč! Ko je grozni potres razrušil Ljubljano, se je nabrala v nemških krajih velika vsota Štirih milijonov, ki so jih darovali dobrosrčni Nemoi. In zadnjič, ko je ogenj uničil vas Grad (Bled) se je nabralo od Nemcev 20.000 K, dočim občina ljubljanska, ki ima za nepotrebne reči v izobilju denarja, ni dala pogoreloem — rojakom — niti vinarja. In Kranjska hranilnioa, kaj je že vse storila za kranjsko deželo! Ravno se gradi na nje stroške cesarja Franca Jožefa jubilejska bolnišnica za neozdravljive, za katere vzdrževanje je na razpolago nad milijon kron. Za delavce je sezidala deset delavskih hiš z zdravimi stanovanji. Velike vsote je izdala sa pov-zdigo vinogradništva na Dolenjskem, za bolnišnice, cerkve, Sole in druge Človekoljubne naprave in družbe. Kakšna pa je hvaležnost sa 7se dobrote, ki jih je Kranjska hranilnica izkazala kranjskem a prebivalstvu v devetdesetih letih svojega poslovanja ? Blatijo jo in obrekujejo, da bi zase
vi o vili vlagatelje, ki so doslej zaupali svoje prihranke temu najvarnejSemu denarnemu zavodu v deželi. Tako postopanje proti Nemoem ima pa tudi nevarne posledice za VaSe rojake,
ki hodijo na delo v inosemstvo, posebno v Nemčijo in v nemSke pokrajine Avstrije. Presvetli gospod knezoSkof so v sadnjem pastirskem pismu posebno tudi v tem oziru naglašali, kako dobro so Nemoi delali dosedaj s slovenskimi delavci. Preobrata se je bati, če se na Kranjskem tako grdo ravna s Nemoi. Kranjski Slovenci! Bodite torej trezni in vedite, da niso Nemoi VaSi sovražniki, pač pa liberalni voditelji, ki znajo sioer sami prav dobro nemSki — in dajo tudi svoje otroke učiti nemSČine — druge pa zapeljujejo v grdo narodno sovraštvo. V Ljubljani, meseca oktobra 1908. Več ljubljanskih meščanov. V lepaku je natisneno tudi pismo, ki ga je pisal Skof Jeglič nemSkemu deželnemu odborniku grofu Barbotu, in znani razglas o „reviziji", ki sta jo izvršila dvorni svetnik marki Go-zani in vladni svetnik KremenSek v „Kranjski hrandnioi". Letak, ki gaje sestavil vodja kranjskih n e m -Skutarjev in predsednik nemSkega „Volksrata" za Kranjsko dr. E g e r, priobčujemo brez komentarja v vednost in ravnanje slovenskemu ljudstvu in slovenskim rodoljubom.
— Ubogi marki Gozani. Sele par dni je tega, kar sta dvorni svetnik marki Gozani in deželnovlad-ni svetnik Kremenšek v »Lai-bacherici prihitela takoimenovani »Kranjski hranilnici« na pomoč, a že je marki Gozani padel pri nemšku-tarjih v nemilost. V »Grazer Tag-blattu« zabavljajo nanj, da slabo iz-polnuje svoje dolžnosti kot »landes-fiirstlicher Komissar«. Ubogi marki Gozani! Zabavljanja »Grazer Tag-blatta« prav karakteristično osvetljujejo — Gozani-Kremenškovo izjavo v prid »Kranjske hranilnice«. To namreč stoji: Kdor svoje dolžnosti na eni strani slabo izpolnjuje, jih tudi na drugi strani ne izpolnjuje nič bolje. Dvorni svetnik marki Gozani je menda spoznal, da se je prenaglil s svojo izjavo za »Kranjsko hranilnico« in u videl je, da bo v deželnem zboru zato izjavo moral dajati račun. Pa to mu očividno nič prav ne ugaja, zakaj odločil se je naenkrat, da se — umakne z bojišča in je vložil prošnjo za upokojenje. »Landesfiirstli-cher Komissar« marki Gozani je prvi vrgel puško v koruzo.
— Iz preiskovalnega zapora so bili včeraj izpuščeni Stanko Rekar, Ivan Orešek in Anton Dernovšek. Ker se je proti Andreju Javoraiku in Blažu Pirnatu dne 12. oktobra 1908 že vršila glavna razprava, katere izid smo že priobčili, zmanjšalo se je število v preiskovalnem zaporu se nahajajočih osumljencev od sedemnajst na dvanajst. V preiskovalnem zaporu so danes še Fran Štaut, Milan Makar, Ignacij Mravlje, Jakob Turzan, France Parket j, Anton Podgoršek, Alojzij Cvelbar, Ivan Kimove, Jošt Bajželj, Ernest Windi-scher. Srečko Potnik in Štefan Kamen šek.
— Nemška sej mar j a Gotzla in Hahna so povsod pognali, samo v Idriji sta delala na sejmu sv. Terezije še precejšnje kupčije. Pomagalo jima je pri tem tudi slavno županstvo, ki je prvemu prepustilo stojnico, da je na njej razstavil svoj po-fel. Kmečko ljudstvo, ki se ponajveč na sejmu preskrbi s svojimi potrebščinami, ni poznalo teh haj lovcev, zato so ga nekateri narodnjaki odvračali od njih, ali kmalu je bila vsa žandarmerija na nogah ter čuvala nemška čifuta, da bi jim nihče ne skrivil iasu. Za prihodnji semenj bode treba naše ljudstvo drugače poučiti, da ne bode s svojim denarjem podpiralo takih zagrizencev.
— Novomeške demonstracije pred sodiščem. Kakor smo že zadnjič poročali, je zbralo okrajno glavarstvo v Novem mestu iz vseh slojev prebivalstva deset gospodov ter jih klicalo na zagovor. Uspeh zaslišanja je bil ničev. Par »živio«-klicev se je dokazalo in torej ni čuda, če so naši birokratje v zadregi, kako bi se »hudodelce« kaznovalo. Toda pritisk od »zgoraj« in stuhtali so jo gospodje. Pet »izvoljenih« demonstrantov so pustili za politično oblast, polovico drugih so oddali državnemu pravd-ništvu, katerega substitut dr. Hočevar pl. Kondenheim je našel, da so se pregrešili zoper paragraf o javnem nasilstvu. Da to ne bo držalo, je jasno kot beli dan in da se jih ne more kaznovati po tem §, še bolj. Da bi se pa zadostilo »pritisku od zgoraj«, je g. substitut predlagal preiskovalni zapor in ker je sodni dvor ta predlog zavrnil, se je pritožil. Torej v zapor morajo, makar v preiskovalni! Zanimalo pa bo marsikoga, česa jih samo dolže. G.Hano Ogoreutz je opomnil kovača Gorupiča v Kan-diji, naj sname sramotni dvojezični napis v frankfurtarskih barvah in mu rekel, da je to njegova narodna dolžnost že kot Sokol. (G. Gorupič je namreč nastopal tudi v sokolskem kroju). Nato se je g. Ogoreutz odstranil ter šel za g. Polilo in g. Durini-jem v Kandijo. G. Gorupič, zaslišan pri glavarstvu je pravil, da mu je
Ogoreutz rekel, naj tablo odstrani, če ne mu jo bodo pomazali zvečer! Potem je tudi trdil, da je rekel Ogoreutz, da bo on sam tablo odstranil in hišo pomazal. Sploh izjavlja vedno drugače in ta neskladnost njegovega pričanja je tudi protokolirana v zapisniku na okrajnem glavarstvu. To je torej po mnenju drž. pravd, sub-stituta izsiljevanje. Gg. Poulo in Du-rinija, ki sta pa čisto neudeležena, kar Gorupič sam trdi, bi g. substitut tudi rad spravil v zapor. Nič se pa državno pravdnistvo ne zmeni za dogodke, ki so se zgodili v Kandiji dne 23. septembra zvečer. Tako je g. Bergant pokazal pri okrajnem glavarstvu rano, ki mu jo je prizadjal l železnim kolcem Gorupič, ki je »varoval« svojo tablo z dvojezičnim napisom v frankfurtarskih barvali. Nič se ne zmeni državno pravdnistvo za to, da je vladni komisar g. Pilzhofer hujskal ljudi v Kandiji z besedami: > Le po njih«. Da je to govoril vladni komisar g. Pilzhofer, je pripovedoval Gorupič v kavarni, kjer ga je slišalo več prič. Te priče so pustile to hujskanje vladnega komisarja Pilzhoferja protokolirati v zapisnik na zaslišanju pri glavarstvu, do danes pa g. Pilzhofer še ni podal nika-ke nasprotne izjave. Tukaj naj se gane državno pravdnistvo!       —r.
