102
Naši dopisi.
Z Dunaja 24. marca. (Državni zbor in drugo.) Ker na Dolenjeavstrijskem sv. Jožefa ne praznujejo, je tudi državni zbor pretekli teden dan za dnevom zboroval in obravnaval izključno državni proračun; v petek in soboto zboroval je tudi še v večernih sejah in tako se je v soboto večer pričela obravnava proračuna X. oddelka t. j. proračuna za ministerstvo trgovine, katerega obravnava se danes nadaljuje. — Kolikor čujem , je vpisana še dolga vrsta govornikov k proračunu, govorilo pa jih bode razun ministrov in razun poročevalcev gotovo še nad 20, in ker govorniki nimajo navade biti kratki, se sedaj (poli 12.) precej zanesljivo lahko trdi, da tudi danes v večerni seji ne bode mogoče proračuna dokončati.
Kakor zmiraj, bila je tudi letos razprava pri proračunu redno vpleta, zelo živahna. Deloma se je to uže
tudi razpravljalo pri ministerstvu notranjih zadev (glej govor Vitezičev i. dr.). — Sploh se je letos več kakor o vseh druzih šolah govorilo jo slovenskih šolah in ta posebno glede onih na južnem Štajarskem, zarad katerih sta šla v boj poslanca dr. Vošnjak in Raič na eni strani, Hakelberg in Foregger, deloma tudi Sehmiderer, na drugi strani. — Veliko manj se je govori!) o Čehih, nekoliko še  tudi  o Rusinih in Lahih v južnih Tirolah.
Pa tudi boj za slovensko šolo ni bil več tako krvav, kakor prejšnja leta. O govorjenji Hakelberga bilo bi napak preresno govoriti, Foregger pa je govoril prav oči vidno pohlevneje, rekel bi, obupno — dobro čuteč, da se z vspehom ne more dolgo trditi basni o nemštvii na južnem Štajerskem. V njegovem govoru sledilo se je tudi, da je bral Sumanovo slovnico, in da se je vsaj toliko brigal za slovenščino, kolikor je bilo potrebno za — njegov govor. Se ve da ga tudi javno pripoznanje, da o slovenščini toliko ve kot nič, ni zadržavalo enak slepem« pri barvah soditi o slovenščini. — Dr. Vošnjak vteme-ljeval in priporočal je mirno in rečno spomenico slovenskega društva na Štajarskem; govor njegov odobravali so celo nemški Korošci, menda srečni zato, ker ni tudi omenjal koroških Slovencev. — Mladi Miha Herman — Božidar Raič bil je zbornici nova prikazen. Orjaška njegova postava bila je v zbornici občudovana uže prej, pri govoru pa se je občudoval tudi njegov izredno močan glas. Po učenih staroslovenskih citatih po-praševali so tudi nasprotniki, je li govornik profesor učenjak, in vodja stenografov dodal mu je prav iz lastnega nagiba naslov doktorski. Govor bil je pa tudi zel6 zanimiv, po vsem rečen in miren in stekal se je ko-nečno v predlog, s katerim se ministerstvo priganja slovenščino vpeljati na učiteljski pripravnici v Mariboru.
Pri naučnem ministerstvu bila je tudi za nas Slovence razprava o obrtnijskihšolah prav posebno zanimiva. — Znano je prizadevanje vlade na polji obrt-nijskega podučevanja, akoravno še zelo omejeno, vendar kazalo mnogo prav lepega vspeha in poleg tega dobro voljo, tudi tam še posebno ubogemu prebivalstvu s podučavanjem v različnih strokah obrtnijskega izdelovanja izdatno pomagati, kjer se dozdaj še ni nič ali zelo malo zgodilo v take namene.
Pri razpravi tega predmeta govoril je češki profesor Tilšer, ki si je prizadeval dokazati, da osnova obrtnijskega podučevanja ni prava, poleg tega pa je vodstvu očital, da je dozdaj preveč zanemarjalo slovanske kraje v državi memo nemških. Drug govornik dr. Mi-kiška (Moravec), ki je strokovnjak glede obrtnijskega poduka, je predgovorniku v marsičem nasprotoval in brez ovinkov priznal korist sedanje centralistične osnove, katera pa centralizira poglavitno le učne pripomočke in glavno vodstvo s srednjim splošnim podučevanjem, ki se pa sicer zna brez zaprek okleniti razmer in posebnosti vsakega kraja in naroda.
