V prihodnjih mesecih nova	Anja Drev svetovna	V Sa vi ni voz n i k trakto rja po
dajatev za odvajanje in	mladinska podprvakinja	prevračanju umri na kraju
čiščenje padavinskih	v smuku med gluhimi	nesreče odpadnih voda
STRAN 4	STRAN 21	STRAN 23
Oglasi
6. april 2013 ob 20. uri
Jan I Plestenj
-Ji^i
Športna dvorana Mozirj ™
T /
Cena vstopnic:
-15,00 EUR Ide5. aprila),
- moo eur | na (jiju kengerta)
Qhriipiii^aJriii_i
Ribic
VtUMjH
S prec
lit rutcUlllh Jjrl '.! ii piHtJ VI '.■ —" - L - ■ | ■ lih 1-
x lahko iiriOvtlo darilo,
Pittf|H«HiJ»«(l5P«lJC;Turiil!£na J;«(ILI;J L.'.-L:-.| .vi (MM ji r.JiflMJti Usravr-eji centra), EveHirr&vj prša ne:: j iFdml. losn ilc-, 5-' je, www evenllui	■
I nfO: m>-di a .:urii"iri	1 1C 5 5 Vi
Med vitthi piejerimi Kupu Hi botTO^&k «rftit nii iijjl T dvj irfinci.L, >;L bOita urtjtls usloflnlifl ii k«n cn =e'-.r« ir ■ I !«i nablonjcA Danki UDlsb. 1, Go/ni i GhO in Milefi . m i : h ^c iioi h 14.11 ,i bno c r-1 ^ lt-ji lilf!
dvigneij ifilujiojcl v lurisilini ai: t r: i| i v itep tvrium * Moilrfij,
Moje ime In priimek:
MoJ nailov:
Tel,/GSM;
Izc .ili i -. aor-iek r »lep le na ifcp.sriHj 'm ca poii| ;e na r.Bilcv Savi ran Sa^njsh a «sla ', 3331 Nazsrje
2 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Tretja stran
Iz vsebine:
Občinski svet Rečica ob Savinji:
Revizija poslovanja občine z nekaj priporočili...................................................4
Svetovni pokal v smučarskih
skokih na Ljubnem:
Na učinek tekem je treba gledati
tudi dolgoročno......................................................6
Zgornjesavinjski zdravstveni
dom Mozirje:
Do novega vozila za onkološke in dializne bolnike le s pomočjo donatorjev......6
16. regijsko tekmovanje mladih
glasbenikov:
Učenci Glasbene šole
Nazarje znova odlikovani....................................7
Intervju:
Ana Lamut, dolgoletna direktorica Osrednje knjižnice Mozirje..............................8-9
Kulturno društvo Nazarje:
S slovensko pesmijo
proslavili kulturni praznik..................................10
Povratek industrijske konoplje:
Tržna priložnost predvsem
za ekološke gojitelje...........................................14
Golte:
Državni tekmovanji veteranov in častnikov 20
Davek na
Po direktivi Evropske unije bomo v Sloveniji začeli obračunavati novo dajatev za padavinske vode s streh. V nekaterih občinah, na primer v Celju, so z uvedbo novega davka pohiteli in ga že obračunavajo, drugod nas to čaka v prihodnjih mesecih.
Ker so v Celju z novo dajatvijo, pričakovano, spodbudili močno negativen odziv pri občanih, se v teh dneh veliko ukvarjajo s pojasnjevanjem, na podlagi katerih pravnih aktov so sploh upravičeni zaračunavati davek na padavinske vode s streh. Po njihovem tolmačenju obračun padavinskih voda določata republiška predpisa, in sicer Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz leta 2009 in Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz leta 2012.
Strošek odvajanja padavinskih voda s streh smo uporabniki plačevali že doslej, vendar je bil vkalkuliran v strošek odvajanja odpadnih voda in se je prerazporedil med vse uporabnike, ne glede na to, koliko stroškov v zvezi z odvajanjem padavinskih voda je kdo dejansko povzročal. Z novim načinom obračuna se bo strošek odvajanja odpadnih voda obračunal posebej glede na dejansko povzročene stroške. Strošek bo odvisen od velikosti strehe uporabnika storitev in od
padavine
tega, ali so padavinske odpadne vode s strehe speljane v kanalizacijo direktno ali z zadrževanjem.
Cilj zaračunavanja nove dajatve je povečanje poplavne varnosti, saj bodo lastniki objektov motivirani, da padavinske vode speljejo v zadrževalne bazene ali v ponikanje oziroma zadrževanje na površini. Tako bo voda potrebovala več časa, da pride do vodotokov. Drugi pozitivni učinek naj bi bil povečanje količin podtalnice.
Novi dajatvi se bo mogoče vsaj delno izogniti tako, da bodo odpadne padavinske vode speljane v ponikanje ali zbiralnik vode, ki se uporablja za zalivanje. Dajatev bo obračunana glede na velikost strehe uporabnika in glede na to, ali so padavinske odpadne vode s strehe speljane v kanalizacijo direktno ali z zadrževanjem. V primeru, da padavinske vode s streh ne bodo speljane v kanalizacijo, se ta storitev ne bo zaračunavala.
In o kakšnih zneskih je pravzaprav govora? V Celju lastnik objekta s streho površine 120 kvadratnih metrov plača šest evrov za odvajanje padavinskih odpadnih voda brez urejenega zadrževanja ali ponikovanja, če ima urejeno zadrževanje, pa tri evre.
ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 9, 1. marec 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
3
Tema tedna, Iz občin
NOVA KOMUNALNA DAJATEV
Voda ne bo več samoumevno poceni
dobrina
V začetku leta je kar nekaj razburjenja povzročila sprostitev cen komunalnih storitev, kar so ponekod izkoristili za visoke podražitve. Slednje so bile nato naknadno omejene s strani vlade. Na zahtevo Evropske unije pa se obeta nova dajatev - potrebno bo plačevati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, po domače deževnice. Nova dajatev bo uvedena povsod v Sloveniji v naslednjih 15 mesecih, vendar je ob tem še veliko nejasnosti, zato je v naši dolini zaenkrat še ne bodo obračunavali.
NOVO LETO SE JE ZAČELO S PODRAŽITVAMI
Vlada je novembra lani z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oblikovanje cen komunalnih storitev prepustila občinam. Komunalna podjetja v Sloveniji so lahko uveljavila višje cene za oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda, ki so jih sprejeli občinski sveti še pred zamrznitvijo le-teh. To se je na začetku leta številnim gospodinjstvom poznalo v obliki višjih zneskov na mesečnih položnicah.
NOVA DAJATEV BO VPLIVALA NA
CENO KOMUNALNIH STORITEV
Prah se je komaj dobro polegel, že slovenske uporabnike komunalnih storitev buri nova dajatev, ki je zapisana v omenjeni uredbi. Zaradi zahtev EU bodo komunalna podjetja povsod po Sloveniji morala uvesti plačilo za stekanje deževnice v kanalizacijo. Prvi so se s povišanim zneskom na položnicah zaradi nove dajatve soočili prebivalci Celja, zaračunalo pa ga je tamkajšnje javno podjetje Vodovod - Kanalizacija.
V 19. členu uredbe je zapisano, da je storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode s streh odvisna od količine padavin, ki pade na tlorisno površino strehe. V Celju je obračun padavinskih voda odvisen od površne strehe in od tega, kako ima uporabnik deževnico speljano s strehe.
Tisti, ki padavinskih odpadnih voda nimajo speljanih v kanalizacijo, ne bodo plačali nič. Tisti, ki imajo deževnico speljano v kanalizacijo preko urejenega zadrževa-
nja, bodo plačali 50 odstotkov količin padavinskih odpadnih voda s streh, preostali, ki nimajo urejenega zadrževanja in se jim deževnica s strehe steka naravnost v kanal, pa bodo plačali celotno količino padavinskih odpadnih voda s strehe.
ZASLEDOVANJE OKOLJSKIH CILJEV EU IN SLOVENIJE
Nova dajatev je posledica okolj-skih ciljev Evropske unije in s tem Slovenije, s katerimi želijo doseči čim manjše odvajanje padavinskih odpadnih voda direktno v kanalizacijo. Z novo dajatvijo želijo spodbuditi uporabnike k sodelovanju, da bi čim več padavinske vode poniknilo oziroma, da bi se deževnico čim dlje zadržalo na površini. S tem želijo doseči povečanje nivoja podtalnice in s tem prispevati k manjši poplavni ogroženosti.
V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SE TA STORITEV ŠE NE BO OBRAČUNAVALA
Po besedah direktorja Javnega podjetja Komunala Mozirje Andreja Ermenca in direktorja gornjegraj-ske komunale Zdenka Purnata nova storitev za našo dolino zaenkrat še ni aktualna. Možnost zaračunavanja storitve je zapisana v uredbi, vendar je v zvezi s tem še veliko nejasnosti. Ko bodo nejasnosti razjasnjene, bodo morali o zadevi razpravljati občinski sveti in se odločiti.
KAJ POMENI PRIVATIZACIJA VODE
Voda je državna oziroma je javno dobro, poudarja evropska komisija, in je kot take ni mogoče »priva-tizirati«. Komisija je to svojo trditev
Komunalna podjetja po Sloveniji že uvajajo plačilo za stekanje deževnice v kanalizacijo.
postavila pod vprašaj z direktivo, vatizacije« vode s strani tujih mul-
ki govori o podeljevanju koncesij za upravljanje ali gradnjo vodovodnih sistemov, kanalizacije in čistilnih naprav, gradnjo cest, železnic, predorov. V tej direktivi je zapisano, da bi na razpisu za koncesionar-ja za oskrbo s pitno vodo oziroma upravljavca vodovodnega omrežja lahko sodelovala tuja podjetja. Nekateri opozarjajo na možnost »pri-
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
tinacionalk.
Nedavna povišanja cen za oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda, obračunavanje stekanja odpadnih padavinskih voda v kanalizacijo in možnost privatizacije pitne vode grozijo, da voda ne bo več samoumevna in relativno poceni dobrina.
Roman Mežnar
Revizija poslovanja
■ v«	I •	•	v«|*
občine z nekaj priporočili
Rečiški občinski svet je na seji v torek, 19. februarja, sprejel letni program športa in kulture ter sklepe o ureditvi statusa in lastništva nekaterih zemljišč. Seznanili so se s poročilom o notranji reviziji za leto 2011 in letnim poročilom nadzornega odbora.
Letni program športa, prav tako pa kulturnih dejavnosti, ki ju je občinski svet obravnaval v ločenih točkah, je občina zavezana sprejeti po zakonu. Šele po sprejetju programa se lahko objavi javni razpis za dodelitev sredstev. Kot je povedal župan Vinko Jeraj, je cilj obeh razpisov zagotavljanje dejavnosti tako športa kot kulture v občini na enakopraven in transparenten način. Za šport je v proračunu namenjenih 13.500 evrov, za kulturo pa 12.690 evrov.