— Na dan s samoslovenskimi napisi* Kakor Čujemo, imajo nekateri tako malo ponosa v sebi, da raje ne dado nikakega napisa nad svojo trgovino alt obrt, kakor pa samosloven-skega. Med njimi so oelo taki, ki so imeli svojo izložbo v razstavi „Otrok". Tako stališče je najstrožje obsodbe vredno. Kaj bi rekel Grad-čan ali Dunajčan, ko bi se od njega zahtevalo napise tudi v drugih jezikih. V teh mestih je ogromno slovanskega življa, a nobenemu trgovcu ne pade na um, imeti poleg nemškega Se drug napis. Le pri nas — seveda
— naj se ozira na kopioo Nemcev in posilinemoev, in tem na ljubo naj bi bil tudi nemški napis ali pa sploh noben. Tako hlapčevstvo je pač že od sile. Posvečali bodemo tudi v tem oziru vso paznost takšaim ljudem in bomo take „čudne" Slovence primerno označili.
— ,,Kreditverein der Kraini-SCher Sparkasse" je imel predsnoč-njim sejo, h kateri so bili nujno va-bjeni vsi člani odbora. Pri seji se je sklenilo odpovedati kredit Slovencem. Prav! Svoji k svojim! Včeraj je dobil neki tukajšnji slovenski podjetnik odpoved posojila, naj-jetega pri „K r e d i t v er einu." Dotično odpovedno pismo sta podpisala Mathian mlajši in Miihl-eis en.
— Iz Idrije nam pišejo: Sklep deželnega odbora, naj se zaradi znane prezidave mestnega poslopja št. 509 odstavi župan Šepetavec in mestni zastop razpusti, je vzelo meščanstvo
— dasi je prišel ta dr ak on ski odlok nepričakovano — ravnodušno na znanje, ker pričakuje od vlade, da bo toliko nepristranska, pravična in objektivna, da ne potrdi tega sklepa. — Glede te prezidave seje storilo le to, kar je sklenil mestni zastop, v katerem so razsodni, trezni in izkušeni možje, in kar je ljudstvo odobrilo in zahtevalo na javnem shodu. Glas tisočerih pa ne izda v sedanjem Času sprave pri deželnem odboru nič, ker mu je večje veljave trma in zlobnost enega samega človeka! Ako se tako pomirjevalno vpliva na ljudstvo, je drugo vprašanje! Prav tako je drugo vprašanje, je li pravilnejše in koristnejše, da se ugodi politiški strasti enega človeka nego pa opetovanim sklepom mestnega zastopa in enoglasno ter neustrašeno izraženi žslji ogromne večine idrijskega prebivalstva! Res-nioa je, da je deželni odbor izgubil v Idriji ves ugled, in ljudstvo je prepričano, da sede v deželnem odboru le izvrševalci člani skrajno pristranske politične stranke! Kako se razvije sedaj razpoloženje ljudstva, to je odvisno od zadnje besede, ki jo izpre-govori vlada — Zastopniki idrijskega ljudstva so storili vse, kar je mogoče storiti, da se ta zadeva reši mirnim potom, kakor je mestu in prebivalstvu v korist. Ako poklicani ljudje in faktorji tega nečejo, naj si pripišejo posledice sami. V Idriji nihče ne prevzame za to odgovornosti, ker kdor seje veter, žanje vihar. Ako pa mislijo v Ljubljani, da bodo s nasiljem udušili zahteve idrijskega ljudstva, ki plačuje davke in hoče od tega tudi kaj imeti, se krvavo motijo. O tem jih pouči bodočnost!
— Ii Škofje Loke nam piSe prijatelj našega lista: Prejel sem od tuk. pošte neko pismo s Dunaja, ki je bilo uradno odprto vsled tega, ker je nas več s enakimi imeni. Na obratni strani pisma se doslovno Čita: „Da mehrere gieiohen Namens, wurde das Sohreiben unter Zeugen amtlioh eroffnet und versohlossen. G. poštar, kaj porečete k temu? V Loki smo Slovenci!
— Krolaike potrebščine. Neki
sioer izobražen ljubljanski krojaški mojster se je proti našemu poroče-
valcu pritožil, da krojaških potrebščin težko dobi pri slovenskih tvrdkah in da je prisiljen kupovati pri nemških. Gospod je dobil svojo zaželjeno in. formaoijo. Vendar bi pa ne škodo, val o, ko bi te stroke slovenski trgovci bolj priSli na dan, saj je krojaških potrebščin precej in ni potreba, da bi samo tri nemSke tvrdke dobro uspevale, slovensae pa le životarile. Torej, tudi tukaj na delo!
— Modistinia Mlldner na Mestnem trgu zabavlja na Slovence. Njen mož Valentin Cerarje učitelj telovadbe pri nemškem „Turn ver einu," kar se ima zahvaliti ljubljanskemu „Sokolu" ker se je pri njem izvežbal Brez komentarja!
— Zloglasni poročnik Maver se je z današnjim brzovlakom pripeljal v Ljubljano.
— Protestni Skod proti dogodkom v Ptuju, Celju in Mariboru bo v nedeljo v Polzeli, če ne bo prepovedan.
— Mandat le odložil slovenski poslaneo v Štajerskem deželnem zboru Iv. VoSnjak.
— Konrad Kager, pasar in iz. delovatelj cerkvenih orodij v Celju, ima, odkar se je naselil v lastni hiši, samonemški napis; prej na Glavnem trgu je imel saj dvojezičnega! — Mož živi skoraj zgolj ob slovenskih odjemalcih, zlasti mu dajo dosti zaslužka cerkvena pred-stojništva. Zdaj pa tako zapotavljanje našega jezika!! — To dejstvo pri-bijemo v resno uvaževanje intereso-vanim našim krogom !