Za tem govornikom izročil je poslanec dr. Poklukar predsedniku predlog, s katerim se c. kr. vlada poživlja, glede na obstoječe pogoje za vspešen razvoj obrtnij z lesom in z železnino, kar prej osnovati v Ljubljani šolo za različne lesne obrtnije v enem gorenjskih krajev pa, ki se uže zdaj pečajo z izdelovanjem železa šolo za izdelovanje puškinih cevi po izgledu boroveljske obrtnijske šole, prvo pa po izgledu chrudimske šole za lesno obrtnijo.
Nasvetovalec sicer ni imel prilike tudi utemeljevati ta predlog, ker je bilo preveč govornikov prej vpisanih, sicer pa se opirajo oni predlogi na sklepe kljuba narodnih deželnih poslancev kranjskih. Tudi se strinja s tem predlogom sklep ljubljanskega mestnega zbora in ker ni dvomiti, da bo tudi deželni odbor v tej zadevi storil nemudoma potrebne korake,  in ker je uže vlada oblju-
bila svojo podporo, toraj pričakujemo po pravici izdatno podporo naše obrtnije po tej poti.
V  današnji dnevni seji končana je bila razprava o ministerstvu za trgovino in govorila sta dva govornika k ministerstvu za poljedelstvo Tausche in Ruf, potem je bila sklenjena razprava, govorila pa bodeta v večerni seji še dva govornika. Ministerstvu za poljedelstvo očitalo se je, da zahteva premalo pomočkov za povzdigo kmetijstva.
Pretekla dva dneva bila sta hladna in deževna, včeraj je bilo solnčno, danes pa se vreme spreminja vsak četrt ure.
V  Peštu prišli so te dni na sled nekaterim osebam, ki so prodale ali zastavile vrednostne papirje, oropane pri Eisertu na Dunaji.
Prem 13. marca. (Različno. Javna zahvala. Občinska volitev. — Konec). Od časa do časa opazovali so se v tej zariji mali in milobni ravno da zaznavani ozračni valčeki, kateri bili so sosebno dobro vidni dne 15. pro-jsenca t. 1. kmalo po solnčnem zatonu.
Brbljavo ženstvo imelo je ob takih prikaznih polna usta vsakovrstnega — brezpotrebnega — govoričenja, vsled katerega bi se bila morala uže cela zemlja z vsemi na njej bivajočimi stvarmi vred v prah in pepel spremeniti.
Tako lepe, suhe, vgodne in sploh tople zime kot je letošnja, se tukaj tudi najstarejši ljudje več ne spominjajo. Barometer kazal je ob tem času tukaj najvišji stan 748 mm., a najnižjega pa 720 mm. Mraza imeli Brno tukaj ob letošnji zimi največ 7 stopinj R., in sicer dne 8. decembra lanskega leta zjutraj ravno pred Bolnčnim izhodom.
Zdravstveni stan, razun pogostih navadnih otroških bolezen bil je in je po teh krajih jako mil, po-voljen in vgoden.
Tudi zadnji mali komet na večerno-južnem obnebji, kateri je svojo pot vedno bolj proti jugu tiral, smo tukaj ob jasnih večerih opazovali. Iz začetka prehajal je pot večernice v ozkem kotu na vzgor, potem delal je enaki kot s to navzdol, in slednjič odmaknil bil se je od te uže precej daleč proti jugu, ter na zadnje iz našega obzorja popolno zginil.
Lansko leto dne 4. maja posajeni količki pletar-skih vrb, kakoršnih se na enem samem prostoru okolo 2000 kosov nahaja, so se prav dobro obnesli. Dne 2. prosenca porezale bile so se jim šibice (lansko letni poganjki); narezalo se je vseh šibic 2170 kosov, katere so čiste tehtale 14 kilogramov. Na dolgosti prirastle so te šibice od 4 do 11 decimetrov.