Občina Rečica ob Savinji že ne-
kaj časa ureja stanje na področju občinskih zemljišč, med drugim tudi prodaje takih, ki zanjo niso strateškega pomena. Na delih zemljišč, ki doslej niso bila urejena v skladu z realnim stanjem na terenu, so na tokratni seji sprejeli sklepe o ukinitvi statusa javnega dobra tam, kjer dejanska raba zemljišča ne ustreza (več) temu namenu.
Revizijo poslovanja občine za leto 2011 je opravila družba Revidera. V poročilu je podala nekaj priporočil, v zaključku pa so zapisali, da je »vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki na pretežnem delu revidiranih področij poslovanja deluje v skladu s predpisi in notranjimi akti.« O delu nadzornega odbora v minulem letu je občinski svet seznanil član odbora Jože Časl.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Aktualno
NADPOVPREČNE KOLIČINE SNEGA TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Konec februarja zima na višku moči
Letošnja zima je v Sloveniji postregla z rekordno debelo snežno odejo. Tudi naša dolina pri tem ni izjema, v minulem vikendu, od petka, 22., do nedelje, 24. februarja, so ponekod izmerili tudi preko 80 centimetrov novozapadlega snega. Sneg je povzročil nekaj neprijetnosti na cestah, na Ljubnem ob Savinji pa je botroval tudi prometni nesreči traktorista, ki se je končala s smrtnim izidom.
VEČJIH TEŽAV NA CESTAH IN Z DOBAVO ELEKTRIKE NI BILO
Snežne padavine so nas na dolgo zimo pričele pripravljati že v prvi polovici decembra, ko je nekatere predele Slovenije prekrila rekordno debela snežna odeje za ta mesec. Božično-novoletne praznike smo žal preživeli v nič kaj zimskem am-bientu, ponovno pa je začelo snežiti 13. januarja in od takrat sneg marsikje ni skopnel. Zimske radosti so lahko naši počitnikarji preživeli v pobeljeni naravi, sneg razveseljuje tudi zaposlene na Golteh, kjer snežna podlaga meri preko 160 centi-
metrov in s tem podaljšuje že tako uspešno smučarsko sezono.
V noči na nedeljo, 24. februarja, je po podatkih Agencije RS za okolje na Štajerskem največ snega zapadlo prav na območju Mozirja, in sicer od 20 do 30 centimetrov. Kljub temu težav na zgornjesavinj-skih cestah ni bilo zaznati, celo električna dobava ni bila motena. Te-
žak sneg je sicer v noči na nedeljo in ponedeljek na Celjskem delal težave, saj so se s snegom obtežene veje naslanjale na električne žice in motile dobavo elektrike.
SNEŽNA ODEJA JE LAHKO TUDI NEVARNA
Velike količine snega lahko pomenijo večjo nevarnost plazov v
Cestarji so marljivo plužili ceste in poskrbeli za znosne pogoje vožnje, žal pa so v teh razmerah marsikje »kratko potegnili« pešci.
(Foto: Tatiana Golob)
gorah. Slednji so v letošnji sezoni že terjali več smrtnih žrtev. Tudi zasnežena cesta zna terjati smrtni davek. Velika količina snega je v nedeljo, 24. februarja, vplivala na tragični izid prometne nesreče na Ljubnem, kjer se je, po podatkih policije, na gozdni cesti izven naselja Savina smrtno ponesrečil voznik traktorja. Ko je zapeljal na rob vozišča, se je splužen sneg vdal pod težo vozila, tako da je traktor zdrsnil in se začel prevračati, voznik pa je pri tem utrpel usodne poškodbe.
Zimska služba Komunale Mozirje je bila na delu ves vikend, praktično brez prestanka. Zelo malo počitka so si lahko privoščili tudi pogodbeniki, ki po občinah naše doline skrbijo za pluženje lokalnih cest. Sneg je v velikih količinah namreč naletaval ves prejšnji vikend. V za-drečkem delu so novozapadlega snega v petek namerili 25 centimetrov, v soboto ravno toliko, v nedeljo pa celo 30 centimetrov. V višje ležečih predelih je snega seveda zapadlo še več.
Tatiana Golob
EVROPSKA POSLANKA ZOFIJA MAZEJ KUKOVIČ
Varčevati je treba na sistemu, ne na prebivalcih
V	petek, 22. februarja, je v Velenju evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič pripravila srečanje s predstavniki medijev, na katerem je izpostavila nekatere aktualne teme, ki so trenutno v ospredju v Bruslju in Strasbourgu. Poslanka je ob tem poudarila, da se še vedno premalo zavedamo povezanosti z Evropsko unijo, katere del smo.
MED BREZPOSELNIMI VELIKO MLADIH
V	bruseljskih krogih precej pozornosti namenjajo priključitvi Hrvaške in ostalih držav Balkana. To je pomembno tako zaradi širitve trgov kot zaradi zagotavljanja miru in večje varnosti.
Ključna tema pa je vsekakor izhod iz krize. V EU se število brezposelnih približuje 26 milijonom, še posebej zaskrbljujoče je, da je med njimi okoli pet milijonov mladih iskalcev dela. V tej luči so pomembna prizadevanja za močnejše sode-
Zofija Mazej Kukovič
(Foto: Marija Lebar)
lovanje na skupnem trgu in ustvarjanje novih delovnih mest, kar naj bi prineslo večjo konkurenčnost.
EVROPSKI PRORAČUN DO LETA 2020
Na dnevnem redu parlamenta bo tudi sprejemanje proračuna, ki ga je pripravila evropska komisi-
ja. Gre za naslednjo finančno perspektivo 2014-2020. »Sredstva so predvidena v višini skoraj tisoč milijard evrov, zato je potrebno vso pozornost posvetiti učinkoviti porabi in da bi z njimi ustvarili dovolj veliko število novih delovnih mest,« meni Mazej Kukovičeva. Kljub krizi je standard evropskih prebivalcev v primerjavi z drugimi deli sveta dokaj visok, zato je težko zagotavljati konkurenčnost. Potrebno je razumno varčevanje, vendar ne na račun posameznika, temveč na skupnem evropskem sistemu.