— Iz Mariborske sodne dvorane* Na obtožni klopi so bili včeraj pred o. kr. okrožnim sodiščem zaradi škandalov dne 19. septembra sledeči, že davno pred obravnavo iz zapora izpuščeni obtoženoi: Alojzij Skoli-ber, 17 let star, skladiški delavec južne železoioe, rc jen pri Sv. Juriju ob Pesnici; Karel Šalamun, 18 let star, bivši trgovski pomočnik pri g. Heinzu v Mariboru; Franc Nerath, 17 let star, komptoarist pri gosp. Fr. CJuandestu v Mariboru; Josip Ster-niša, 16 let. star, tiskarski učenec; Franc Jamernik, 34 let star, ključavničar ; Josip L o r b er, 17 let star, trgovski pomočnik iz Št. Uja; Josip Haller, 14 let star, trgovski učenec pri firmi Semlitsch v Koroški ulici; Feliks Welle, 19 let star, mesarski pomočnik; Karti Č ervenv, trgovski pomočnik v Mariboru; Karel G o -leš, 28 let star, trgovec z delikate sami v Mariboru, rojen v Št. Vidu pri Šmarja; Anton Lešnik, 24 let star, knjigovodja pri firmi Lešnik v Mariboru. Vsi so toženi po §§ 86 II in 85 lit. a in b kaz. zak Vsa škoda je sodno cenjena na 1119 K 50 vinarjev. Znamenito je, da so bili vsi obtoženci nekaj dni pred obravnavo ;z zapcia izpuščeni in da so v tem Času med seboj neovirano občevali. G. Karel Goleš, katerega ljudski glas dolži, da je streljal z revolverjem v okna Narodnega doma, je bil ves čas na prostem Državno pravduištvo zastopa g. dr. Duchatsoh, predseduje g. Moro-cutti. O izidu bomo poročali.
— V c kr. mestni šolski svet ▼ LJubljani je bil včeraj izvoljen kot zastopnik učiteljstva g. Fr. Čer nagoj, naduČitelj na Barju. Čestitamo vrlemu možu in radikalno naprednemu učiteljstvu, ki je znalo savrniti vsak pritisk.
— Volitve v Istrski deželni zbor. V skupini kmečkih občin se kandidirajo od Slovencev in Hrvatov sledeči možje: V II. volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru Matko Mandić, profesor v Trstu, in Josip Va 1 e n t i č, učitelj v Trstu; v III. vo -lil nem okraju z glavnim voliščem v Voloskem Matko Mandič (kot zgoraj) in dr. Gjuro Červar, odvetnik v Voloskem; v IV. volilnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu dr. Vinko Trinajstič, odvetnik v Pazinu, hi Avguštin Raj čir, naduČitelj v Voloskem ; v V. volilnem okraju s glavnim voliščem v Buzetu Iv. San o in, učitelj poljedelstva v Buzetu, in Širne červar, župnik v Ždrenju; v VI. volilnem okraju z glavnim voliščem v Krku Anton Andrijčić, umirovljeni Župnik v Krku, in Širne K vir in K o -zulič, posestnik v Malem Lošinju.
— Deželno- šolsko nadzorstvo na Goriškem In v Istri. Profesor na gimnaziji v 13. dunajskem okraju dr. Robert Kauer je dodeljen provisorično v službovanje namest-ništvu v Trstu oz. dež. šolskima svetoma za Gorico in Istro in so mu prepuščeni agende deželnega šolskega nadzornika v obsegu, ki mu ga določi namestnik Hohenlohe. Prišel je torej zopet Nemeo na važno mesto v deželo, ki je po večini slovenska in prav nič nemška!
Is gledališke pisarne. V nedeljo sta dve predstavi: prva ob polu 3. popoldne ter se igra po daljšem času zopet drama iz Nerono-ve dobe „V znamenju križa-; zvečer se poje Puocinijeva opera pMadame Butterfly". — V torek je dramska noviteta ter se uprisori prvič Laurisova burka „Vražja mi-sela, v kateri nastopi kot pevka ia
plesalka tudi gdč. subreta H a d r b o 1-oo v a. — Prihodnja dramska noviteta je znamenita GK Hauptmannova komedija nBobrov kožuh"; prihodnja operna noviteta pa Saint Saensova velika opera n Samson in D alila u. — Prva izvirna novost bode MeSkova drama „Mati".
„Matica Slovenska11. Odbor zagrebških gospa za Strosmajerjev spomenik je članom „Matice Slovenske poklonil 200 eksemplarjev velikega
Strosmajerja (453 strani v 4°) z bogato literarno in kulturno-statistiČho vsebino, ki daje koledarju trajno vrednost, in z mnogimi slikami. P. n. gg Slani „Matice Slovenske dobe koledar brezplačno v knjigoveznici g. Bonača v Ljubljani; vna-njim Članom bi se koledar dostavil na njih stroške.
Slovenkam! „Odbor zagrebačkih gospodja za Stross-maverov spomenik" izda za leto 1909 koledar „Strossmayeru, ki bo bogat po svoji raznovrstni vsebini, tako v leposlovnem, kakor tudi v kulturnohistoričnem pogledu. Čisti dobiček tega koledarja se porabi kot prispevek za spomenik velikemu hrvaškemu meoenu, slavnemu biskupu Strossmaverju. Ker je bil Stross-mayer tudi radodaren prijatelj in požrtvovalen podpornik slovenskih dobrodelnih in kulturnih društev, je dolinost Slovenk vseh slojev; da se naroče na koledar nStrossmaveru, ki bo veljal s poštnino 2 K 10 vin. Denar in naročila sprejema Odbor ^Splošnega slov. ženskega društva" v Ljubljani.
tečaj za češki jezik priredi »Splošno slovensko žensko društvo", ako se zglasi zadostno število učenk. Poučevanje je dobrohotno prevzel dooela brezplačno uradnik banke „Slavije", gosp. Porš, ki Je tudi lani z najlepšim uspehom poučeval češčino. Gospe in gospodične, ki se nameravajo udeleževati češkega tečaja, naj se blagovolijo Čim preje z glasiti v prostorih „ S p 1 o S -nega slov. ženskega društva" ob ponedeljkih in četrtkih od 6.—8 zvečer, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Tečaj bo brezplačen.
Predavanjei Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja svoje Člane na predavanje dr. R Marna
0 trgovski vedi, ki bo danes ob 9. zvečer v gostilniških prostorih v ^Narodnem domu".
Telovadno društvo „Sokol I.1' v LJubljani otvori v torek 20. okt. telovadbo za naraščaj. Telovadne ure so ob torkih in Četrtkih od l/A9. do
1 410. zvečer v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani (Ledina) Cenjeni gospodje trgovci in obrtniki se vljudno prosijo, da blagohotno privolijo svojim vajencem obiskovati telovadbo.
Telovadno društvo „Sokol I."
priredi ciklus treh predavanj o prehodni dobi iz srednjega veka v novi vek. Prvo predavanje bo imelo za predmet renesanco, drugo reformacijo, tretje Trubarja. Prvo predavanje se vrši to soboto, dne 17. t. m. ob 1/2d. zvečer v gostilni gosp. R. Pavška, Martinova cesta. Br. Sokoli drugih društev se na to opozarjajo.