Dne 19. prosenca t. L strla bila je v Bistrici pila (mehanična žaga) 18 letno deklico, katera je ob spodnjem delu mehanike menda odpadni les za drva na-berala, tako nesrečno, da je bila na mestu mrtva obležala. Sosebno glava bila jej je hudo in strahovito razmesarjena. Previdnosti ni nikjer preveč in zadosta! —
Tukajšnje domače novice — naj ostanejo pa tudi le doma! —
Poleg ogromnega števila za šolo vgodne in šolo obiskujoče mladine nimamo še vsaj ljudske dvorazred-nice. Nezaslišana revščina in pomanjkanje je temu edini zadržek.
Po letošnjem novem letu ima tukajšnja šola in šolska občina v svoji kroniki sledeče tri milo - blage dobrotnike zapisavne:
a)  Gr. Anton Žnidaršič, posestnik, trgovec in poštni opravnik naročil bil je za šolo skoz celo t. 1. izvrstni list „Vrtec", katerega mladina vsaki-krat hrepeneče in težavno pričakuje.
b)  G. Josip Potepan, posestnik in odlični občinski predstojnik   jablanske  občine  podaril je brez-
103
plačno cepičev več žlahtnih sadnih sort (kateri so pa sedaj uže na svojem mestu) ter kutnovih odrezkov za par sto potaknjencev v podlage hruševim pritlikavcem in špalirjem. c) Slavna c. kr. kmetijska družba kranjska podarila je iz svojega vrta brezplačno (izvzemši gotove stroške) 690 kosov prav krepkih cepičev 18terih žlahtnih sadnih vrst. Vsem tem trem milim dobrotnikom zakličem tukaj javno: Bog Vam Vaša blaga dejanja  tisočkrat v vsi obilnosti povrni!
Pri volitvi občinskega starešinstva v občini na Janeževem brdu bili so dne 21. svečana t. 1. a) Franjo Tomažič, hiš. štev. 13., kot občinski predstojnik, b) Josip Candek, hiš. štev. 11. in Josip Fabijančič, hiš. št. 14. pa kot občinska svetovalca — izvoljeni. Vsi trije so vrli in naprednji poštenjaki.   Slava!          M. R.
Iz Ljubljane. (Obrtnijski poduk.) Z veliko zadovolj-nostjo pozdravila bo gotovo vsa dežela sklep ljubljanskega mestnega zbora, da naj se store potrebni koraki, osnovati z državno podporo v Ljubljani šolo za lesno obrtnijo po predlogih mestnih odbornikov J. Murni k a in F. S u kij ej a. — S tem sklepom strinja se po vsem predlog državnega poslanca dr. P o kl u k ar j a v državnem zboru, da naj se kar prej osnuje šola za lesne obrtnije v Ljubljani po izgledu obrtne šole v Chrudimu. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, strinja se s tem predlogom po vsem tudi merodajen strokovnjak, dvorni svetovalec Exner, kateri je zadovoljno obljubil podpirati osnovo te naši deželi potrebne in pomenljive šole. Ne dvomimo, da bode za blagor dežele skrbna c. k. deželna vlada in v kolikor treba, tudi deželni odbor kranjski, vse storila, da se omenjena šola kar prej osnuje.
—   (Prečastiti gosp. kanonik Fr. Kramar) , kateri zarad bolehnosti uže dalje časa ni zapustil sobe, zbolel je pretekli teden nevarno. Hvala Bogu, da se po no-vejih poročilih zdravje velezasluženega rodoljuba boljša.
—  (Gospod Janez Košmelj); duhovni pomočnik na Dobrovi, imenovan je za župnika v Begunjah pri Rado-ljici.   Čestitamo g. župniku pa tudiv faranom!
—  (f Župnik Jurij Krašovec v Smartnem pri Kranji) umrl je po daljnem bolehanji dne 22. t. m. ob 4. uri zjutraj. Sijajen pogreb bil je včeraj dopoldne. Naj v miru počiva!
—  (Porotne sodbe v Ljubljani) so končane za prvi del leta. Poleg prevelikega števila hudodelstev uboja obravnavalo se je zadnje dni tudi zoper tatu z navade Antona Grmeka, ki je kradel uže pri vojakih, potem pri tovariši delavci na Reki, v soseščini svojega rojstnega kraja Repnje, pa je kradel, kar mu je prišlo pod roke, usnje, obleko, klobase, enkrat poskusil je to celo s prešičem. — Obsojen je bil na dve leti ječe! Ne moremo verjeti, da bi ne kradel zopet, kedar se vrne.