OBNOVLJIVI VIRI, ŠE VEDNO TUDI PREMOG
Pomembna tema je tudi področje energetike in uvajanje obnovljivih virov energije, ki so okolju bolj prijazni. Kljub temu bodo fosilna goriva še vedno v uporabi, saj so bolj zanesljiva kot na primer sončna in vetrna energija. Tako bo premog še kar nekaj časa zagotavljal
tretjino vse energije.
Eno najpomembnejših področij je kmetijska politika in z njo povezana prehranska preskrba, zato so pripravili projekt z naslovom Hrana za zdravje in delovna mesta. Prav na tem področju je zaznati najhitrejšo rast delovnih mest. Gre za zagotavljanje zdrave in tudi dovolj kontrolirane ter neoporečne prehrane prebivalstva unije.
NATEČAJ ZA PRIDELAVO IZ AVTOHTONIH SEMEN
O zdravi prehrani, tako ljudi kot živali, je potrebno bolj osveščati potrošnike. Poslanka je povedala, da bodo skupaj z ekipo Požen' Evropo, Visoko šolo za varstvo okolja in inštitutom Erico iz Velenja začeli z natečajem, ki bo spodbujal šolske vrtove, otroške vrtce, kmete, vrtičkarje in ostale posameznike k pridelavi že nekoliko pozabljenih poljščin, kot so ajda, česen in stročnice.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 5
Iz občin, Organizacije
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE NA LJUBNEM
Na učinek tekem je treba gledati tudi dolgoročno
Obe tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji tretji vikend v februarju sta uspešno za organizatorji. Pohval z različnih strani ni manjkalo, zlasti so bile nad vzdušjem prijetno presenečene tekmovalke. Kaj pa sta tekmi prinesli Ljubnemu in zgornjesavinjskemu turizmu?
Medtem ko nekateri gostinci niso zaznali povečanega obiska, so tisti, ki ponujajo prenočitvene zmogljivosti, zadovoljni. Tako je direktorica hotela Planinka Helena Bizjak Žirovnik povedala, da na tekme v smučarskih skokih gledajo zelo pozitivno: »Prepričana sem, da dogodek za občino pomeni veliko dodano vrednost.« Tudi Edi Jurjevec iz Šport centra Prodnik je zadovoljen. Poleg prenočitvenih zmogljivosti so z gostinsko ponudbo skrbeli za VIP šotor pod skakalnico.
V hotelu Plesnik v Logarski dolini so gostili vse tekmovalne ekipe razen kitajske. Tako z zasedenostjo kot z organizacijo so bili v hotelu zadovoljni, je povedala direktorica Marjana Cvetko in dodala, da so poleg hotela napolnili še druge zmogljivosti v Logarski dolini. Gostom so se ter-minsko prilagajali glede na njihove obveznosti. Z organizacijo in gostoljubjem so bile zadovoljne tudi skakalke in njihove ekipe.
A na dogajanje ne gre gledati le kratkoroč-
Franjo Naraločnik: »Popularizacija smučarskih skokov prinaša nove generacije mladih skakalcev ...« (Foto: Franjo Atelšek)
no, poudarja župan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Izkupiček po svetovnem pokalu Ljubno 2013 vidim predvsem v prepoznavnosti na-
ših ljudi, našega kraja, občine in doline, ki s tem pridobivajo znamko svetovnega formata. Koliko vasi, trgov in mest se lahko pohvali s tem? Ne gre samo za enkraten dogodek, ampak za usmeritev v daljšem časovnem obdobju. S tem pridobivamo izjemno publiciteto, ki se mora izraziti tudi v turistični beri, saj nas takšne prireditve silijo in ohrabrujejo za nove investicije in s tem odpiranje novih delovnih mest. Seveda je pomemben tudi takojšnji prihodek vseh, ki sodelujejo v turistični ponudbi, vendar je najpomembnejša promocija v daljšem časovnem obdobju.«
Naraločnik je prepričan, da je izjemno pomembno poistovetenje ljudi s tekmovanjem v smučarskih skokih. Samo tako je mogoče pripraviti ugodno klimo za organizacijo najvišje kakovosti. Ohranjanje dolgoletne tradicije na Ljubnem v tem noro hitrem in glede na ekonomske razmere neugodnem času ni enostavno, pomeni pa zavedanje svojih korenin in ohranjanje ponosne drže domačinov.
»Popularizacija smučarskih skokov prinaša nove generacije mladih skakalcev, ki jim s tem ponudimo kvalitetno vzgojo in primerno preživljanje mladostnih let. Mogoče je to celo najpomembnejši izplen tekem na Ljubnem ob Savinji,« je svoje razmišljanje sklenil župan Franjo Naraločnik.
Marija Lebar
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE
Do novega vozila za onkološke in dializne bolnike le
s pomočjo donatorjev
Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje v skladu s svojo dejavnostjo izvaja tudi reševalne prevoze onkoloških in dia-liznih bolnikov. Za to imajo posebno vozilo, s katerim opravljajo prevoze tako v Celje kot Ljubljano.