Operetni večer Jutri v kotelu 3fUnion". Pod vodstvom kapelnika g. Talicha proizvajale se bodo točke: Fali: „Dolarska princezinja", L Strauss: „Netopir", Offenbach: „Or-fej v peklu", O. Strauss: „Valčkov čas*, Lechar: „Vesela vdovioa". Poleg tega tudi vekatere klasične skladbe (Rubensteinove i. dr.). Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah Začetek ob 8. Vstopnina 60 v.
Demonstracija pred sodiščem.
Y včerajšnje poročilo pod to rubriko se je vrinila neljuba pomota Izpo-vedba priče dež. inženirja Viktorja Skaberneta se ima gladiti, da je šel <0u (in ne obtoženec Žiga Vodušek) e svojim bodočim tastom g. Mejačem z Dvorskega trga k „Roži".
Zborovanje deželnih prometnik zvez v Pragi. V dneh 11. in 12. oktobra se ie vršilo v Pragi zborovanje avstrijskih deželnih zvez za promet tujcev. Na tem zborovanju ie bila zastopana Kranjska po gg. dru. Valeotinn Krisperju in Alfonza Mencingerju,*! Goriška pa po g. dru. Dragotinu Tre o tu. Zborovanje je bilo jako zanimivo in nam je o njem obljubljeno obširno poročilo, ki ga objavimo prihodnje dni.
Književna objava. Vsa slovenska pevska društva in vse rodoljube, katerim sem koncem aprila t. 1. poslal drugi zvezek „B a 1 k a n s k e Vile" in ki mi do zdaj Se niso pri-poslali dotične naročnine, najlepše prosim, da bi to čim preje izvolili storiti, ker moram poravnati tiskarske stroške — V Zagrebu, 16. okt. - F. S. Vil h ar.
Predaprobacija knjige Naučno ministrstvo je dalo predaprobacijo Hatekovi knjigi „Aritmetika in algebra za višje gimnazije".
Občni zbor „Ljubljanske društvene godbe11 se včeraj radi nesklepčnosti ni mogel vršiti, zato se bo vršil prihodnji petek 23. t. m. ob 8. zvečer v salonu hotela „Ilirija".
130 K 28 v za „Družbo sv. Cirila in Metoda" so nabrale na razstavi „Otrok* punčke v narodnih nošah.
Obrasel avstrijskega in ogrskega Jubilejskega denarja so raz-
obeSeni pri o. kr. uradih in pri uradih avtonomnih oblasti, kakor so deželni in občinski uradi.
Pomanjkanje vode kaj zdatno
že Čutijo prebivalci po hribih, vsled vztrajno lepih in dokaj toplih jesenskih dni. Prav stari ljudje se ne vedo spominjati, da bi v tem Času bilo tako dolgo poletno — vroče, kot letos.
Pri vlomu v grad Bokavce je bila ukradena hranilnična knjižica s pribl žno vrednostjo 4200 K in samokres. Pokradla sta najbrž dva kaznjenca, ki sta iskala le denar, dočim sta pustila srebrnino, ki bi jo bila lahko vzela.
Ženska podružnica družbe a v. Cirila in Metoda v Novem mestu vljudno naznanja, da se ie nameravana veselica od sobote 17. t. m. preložila na 7. novembra t. 1.
Za novo belokranjsko železnico so preiskavah zadnji čas teren. Most se spelje tik novega kopališča v Novem mestu čez Krko ob bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Te melj je jako ugoden, povsod samo skalovje.
Revizija trase Belokranjske
železnice in sioer za oba alternativna načrta bo 26. t. m. Vodil bo revizijo dež vladni svetnik L as o han, žel. ministrstvo bo pa zastopal višji železniški nadzornik inženir Weid lich
Mesečni semenj v Kandiji dne
15. t. m. je bil jako slabo obiskan. Prignalo se je do 120 glav goveje živine in kakih 40 voz prešičev. Kupcev je bilo jako malo, iz drugih krajev pa že oelo ne. Krivo temu je pa tudi to, da je bil v ponedeljek tudi v Semiču živinjski semenj.
Državna subvencija Vasi Suha vas in Spodnji Skrilj pri Kočevju sta dobili 1720 K državne podpore za vodnjake. Kako dežujejo zadnji Čas državne podpore v nemški kočevski okraj !
Brezplačen učni tečaj na originalne Singerjeve Šivalne stroje priredi od 19., 28 okt. v Grosupljah v gradu gosp. ValentinČiča obče znana tvrdka Singer & Ko. del. dr. šivalnih strojev v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 4 Opozarjamo na to oenj. go-spice in gospe, da lepe priložnosti ne zamude, ker je ta pouk v korist vsake gospodinje in je torej vsakemu priporočati.
Za opeklinami Je umrl v Mot-niku 581etni oženj eni Žagar Matevž Koprivšek. Najbrž si je po neprevidnosti užgal obleko, ko je kadil in ker ni bilo nobene pomoči, je žalostno končal.
Predavanja v Žireh. Piše se nam iz Žiro v: Pri nas se pridno gibljemo. V „Sokolskem domu" so pričeli vrli gg. profesorji idrijske mestne realke prirejati javna, poljudna, znanstvena predavanja. Prvo predavanje v nedeljo, dne 11. t. m. se je za naše razmere obneslo povsem povoljno. Predaval je g prof Lončar o temi: „Razvoj fevdalizma preko liberalizma do socijalizma". Podal je, kolikor se sploh da v par urah, povsem jasno sliko o razvoju ljudske družbe od prvega pričetka kulturnega življenja do današnjega dne. Na slušatelje, ki so bili večinoma sami mladi ukaželjni fantje, je napravilo predavanje precejšen vtisk. — V nedeljo, dne 18. t. m. bo predaval g. ravnatelj prof. dr. Beuk o alkoholizmu in njega Škodljivih učinkih na Človeški organizem kakor tudi na družinsko in družabno življenj o sploh. Želeti je, da se tega predavanja ude-leši občinstvo v kar naj obilnejšem številu, kajti ravno alkohol je edea najhujših naših sovražnikov. On je skriti strup, ki nas zastruplja in nam jemlje naše moči. Ljudje po večini vidijo v njem največji užitek, v istini jih vara in izrablja. Kaj bi se dalo napraviti s tisto močjo, ki se posveti ugonobljajočemu alkoholu! ? Ljudi je treba poučiti in jim pokazati ter jih navesti na lepše in plemenitejše zabave, ki obenem služijo tudi napredku in povzdigi. Somišljeniki, prijatelji, ki želite, da se naŠe ljudstvo osamosvoji škodljivih vplivov in prične misliti samostojno, agitirajte za ta predavanja in Širite povsod napredne časnike in knjige. Le v resnem delu je uspeh!
CvetOČO ri je našel v nedeljo g. Franc Tf m e 1 j v Radečah pri Zidanem mostu in jo nam poslal.
Celjski policaji in nemški „ buršiu so si kaj intimni prijatelji. Vedno se jih vidi v prav živahnem občevanju. Prav značilno! Seve, kdor je opazil, kako so ti poStenjaki 20. sept. t. 1. delovali roko v roko, temu je ta intimnost pač razumljiva!
Premena posestva. G. žim-
niak v Oelju, je kakor se nam poroča, prodal obsežno svoje posestvo v Sovodnji poleg Celja za 78 000 kron parcelami banki v Zagrebu. Gospod
Žimniak je bil vedno zanesljiv voli-leo v skupini veleposestva ob volitvah v okrajni zastop celjski v prilog Slo-venoem.
Koroška dobi svojega kletar-
Skega nadzornika s sedežem v Celovcu. Dosedaj se je nadzorovanje preskrbovalo iz Štajerske.
Gorički župan Jurij Bombig je bil včeraj slovesno umeščen. Seveda se je v glavnem unemal za „italianita" Gorice. Edino na tem polju tudi poznamo Bombiga. Za županske posle je nesposoben; morda pa toliko hitreje zgladi pot na goriški municipij — vladnemu komisarju
Izginila Je 441etna Reg. Gut-man, žena trgovca A. Gutmana v Gorici. Sumi se, da bi bila skočila v Sočo, da naredi konec svoji boleh-nosti.
Boparaki napad. V Trstu so delavci Lovrenc Bušnik iz Kamnika, Anton Kremžar in Juri Jesenoveo, oba iz Ljubljane, napadli kmeta Poropata iz Dan, hoteč mu vzeti denar. Na njegove klice so roparji zbežali, a so jih kmalu prijeli.
Posknlen samomor. V Trstu se je 251etna lahkoživka Stanislava Milic vrgla v morje, a so jo še pravočasno rešili.
Kap Je zadela v Trstu 681etno Marijo Koželj. Umrla je v par minutah.
Kemika kri. V Trstu so zaprli zaradi tatvine 151etnega trgovskega vajenca Henrika Kuhnela, ki je kradel kot sraka.
Listi v Zagrebu. Preteklo leto je izhajalo v Zagrebu 105 različnih časopisov, med njimi 11 dnevnikov, 75 mesečnikov in tednikov ter 19 časopisov, ki izhajajo ob negotovih Časih.
Semenj. Dne 14. m je bilo na mesečni semenj prignanih 96 volov, 94 krav in telet, skupaj 190 glav. Kupčija je bila srednja, ker je bilo malo zunanjih kupcev.
Pobegnil Je dne 13. t. m. ia prisilne delavnice 121etni korigend Ivan Krav car, rodom iz Mrzle loke v novomeškem okraju. — Nadalje sta tudi od dela popihala v Orešju pri Postojni Peter Narobe iz Križ pri Kranju in Luka Kočar iz cerkljanske okolice, ki sta bila pri deželnem sodišču kot kazuenoa.
Aretovana je bila včeraj 201etna služkinja Helena P. iz Ralioe pri Kočevju, ki je svoji gospodinji ukradla 12 K vredno žepno uro in jo spravila v nogavico.
Brzo vlaki ki pripelje z Dunaja v Ljubljano ob 5 46, je dospel semkaj šele ob 8.50. Zamudo je imel vsled tega, ker je v Slovenji Bistrici tovorni vlak skočil s tira in ta ni mogel dalje.
Delavsko gibanje« Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Slovencev, na Dunaj je pa odllo 18 Kočavarjev kostanj peč.
Izgubila je Marija Ribnikarjeva srebrno žensko uro.
Mlad pes Jazbečar rumene barve se ie ^zatekel. Lastnik ga lahko dobi v Selenburgovih ulicah št. 4, H. nadstropje na levo.
Demonstracije pred sodiščem,
XIV. — „Prokleta banda11. —
Radi tega izraza se je zagovarjal pred okrajnim sodiSčem Anton Vi-Čič, kontrolor okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Ovadba pravi, da je prišel v nedeljo, dne 20. septembra, ViČič do vojaškega kordona, ki je stal med Mali čem in vojaškim oskrbo vališČem, kjer ga niso pustili naprej. Ko se ga je opozorilo, da prehod ni dovoljen, se je obrnil in rekel, meneč vojaštvo: „proketa banda".
Obtoženeo se zagovarja, daje Šel omenjenega dne iz Narodnega doma, kjer ie bila tiskarska slavnost, po cesarja Frana Josipa cesti v družbi svoje soproge in neke gospodične, hoteč domov. Pri vojaškem kordonu se jih je ustavilo ter končno spustilo obe ženski skozi, njega pa ne. Ko je tudi on hotel skozi, mu pove mestni stražnik, da je prehod zabranjen, nakar se je obrnil in meneč demonstrante, radi katerih mirni ljudje ne morejo pasirati, izrekel besede „prokleta banda". Tedaj je bil obrnjen od vojakov proti Narodnemu domu. Poudarja, da je pristaš socijalno demokratske stranke, ki je že iz prvega početka strogo obsojala vse narodnostne izgrede, je oelo v njenem vodstvu, da seje torej v resnici jezil le na demonstrante, kajti javni organi so vrSili le svojo dolžnost. Demonstrantov je bilo na oni strani veliko.
Priča mestni stražnik Fran Kurent izpove, da je obtoženeo izrekel inkriminirane besede res obrnjen od vojaitva. Demonstranti so bih' na oni strani. Vojakom omenjene besede najbrž niso bile namenjene, ker se nihče ni zmenil zanje. Obtoženeo je Sel potem popolnoma mirno naprej. Priči mestna stražnika Kotnik in
Vrhu no izpovesta enako, potrdita, da je besede izgovoril obrnjen od vojaitva, sama sta se čutila neprizadeta. Demonstranti  se bili pri poŠti.
Priča Helene Vičič, soproga obtoženceva izpove, da so njo in njeno spremljevalko Marijo Jordan spustili skozi kordon, njega pa ne. Obtoženec je hotel za njima, pa ga niso pustili. Slišala je, da je rekel nekaj, kaj, pa ne ve. Spustih so jo potem nazaj, nakar so se vsi trije vrnili po Frana Josipa cesti.
Dr. Neuperger je mnenja, da je obtoženec imel na vsak način namen žaliti javne organe, to da je razvidno iz zveze, v kateri je izpre-govoril besede „prokleta banda" , namreč takoj, ko se je obrnil od vojastra, ai ga ni pustilo pasirati. Predlaga obsodbo v smislu § 312.
Zagovornik dr. TekavČič opozarja na obtoženčevo so ci al demokratično mišljenje. Obtoženeo je oelo v vodstvu stranke, ki je vedno strogo obsojala te demonstracije, kakor je tudi notoriČno iz njenega glasila „Rdečega Praporja". Obtoženeo je hotel s svojimi besedami izraziti le svoje negodovanje proti demonstrantom, proti tedanjim razmeram sploh, ne pa proti vojaštvu ali javni straži. Predlaga, da se ga oprosti.
Sodnik proglasi nato oprostilno razsodbo, sklicujoč se na § 259, točka 3, k. p. r.
Dr. Neuberger prijavi izklio glede izreka o krivdioz. oprostitvi.
Po končani obravnavi pripomni dr. Neuberger, da se s tem, ko proti razsodbi v zadevi Žige V o duš k a ni prijavil izklioa, še ni odrekel pravice, da ga vloži, torej prosi za spise v sodno izpeljavo.