»Vozilo je v šestih letih prevozilo kar 360.000 kilometrov, v preteklem letu pa je imelo dve resni okvari. Ker bolnikov ne želimo izpostavljati tveganju, da se vozilo pokvari med prevozom, razmišljamo o nakupu novega vozila tipa transporter, ki ga bo treba predelati za potrebe prevoza bolnikov. Vse to bo stalo okrog 50.000 evrov. Ker zavod sam sredstev nima dovolj, smo se za pomoč obrnili na različna podjetja in podjetni-
Doslej so sredstva za nakup vozila darovali: Firšt Rototehnika, Pfeifer d.o.o., Jeroplast d.o.o., Samo Ribežl s.p., Vul-kanizerstvo Damijan Novak s.p., Terezija Burja s.p. in Mišmaš d.o.o.
ke,« je povedala vršilka dolžnosti direktorice zavoda Darja Es.
»Prošnje smo odposlali koncem januarja in po treh tednih smo zelo zadovoljni z odzivom. Zbrali smo že 2.250 evrov, v kratkem pa pričakujemo večjo donacijo s strani enega izmed večjih podjetij. V imenu bolnikov in zaposlenih se zahvaljujem vsem, ki so že ali pa še bodo darovali sredstva v plemenit namen,« je povedala Esova. Vozilo nameravajo kupiti pred iztekom tega leta, v kolikor jim to uspe že prej, bodo še bolj zadovoljni.
Ker se Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje nahaja v nezavidljivi finančni situaciji, so sredstva, ki jih imajo rezervirana za investicije, premajhna, da bi naložba uspela brez pomoči donatorjev. Esova je še dodala, da lahko vsak, tudi posameznik kot fizična oseba, ki ga zanima donaci-ja, pokliče upravo zavoda na telefonsko številko 839 24 31, kjer bo dobil vse dodatne informacije. Akciji zbiranja smo se z brezplačno objavo donatorjev priključili tudi pri Savinjskih novicah.
Štefka Sem
Darja Es je zelo zadovoljna z odzivom donatorjev, s pomočjo katerih bodo lažje zamenjali dotrajano vozilo za prevoz onkoloških in dializnih bolnikov.
(Foto: Štefka Sem)
6 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Šolstvo, Kultura
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Informativni dnevi in novosti
Na Ljudski univerzi Velenje so 15. in 16. februarja pripravili dva informativna dneva, na katerih so predstavili svoje dejavnosti. Obisk sicer ni bil najboljši, bilo je le deset obiskovalcev, vendar to še ne pomeni, da bo takšen tudi vpis. Strokovna sodelavka Ljudske univerze Velenje Alenka Mokotar pravi, da odrasli potrebujejo več časa za odločitev, zato tudi zbirajo podatke več mesecev. Poleg tega jih večina pride na informativne dneve avgusta in septembra.
Na to, da obisk na informativnih dnevih ni pravo merilo za vpis, kaže tudi podatek, da je v letošnjem letu v različne izobraževalne oblike na Ljudski univerzi Velenje vključenih preko 750 odraslih iz celotne savinjsko-šaleške regije. Najve-
Obisk na informativnih dnevih je bil nekoliko slabši, je pa zato vpis več kot
zadovoljiv. (Foto: Katja Remic Novak) čje zanimanje je za srednješolske njimi prednjači poklicni tečaj pred-programe za pridobitev poklicne in šolska vzgoja s 60 udeleženci. srednješolske izobrazbe, v katere V prihodnjih mesecih bodo uve-je vključenih kar 343 odraslih. Med dli še nekaj novosti. »Za brezposel-
ne se v mesecu marcu pričenja začetni in nadaljevalni 30-urni tečaj nemščine kot priprava na zaposlitev v tujini. V marcu in aprilu bomo pripravili še šest brezplačnih delavnic v okviru neformalnega izobraževanja odraslih,« je povedala Mo-kotarjeva.
Ljudska univerza ima središča za samostojno učenje tudi v Šoštanju in Nazarjah. Z obiskom so več kot zadovoljni, saj so v zadnje pol leta zabeležili več kot tri tisoč obiskov. Organizirano učno pomoč je v tem času poiskalo 218 odraslih, ki se izobražujejo. Na pobudo na-zarske županje Majde Podkrižnik so organizirali osem delavnic zimskih uric, ki se jih je udeležilo preko 90 ljudi.
Katja Remic Novak
16. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV CELJSKEGA IN KOROŠKEGA OBMOČJA
Učenci Glasbene šole Nazarje znova odlikovani
Prejemnica zlatega priznanja Tina Germelj
(Fotodokumentacija GŠ Nazarje) Mladi glasbeniki, ki obiskujejo GŠ Nazarje, in sicer v petju Urška
Glasbeno šolo (GŠ) Nazarje, so se na 16. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja odlično odrezali in potrdili sloves nazarske GŠ kot ene izmed najkvalitetnejših v Sloveniji. Tekmovanja, ki je v Celju in Velenju potekalo od torka, 12. februarja, do četrtka, 14. februarja, se je udeležilo osem učencev GŠ Nazarje, ki so prejeli 5 zlatih, 2 srebrni in 1 bronasto priznanje.
Omenjeno tekmovanje predstavlja predizbor za sodelovanje na republiškem tekmovanju TEMSIG. Zlato priznanje je prejelo pet učenk
Seveda za nadarjenimi glasbeniki stojijo odlični učitelji. Tokratni uspehi so rezultat dobrega dela mentorjev Jerneja Marinška, Špele Koren, Boštjana Korošca, Kristine Šuster, Bojana Zemeta in Jerneje Vivod-Ušen. K doseženim uspehom je, kot vedno, veliko pripomogel tudi korepetitor Toni Acman.
KNJIZNICA MOZIRJE
Pred dobitniki zlatih priznanj je sedaj udeležba na 42. državnem tekmovanju mladih glasbenikov republike Slovenije - TEMSIG. Državno tekmovanje bo potekalo od 11. do 21. marca v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Ljubljani in Mariboru.