Dopisnik graškega „Tagblatte" poslušalcem teh obravnav dobro znani
— Rlzzl — v „Tagblatu" pa — ? — pač ni zadovoljen z izidom obravnav pri o. k. okr. sodišču in je zato razlit ves svoj žolč v lažojiva poročila tega lista. Kdor jih je Čital si je moral nehote napraviti  svojo sodbo o
— takih poročevalcih!
Telefonska in brzojavno poročila.
Aretacije v Novem mestu.
Novo mesto 16. okt. Po preteku 4 tednov so bili danes na ukaz iz Gradca radi demonstracij aretovani trgovca Bergant in Durini, kapelnik Poula in županov brat Hans Ogoreutz in težak Ovžin. Povsodi vlada, kakor se vidi izjemno stanje na Slovenskem.
Obsojeni razbijalci v Mariboru.
Maribor, 16. oktobra. Izmed 12 obtožencev, ki so razbijali 19. m. m. po Mariboru Šipe na slovenskih hišah, je bilo danes obsojenih šest, in sioer: Alojzij Skoliber, 18letni potepuh na.2 in pol meseca težke ječe; Pavel Sohalamon, trgovski pomočnik brez službe, na 6 tednov; Jos. Ster-n i s o h a, tiskarski vajenec na 1 meseo, Fr. Nerath, komptoarist na 1 meseo, Karel Czerweny, trg. pomočnik pri Wellerbeoku na 1 meseo in Fr. Jam-mer ne g, ključar v delavnici južne železnice in prej telovadec nemškega „Turnvereina" na 1 teden. Vsem je ječa poostrena s postom vsak teden. Prvih 5 mora povrniti skupno povzročeno Škodo v znesku 859 K, dočim plača Jammerneg sam 50 K.
Kriza v Beckovem ministrstvu.
Dunai 16. oktobra. Ministrstvo barona Becka stoji pred razpadom. Danes zjutraj ob v4l. sta podala demisijo oba češka ministra dr. Fiedler in Prašek. Radi dogodkov v češkem deželnem zboru je bil sooči ob 10. sklican ministrski svet. Udeležili so se ga vsi ministri razen poljedelskega ministra dr. Ebenhooha, ki je bolan in ministra za javna dela dr. G-essmanna, ki se nahaja na agitaoijskem potovanju. Ker je ministrski svet sklenil odgo-ditev češkega deželnega zbora, sta češka ministra dr. Fiedler in Prašek takoj dala baronu Becku na razpolago svoja portfelja. Ob 1. ponoči je vlada naznanila listom, da je Češki deželni zbor odgođen. Ako cesar sprejme demisijo čeških ministrov, je padec vsega Beokovega ministrstva neizogiben.
Ulitimatum Turčije Bolgarski? Carigrad 16. oktobra. Ker se Bolgarska neprestano oborožuje, je porta poslala velevlastem noto, v kateri jih obvešča, da bo takoj napadla Bolgarsko, ako se leta ne bo prenehala oboroževati. Ta nota se smatra kot ultimatum Bolgarski.
Vplivanje veiesil na Srbijo.
Belgrad, 16. oktobra. Velesile vplivajo s veliko vnemo na srbsko vlado, naj Srbija mirno počaka evropske konferenoe, kjer se bo sklepalo o odškodnini Srbije za aneksiji Bosne in Hercegovine. Srbija dobi na konferenci del Sandžaka in Bosne.
Velevasti računajo a avstrijsko-srbsko vojno. Berolio 16 oktobra. Ia Londona javljajo, da velesile računajo m vojno med Avstro-Ogrsko na eni in medSrbijo in črno goro na drugi strani kot s gotovo stvarjo.
Med Avstrijo in Bolgarsko ni tajne pogodbe. Sofija 16. oktobra. Minister zunanjih del Stančev je podal izjavo, da vest o tajni pogodbi med Arsto-Ogrsko in Bolgarsko ni resnična.
Vojna e Srbijo sklenjena stvar? Praga,   16.  oktobra. Dnevnik „Bohemijau javlja v posebni izdaji, daje vojna s Srbijo s k len j ena stvar.
Proti Bolgarski. Sofija, 16 oktobra. TurSke oblasti v Dardanelah  so  ustavile bolgarski parnik „Boris" in mu niso dovolile, da bi izkrcal blago in potnike.
Izmišljena vest.
Belgrad, 16. oktobra. Vest, da je kralj Peter že zapustil ali da namerava zapustiti Srbijo, je od kraja do konca i z m i S1 j e n a.
Ofiolalnl program evropske konference.
Pariz, 16. oktobra. Iz Londona se cficialno razglaša ta-le definitivni program evropske konferenoe: I. Razprava o neodvisnosti Bolgarske in o odškodnini Turčije ter ureditev vprašanja o orientski železnici. II. aneksija Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski. III. Vrnitev sandžaka Novi-pazar Turčiji. IV. Aneksija Krete po Grčiji in odškodninsko vprašanje Turčije. V. Razprava o členu 61. berolinske pogodbe, tičočem se armenskega prebivalstva v Turčiji. VI. Ureditev suverenitetnega vprašanja glede črnogorskega Primorja. VII. Kompenzacija Srbiji in Črni gori za aneksijo Bosne in Hercegovine z deli Bosne in Hercegovine, ki mejijo na sandžak Novi pazar. VIII. Ureditev donavskega parobrodskega vprašanja. IX. Ureditev poštnih zadev v Turčiji.
Srbija za vojno.
Belgrad, 16. oktobra. Razpoloženje za vojno z Avstro-Ogrsko vedno bolj narašča.  Neprestano se vrše tu in po deželi demonstracije za vojno. Ko se je razširila vest, da je bilo v Sabcu zaprtih več oseb, ker so zažgala  avstrijsko  zastavo,   je občinstvo priredilo veliko demonstracijo pred liiinistrtsvom notranjih del. Demon-strantje so  zahtevali,   naj se areto-vance takoj pusti na svobodo. Državni podtajnik K o s t i č  je naznanil množici, da so aretovanci že izpuščeni. Na to sporočilo je množica začela klicati: Živela vlada, živeli naši bosanski bratje, dol z Avstrijo. Nato jo šla  množica  pred stanovanje prestolonaslednika   in  mu priredila viharno ovacijo. Kraljevič je demonstrante   nagovoril   približno takole: Bratje! Vaše navdušenje mi dokazuje, da ste vsi pripravljeni z največjo odločnostjo se boriti za pravice srbskega naroda.   Mi  delimo bol naših bosanskih bratov in se hočemo boriti za srce srbskega naroda, za Bosno in Hercegovino, ker je brez teh biserov naših dežela ne moremo živeti. Bodite pripravljeni,  čez nekaj dni bomo pod  zastavo   njegovega veličanstva kralja Petra  pokazali,  da Srbija še živi in da ni mrtva. Zvezda srbskega naroda bo zableščala v starem sijaju in naš narod bo nastopil pot v deželo herojev.  Nagovor  je izzval nepopisno navdušenje. Nato je govoril pisatelj Branislav Nušič. Rekel je: »Ne moremo več trpeti teh neznosnih razmer. Kraljevič, napravi konec temu mučnemu položaju, sioer se bomo sami napotiH proti našim so\ ragoin.^ Prestolonaslednik  mu je odgovoril: »Jaz sani no morem ukreniti ničesar. Treba je szoštovati avtoriteto. Bodite pa zagotovljeni, da boni, ko pride čas,   pripravljen   preliti kri z vami vred za domovino.«
Rusija za Crno goro. Kotor, 16. oktobra. Rusija je darovala Črni gori 120 brzostrelnih topov, ki prispejo te dni v Bar. 50 mitraljez sistema »Maksim« so že izkrcali v Baru. Rusija odpošlje v Črno goro oddelek »Rdečega križa«.
Proklamacija črnogorskega kneza v Bosni.
Sarajevo, 16. oktobra, V Astora-vu so orožniki konfiscirali proklama cije kneza Nikole na srbski narod v Bosni in Hercegovini.
Demisija čeških ministrov.
Dunaj, 16. oktobra. Ministra Prašek in dr. Fiedler sta tekom noči obvestila »Narodni klub«, da sta podala demisijo. Dr. Hurban je prispel danes zjutraj semkaj in imel dolgo posvetovanje s Praškom. Opoldne ga je sprejel baron Beck. Beck je sporočil demisijo čeških ministrov brzojavno cesarju. Češka ministra sta podala demisijo vsled nastopa nemških ministrov v ministrskem svetu.
13. Izkaz za spomenik In žrtve 20. septembra 1908. Dne i s in H
oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajnika „ Združenega narodnega odbora" sledeči prispevki: Uredništvo „ Zarje" v Trstu od Ivana Koruze, župnika v Klani (Istra) za žrtve darovanih 10 K, Veličan Wester iz Ljubljane nabral ob priliki go-dovanja ncšega Maksa pri profesorju Avg Westru za ranjene sobrate 13 K, Alojzij Jenko, kontrolor „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice4* v Ljubljani za žrtve 10 K, Nežika Jenko, kontrolorjeva soproga v Ljubljani za žrtve 5 K, Pisarna dr. Karola Trilerja, odvetnika v Ljubljani vsled neke kazenske pravde za žrtve 25 K, Ivan Tiringer, župnik v Tomaju na Primorskem nabral v nedeljo za žrtve in spomenik 4 K in sam dodal 5 K 9 K, Hanuš Krofta in Ivo Jelačin iz Ljubljane vsled izgubljene stave za Žrtve 10 K, L. Pahor, postajenačelnik v Borovnici na-dral za spomenik in žrtve (Ivan Majaron star. 20 K, hčeri Helca in Anica 4 K, L. Pahor 3 K, Martin Košuta 2 K in Dra-gotin Valentin 1 K) 30 K. Avg. Juvanc v Ribnici nabral za sp< menik v gostilni pri „Miklovih4* 10 K, Zbirka vesele družbe v Turkovi gostilni za gradom v Ljubljani za narodne žrtve 11*30 K. Župnik A. M. iz Banjaloke pri Kočevju za žrtve in spomenik 10 K, Jernej Bahovec, trgovec s papirjem i. t. d. v Ljubljani prepuščajoč glede porabe proste roke „Z i ruže ne m u narodnemu odboru" od prodanih slik in razglednic prvi prispevek 50 K, Tomaž Einspieler, c. kr. deželnosodni svetnik v Ljubljani za spomenik in žrtve 6 K, Ivan Cop, posestnik v Mostah na Gorenjskem za bedne rodbine zaprtih 10 K. Skupaj 209*30 K. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! V Ljubljani dne 15. okt 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik.
narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomeniki
aaprxfijja kp&o
elo in nežno*
žitne cene v Budimpešti.
Dne 16. oktobra 1908. Termin
•šeniea sa oktober ... sa 50 kg K 11*98 Ri  za Oktober  .   ...   aa 50 kg K   9 76
Koruza za maj 1909 . .  za 50 kg K 7*45 Oves za oktober   . . . zrn 50 kg K 8-25 zZMteiw.
5 vin. višje.
Meteorolo$Ifoo poročno,
»Hdn* nad morjem 30«. Srednji mnrni tlak 78« 9
obtobrz	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	2Č> o> s s	Vetrovi	Nsb«
15	9. ZY.	738 0	112	brezvetr.	jasno
16. ■	7.zj. 2. pop.	7381 736 5	34 181	m sl. jvzhod	megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura 113 norm. 10*6 . Padavina v 24 urah 00 mm.
Zahvala.
3730
Ob nenadomestljivi izgubi nepozabne nam soproge, oz. sestre, gospe
Ivane Valenčič
roj. Vičič
izrekamo tem potom vsem sorodni* kom, znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo za obilo udeležbo pri pogrebu in za izraženo i očutje. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, čast. šolskim sestram in njihovim gojen kam za gi nI j ivo petje, slav. učiteljstvu in uradništvu kakor tudi vsem darovalcem vencev.
Žalu oči ostali.
Zahvala.
Ginjen od izkazov sočutja, se moram tem potom zahvaliti vsem, ki so me tolažili v teh težkih in tužnih urah, posebno pa onim, ki so se udeležili pogreba moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Jvanke Šilec roj. petz
Zlasti se pa moram izkazati hvaležnega preč. duhovščini, veleč, uradništvu in tržanoaD, pevcem »Salonskega orkestra« za ganljivi žalostinki in darovateljem vencev. —Bog plati!
3711 Žalujoči soprog
Jari Šiltc
Instrukcije
za ljudske in meščanske Sole apre-lema izprašana učit. kandidztin a.
Kje, pove upravništvo ^Sloven-
skega Naroda.1
3733-1
Izgubil se le
v ponedeljek popoldne majhen, 4 me-seoe star psiček (foksl)Y bel, s Črnimi lisami in brez znamke. 37i2 Odda naj se proti nagradi ▼ Ce-kino vem grada pri gosp. Rade z cb a ▼ Šiški.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in dragih tiskov m oskrbi ceno v tej stroki izveiban uradnik.
Naslov   v   upravništvo „Slov. Naroda**.
Bel, črnolisast
lovski pes
se je z nikeljn. verižico vred zatekeL Kdor kaj ve o psu, naj blagovoli naznaniti: Al Schrey na Jesenicah na Gorenjskem 3732
Ha Blelwelsevl Oestt, v bližini lioeja in I. državne gimnazije m enrej* sneta L novembra
v svetlo, tračno atanovanle in hrano.
Vprašati je na Bllzabetnl cesti it, 3, II. nzdstr, desno- 3665-8
Lepo posestvo
dve minuti od Mirne na Dolenjskem, se bo v torek, ino 20. oh* tobra t. L prodalo iz proste roke. Cena po dogovoru, plačilni pogoiji ugodni. 3731
Več pove Ivan Bnlc na Mirni na Dolenjskem.
Veš dobro izurjenih
^ kovaških pomočnikov
zmožnih dela pri holeseljnih, ekvl« pazah, landaverjih Itd., sprejme takoj PETER KERŠIČ, tvornica za vozove t Spodnji Šiški pri Ljubil sni. 3715-1
Trsouskl pomočnik
blagajničarka in učenec
ki dobi čez 3 mesece majhno plačo, ao sprejmelo pri tvrdki Oton Ho-man v Radovljici 37*27-1
Ponudbam je priložiti prepise izpričeval in navesti, kdaj je mogoče
nastopiti.