Tatiana Golob
Knjiga meseca marca: Rivers of Babylon
Bider, na flavti Manja Vačovnik, Ni-ka Zgojznik in Manja Pančur ter Tina Germelj na klarinetu. Srebrno priznanje sta prejela Klara Praznik v petju in Matic Breznik na saksofonu. Bronasto priznanje je na klavirju prejela Maja Čerček.
Urška Bider in Tina Germelj sta poleg zlatega priznanja dobili tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Urška je kot najboljša v svoji kategoriji sodelovala tudi na večernem koncertu prvonagrajen-cev v Celju.
Roman Rivers of Babylon (izvirnik ima angleški naslov) slovaškega pisatelja Petra Pišt'aneka je satiričen, rahlo grotesken roman o prehodu iz komunizma v kapitalizem. Glavna vloga pripada Raczu, povzpetniškemu kmetu, ki je zadovoljen v poslu in srečen v ljubezni, saj ima dekle, lepo tako, da takšne še nihče v vasi ni imel. Njeni starši, tipični intelektualci, mu »lezejo v rit«, saj se intelektualec vedno klanja pomembnežem in premožne-žem. Zgodba je polna črnega humorja in hkrati zelo resnična in tipična, saj pripoveduje o bogatenju v času žametne revolucije.
i:
FR te l S T ANE K
Rivers of Babylon
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 7
Intervju
INTERVJU Z ANO LAMUT, DOLGOLETNO DIREKTORICO OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE
»Rada sem imela službo v
■	•• V • •	•	•	|
knjižnici, nanjo imam lepe spomine«
Ana Lamut (osebna fotodokumentacija)
Mesec februar je zaradi spomina na našega največjega pesnika Franceta Prešerna še posebej namenjen kulturi. In mnogi kulturni biseri bi bili za narod izgubljeni, če ne bi bilo knjig. Knjige posredujejo misli in znanja, ne da bi bilo za to potrebno osebno srečanje dveh oseb. Pisna beseda je že zdavnaj zaznamovala naš narod in ga skupaj z jezikom postavila na zemljevid civiliziranih, kulturnih narodov. Kljub temu, da se knjigi menda v dobi digitalizacije ne piše prav rožnata prihodnost, se ji mnogi ljubitelji ne bodo nikoli odpovedali. Ena od rešitev, kako poceni do dobre knjige, so knjižnice.
Ana Lamut je prebivalcem Zgornje Savinjske doline dobro znana. Tako poklicno kot njeno zasebno življenje je tesno povezano s knjigami. Vso poklicno dobo do lanske upokojitve je bila na čelu mozirske knjižnice, ki je v tem času večkrat zamenjala tako način organiziranosti kot ime, ves čas pa je služila osnovnemu namenu - ponuditi članom bralcem kakovostne knjige.
- Se spomnite vašega prvega srečanja s knjigo?
Moje prvo srečanje s knjigo sega seveda v otroštvo. Spominjam se, da so bile moje prve knjige zgodbice Medvedek Dija, Pika Nogavička in Norveške pripovedke. Knjige sem skoraj ve-
dno prejemala za god. Včasih je bila tudi kakšna pobarvanka in barvice. Na godovni dan me je že zjutraj ob postelji pričakalo darilo in če je bila to knjiga, sem bila še posebno vesela.
-	Kaj so vam v življenju pomenile knjige?
Knjige imam rada vse od mojih prvih srečanj z njimi, ko sem jih dobivala v dar. Spominjam se, da smo v Braslovčah imeli krajevno knjižnico, ki je delovala podobno kot v Mozirju, pod okriljem prosvetnega drušlva. Odprta je bila samo ob nedeljah dopoldan in takrat sem knjižničarki Dragici zelo rada zahajala.
Tako sem bila s knjigami obkrožena že od nekdaj, saj smo tudi doma imeli precej knjig, vse od slovenskih večernic, raznih strokovnih knjig do notnega gradiva. Takrat mi je knjiga pomenila preganjanje dolgega časa, predvsem v času poletnih počitnic. V srednji šoli sem brala domača branja, na avtobusu pa, ko sem se vozila v Celje in nazaj domov, sem prebirala lahko-tnejše romane, ki sem si jih izposojala v celjski knjižnici.
-	Kdaj in kako se je začelo vaše delo v Mozirju?
Pot me je zanesla v Zgornjo Savinjsko dolino in to v času, ko so se ravnokar ustanavljale občinske knjižnice. Odločitev takratne politike je bila, da naj se v vsaki občini ustanovi občinska knjižnica z mrežo izposojevalnic v vseh takratnih krajevnih skupnostih. Ker sem študirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani knjižničarstvo in slovenščino, so me zaposlili in v mozirski knjižnici sem vztrajala vse do preteklega leta, ko sem se upokojila.
-	V času, ko ste začenjali z delom, računalniki še niso bili samoumevna oprema. Kako je potekalo delo?
Ko sem leta 1973 pričela, se je knjižnica prosvetnega društva z 830 knjigami prenašala v Občinsko knjižnico Mozirje. To je bilo v tistem letu poleg nekaj darov in nakupa osnova za poznejšo knjižnično zbirko. Knjižnični katalogi in inventarna knjiga so se seveda pisali še ročno, člani knjižnice so se na novo vpisovali. Tako so se vse evidence, vsi katalogi in vse ostalo delo zastavljali popolnoma od začetka, pač po načelih knjižničarske stroke. Danes sem zadovoljna in srečna ob teh spominih, da sem poleg predstavnikov kulturne skupnosti prisostvovala postavitvi in organizaciji knjižnice. Prvih šest le sem bila edina knjižničarka.