10.000 parov čevljev!
4 psrl čevljev samo K 6 50.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno /.bitimi podplati, n.tjuovej&e oblike, dalje par moških in par ženskih modnih Čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi 4 p»rl s»it»o 14 6 50.
Za narocitev zadostuje dolgost
3720 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Sesal ke
vinske, »odnjtfke, stavbne, parne iti
in oprava; vrtne brizgal-nice.
Tehniške potrebščine. Olje, gonilni jermeni.
Inženirski nasveti tat preračuni radovol'no zasloni.
K. Rezđč o spol
Tvorniška zaloga:
Praga II., Vladislavova ulica 26, ogel ulice CharvAtovć Češko.
f Dežni plašči
(pelerine) T so ceneišl!
2500 komadov
od S kron naprej.
»Angleško skladišče oblek"
O. Bernaiovič v LJObUOnl. HeitDl tTfl JlCT. 5.
a Največja zaloga
■ oblek, po vrinlkov Id zimskih snkenj
p za gospode, dečke  in otroke
po Čudovito znižanih oenah!
Še vedno prihaja
= svtža konfekcija =
jI sa dame in deklice v najmo-y dernejSi fazoni.
z
i
Pozor!
Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katerega imam v prodajalni, samo domač in ne Izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim oenjenim odjemalcem v vsakem* oziru Se bolje ustrežem, kakor dosedaj, po* sebno z nizkimi In stalnimi cenami, katere so na vsakem komadu razvidne. — Priporočam nevestam bale od priproste do najfinejSe vrste, gospem telesno, posteljno In namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače, robce 1.1, d. — Naročeno perilo se v kratkem času Izvrši. 3414—7
Z veleepoStovanjem
Anton Šare.
Ii*. m spreten 3668-3
gostilničar
sa badlefeviiko pivnico.
Naslov v uprav. „Slov. Narodau.
Lepo stanovanje
obstoječe iz % sob, knhin|e, Jedilne Shrambe in dragih pritiklin, event. tudi i vrtom, se odda sa novembrov termin na Dolen|skl oestt.
Pcizve se v WcllOVfb ulfch 12,
V pisarui na dvorišču. 3713—1
Slavnemu občinstvu - se vljudno priporoča
jKatija Deržaj
= krojač =—
na juarije Terezije cesti 6 v Ijubljani. ===-
Izdelufe
civilne obleke
in
uniforme.
to&iu postrežba. Cene solidne.
Z vsem spoštovanjem
Jttatija Deržaj
3724—1
krojač.
speoerijst, veSč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, teli slnibe-
Tudi kot potnik. Nastop takoj.
Ponudbe pod ,,S. Ve 300" post restante Ljubljana. 3698-2
z vrtom
na Colsovl cesti ii 9 r Ifnbl|anl 80 proda jz proste roke. 3701—2 Pojasnila daje Prano Jonke v Ljubljani, Gradišče it 3, I. uadstr. od 1.—2. popoldne.
Za krasno knjigo.
Gregorčičeve Poezije,
katero je ravnokar izdala Mohorjeva  družba, sem priredil
elegantne platnice
za nizko ceno 60 v., 8 pošto 70 vin Priporočam se za vsakovrstna knjigo v eška in galanterijska dela
Iv. Bonac, Ljubljana. --i
3544-6
Vljudno si dovoljujem slavnemu slovenskemu občinstvu naznanjati, da sem dospel v Ljubljano in da bodem v kratkem pričel s
Priporočam pred vsem svoj strokovni plesni kurs za gos -odiČne in gospode boljših slovenskih rodbin, ki se bo vršil v dvorani hotela pri , Maliču** vsak ponedeljek in petek ed 8. do 10. zvečer.
Učil bodem razen starih plesov moderne francoske in ameriške plese ter slovanski ples »beseda« in druge. — Posebna skrb mi bode letos naučiti francosko četvorko s svojimi koreografično originalnimi koraki. — Posebne ure tudi na domu in vsako uro.
Govori se lahko z menoj v sobi št 3, L nadstropje hotela pri Maliču od 11.—12. dop. in 2.—4. popoldne.
Zanašam se, da mi je ohranjeno ono zaupanje, katero sem od slavnega slovenskega občinstva do sedaj imel in
znamenjam z odličnim spoštovanjem 3688—2
avtorizirani plesni uciteJJ G-iulio I^Eorterra.
Prostovoljna razprodalo.
Dne 28. oktobra od 8. ure zjutraj do večera
se bode prostovoljno po kosih razprodaj al a graščina Loko pri Zidanem
mosta
Graščina obsega 240 oralov zaraščenih, mešanih gozdov, 60 oralov njiv in travnikov, grad In ved gospodarskih poslopij.
Prodajalo se bodo na željo knpoev tudi več delov skupaj kot samostojne kmetije.
Lega je iako ugodna, polje je dobro obdelano in plodovito.
Graščina je od postaje Zidani most oddaljena eno uro hoda, a dobi v kratkem svoje postajališče, kar je že dovolila južna železnica.
Plačilni pogoji so zelo ugodni.   Ogleda se posestvo lahko vsak dan.
V to s vrh o naj se izvolijo oglasiti kupci pri graščinskem oskrbniku v Lokah pri Zidanem mostu.
Ponudbe se sprejemajo tudi pred določenim razprodajnim rokom pri oskrbniku, kateri daje tudi natančnejša pojasnila. 3593—4
Fj)6tel „Ilirija" v Ljubljani
Kolodvorske ulice.
8 minule o«f Južnega kolodvora. — Telefon »t, 163.
Podpisana dovoljuje si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da so vsi restavracijski prostori hotela »Ilirija« popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem za točno In solidno poatrezbo čest tih gostov preskrbljeno.
Priporoča se priznano dobra kuhinja ter najboljša pristna domača in tuja vina. Izborno vedno sveže delniško in plzensko pivo« Vina v buteljkah vseh vrst. 3484—6
nanr Sprejema se opoldanski In večerni abonement na hrano, napni Slavna narodna društva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, veselic, družbiaskih večerov, banketov, ženitvanj itd.
Potujočemu občinstvu so na razpolago ndobno urejene, najelegant-nejse sobe sa talce. - Interne cene. — Solidna postrežba.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
Marij
j a Novak,
hotelirka'
Sprejema zavarovanja "človeškega življenja po najrainovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlarti jo ugodno zavarovanje na doživele in smrt b manj saj očimi ao vplačili.
Vsak član   ma po£ preteka  pouk let pravico do dividendo.
at
S L HV I JA"
45—120
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  - -  - . Rez. fondi: 41,336.041*01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseskozi alovanako-naroduo upravo.
Vas pojasnila daje:
ftaneralnl zastoa v L|nnl|anl« tigar pisarne so v laatnej baninej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah Škodo oeDiuje takoj in najkulantneje. Ušiva  najboljši  sloves, koder poni oje
DovoUnje ia čistega  dobička iadatn« podpore v   narodno in obcnokorlstne namena.
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to Puitoilemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.