-	Večkrat ste knjižnico tudi selili. Obseg gradiva se je povečeval, kaj pa zaposleni?
Knjižnica je skozi vsa ta leta doživela štiri oziroma pet selitev, postavitev prizidka k prostorom, kjer je knjižnica še danes, ter prenovo galerije. Tudi kadrovsko se je krepila, knjižnična zbirka se je povečevala tudi z neknjižnim gradivom, število članov in uporabnikov se je iz leta v leto povečevalo. Bilo pa je v teh letih tudi nekaj organizacijskih sprememb, vse do leta 2003, ko je knjižnica končno postala samostojni javni zavod. Takrat so se tudi krajevne knjižnice pričele prostorsko in tehnološko sodobno opremljati in so izposojo pričeli voditi knjižničarji, zaposleni v osrednji knjižnici.
-	Kako ste izbirali nakup knjig?
Knjižnično gradivo smo kupovali v okviru v finančnih zmožnosti. Pomembno vodilo so nam bile želje in potrebe naših uporabnikov in članov, ki so zelo dobro seznanjeni z vsemi novostmi, ki izidejo na našem knjižnem trgu. Velik poudarek smo dajali tudi literaturi za otroke in mladino, saj je bil odstotek teh uporabnikov visok.
-	Že vrsto let v organizaciji Osrednje knjižnice Mozirje poteka tudi akcija Bralna značka za odrasle. Kakšni so bili začetki?
Bralno značko za odrasle smo uvedli med prvimi splošnimi knjižnicami v Sloveniji. Mislim, da se je pisalo leto 2006. Sprva so brali le bralci v krajevni knjižnici Ljubno, ker je pobuda za to vrsto organiziranega branja prišla iz njihovih vrst. Naslednje leto smo branje razširili na vse knjižnice v dolini. Vidim, da je bralna značka razpisana tudi v tej sezoni in je že osma po vrsti. Vesela sem, da ta projekt še poteka in da priznanje vsako leto prejme že več kot sto bralcev. Upam, da bom letos tudi jaz med prejemniki, če mi bo seveda uspelo prebrati osem knjig z obširnega seznama, ki so ga pripravili naši knjižničarji.
-	Knjige za ta projekt ste izbirali še posebej skrbno. Kakšno je bilo vaše vodilo?
Knjige za bralno značko smo izbirali med novostmi tistega leta, med priljubljenimi in branimi avtorji, brskali smo med kvalitetnimi avtorji, a malo manj branimi, dodajali pa smo tudi poljudno strokovne vsebine, potopise, pesniške zbirke in podobno. Želeli smo sestaviti čim bolj pisan in zanimiv seznam naslovov.
-	S posebnim projektom ste poskušali zbuditi zanimanje tudi za slovenske avtorje in njiho-
8 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Intervju, Kultura
va dela. Kakšen je bil uspeh?
Glede na slabše izkušnje pri branju naših domačih avtorjev smo se skupno s Knjižnico Laško lotili projekta Beremo slovenske avtorje. Ta projekt branja ni bil tako odmeven kot bralna značka, a nekaj bralcev nam je vendarle sledilo in v enem letu prebralo deli vsaj dveh slovenskih književnikov. Morda jih brez tega projekta ne bi prebrali.
-	Knjižnica je večkrat v goste povabila literarne ustvarjalce in se tudi tako trudila povečati zanimanje za knjige ...
Za spodbujanje branja smo poleg teh dveh bralnih projektov organizirali še predstavitve najrazličnejših knjig in srečanja z literati. Tudi za otroke. Spominjam se na primer Francija Rogača s precej žalostno preteklostjo, ki danes postaja priznan pravljičar, tudi izven naših meja.
-	V sklop knjižnice sodi tudi galerija. Prireditve pritegnejo številne obiskovalce. Kako pogosto ste pripravljali te prireditve, koga ste gostili?
V galerijski dejavnosti smo organizirali vsaj dve odmevnejši razstavi v sezoni. Mnogokrat smo dali možnost razstavljanja domačim likovnikom in ustvarjalcem. Dobro smo sodelovali z domačimi društvi in združenji s tem, da smo jim ponudili možnost predstavitve svoje dejavnosti in ustvarjalnosti. Marsikatera naša ideja tudi ni
bila realizirana, v glavnem zaradi pomanjkanja denarja.
-	Že nekaj časa stoji na hodniku košara, kjer lahko vsakdo izbere in odnese knjige, ki jih tja odložijo tisti, ki jih doma ne potrebujejo več. Je ta »promet« s knjigami uspešen?
Zadnja leta smo v knjižnico prejemali veliko darov starejših knjig. Marsikaterega daru smo bili zelo veseli, ker smo na ta način izpopolnjevali naše zbirke, predvsem domoznansko. Vsega pa seveda nismo mogli sprejeti, zato smo knjige pričeli podarjati našim bralcem in obiskovalcem. Lahko rečem, da je bilo zanje veliko zanimanja, predvsem za leposlovje. Na ta način knjige krožijo in ne pristanejo v smetnjakih.
-	Nekaj posebnega je domoznanska čitalnica. Kaj obsega njeno gradivo?
Zelo sem vesela, da nam je pred tremi leti uspelo urediti domoznansko čitalnico, ki je zanimiva in bogata z domoznanskim gradivom, kot so razglednice, dokumenti, fotokopije, brošure, stare knjige, zapuščine naših krajanov ipd. Največji del zbirke predstavlja dar gospoda Aleksandra Videčnika, ki je veliko svojega zbranega gradiva podaril knjižnici.
-	Kako sedaj gledate na prehojeno poklicno pot? Knjižnico kaj pogrešate? Gotovo so knjige tudi sedaj vaše redne spremljevalke?
Na celotno pot službovanja v knjižnici imam izredno lepe spomine. Rada sem imela to službo. In ja, malce jo še vedno pogrešam. Predvsem stik z novim knjižničnim gradivom, z uporabniki in seveda tudi s sodelavci. Še vedno rada berem. Berem kar vse zvrsti, razen morda znanstvene fantastike in grozljivk. Tega res nisem nikoli posebno marala. Sicer se pa v vsaki zgodbi najde kaj lepega.
-	Za svoje predano delo na področju knjižničarstva ste bili tudi nagrajeni.
Ponosna sem, da sem prejela Čopovo priznanje, ki ga podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije za uspehe na področju knjižničarstva. Prejela sem ga leta 1998, ob 25-letnici dela v knjižnici. Hvaležna sem takratnemu direktorju Zavoda za kulturo Mozirje, Petru Širku, kamor je knjižnica organizacijsko spadala in sodelavcem, da so toliko cenili moje delo in me predlagali za to priznanje.
-	Še vaša misel za konec pogovora ...
Misel, ki se mi je utrnila pri tem pogovoru, je, da živeti pomeni ustaviti se tam, kjer sije sonce. Ustavimo se in preudarimo, kaj nam pomeni čas pozornosti, ki jo posvečamo drug drugemu. Naša sreča je neločljivo povezana s srečo drugih ljudi. Zavedajmo se, da so »prijazne besede lahko kratke in enostavne. Njihov odmev pa je neskončen«, kot je rekla mati Tereza.
Pogovarjala se je Marija Lebar
REČICA OB SAVINJI
Milena Usenik razstavila dela iz popartističnega in
ekspresivnega obdobja
V okviru meseca kulture sta Kulturno-umetni-ško društvo Utrip in Občina Rečica ob Savinji na rečiški šoli pripravila razstavo del akademske slikarke Milene Usenik. Otvoritev so popestrili so-pranistki Natalija Kokalj in Mojca Hladnik in te-
norist Primož Hladnik, na klavirju jih je spremljala Natalija Koželj.
O umetničinem delu je spregovoril prof. dr. Jože Muhovič. Dejal je, da se razstavljena dela Usenikove delijo na dve obdobji njene ustvarjal-
nosti, na njena zgodnejša dela iz popartistične-ga obdobja in kasnejša dela iz ekspresivnega obdobja. Med zgodnejšimi deli je na razstavi izstopala Pentlja. »Prepričan sem, da je priložnosti za čisto veselje na tej razstavi veliko in slikarki želim, da bi to čisto veselje doživela v prvi osebi ednine,« je dejal Muhovič.
Usenikova, ki ni znana le kot slikarka ampak tudi kot vrhunska atletinja, saj se je leta 1956 udeležila olimpijskih iger v Melbournu in v metu krogle dosegla deveto mesto, je obiskovalcem dejala le, da slike govorijo zase in zato več besed ni potrebnih. Zahvalila se je vsem za obisk otvoritve, še posebej glasbenikom, ki so s klasično glasbo polepšali dogodek. Rečico ob Savinji in gostoljubnost ljudi v tem kraju je spoznala že ob razstavi del svojega moža v tem kraju. Omenila je tudi lepote Zgornje Savinjske doline, zaradi katerih bo še prišla v te kraje.
Prijetna dolžnost odprtja razstave je pripadla županu Vinku Jeraju. V nagovoru je izrazil veselje, da se v mesecu kulture odvija tako veliko prireditev, med temi tudi razstava na Rečici. Mileni Usenik je zaželel še obilo ustvarjalnih dni.
Štefka Sem
Milena Usenik je razstavila dela iz dveh različnih obdobij ustvarjanja. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 9
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
S slovensko pesmijo proslavili kulturni praznik
Tudi v Nazarjah so se pridružili vseslovenskemu praznovanju kulturnega dneva. Slovesnost je Kulturno društvo Nazarje pripravilo v nedeljo, 17. februarja v tamkajšnjem Domu kulture, kjer je občinstvo prisluhnilo bogatemu kulturnemu programu in razmišljanju slavnostnega govornika mag. Francija Kotnika.
Franci Kotnik, glavni urednik Savinjskih novic in direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, se je v svojem nagovoru ozrl v zgodovino, ko smo Slovenci s ponosom negovali domačo besedo in kulturo, ki sta narodu pomagali obstati kljub pritiskom tujcev. Spomnil se je prazničnih dni v svojih otroških in mladostnih letih ter pri tem poudaril ključno vlogo kulturnikov pri osamosvajanju Slovenije.
Kotnik je nato kritično spregovoril o položaju kulture v današnjem sistemu: »Da bi spremenili sedanje stanje, kar je neobhodno potrebno, če želimo doseči osamosvojitvene cilje in se zavih-teti med najbolj razvite, najbolj človeku in družbi prijazne evropske države, bo treba nekaj bistveno več kot sprememba sistema. Spremeniti bo treba njegovo vsebino in tukaj se srečamo s kulturo v bistveno širšem pomenu, kot so proza, poezija, pesem, ples, slika, knjiga, film ... Tukaj se srečamo s pojmi, kot so politična kultura, poslovna kultura, organizacijska kultura, pravna kultura, medijska
kultura, kultura komuniciranja ...«
Kotnikovemu govoru je sledil pozdrav županje Majde Podkrižnik, ki je ob tej priložnosti čestitala častnemu občanu Nazarij Aleksandru Videčniku za priznanje JSKD za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti.
Večer, namenjen praznovanju kulture, so seveda najlepše zaznamovali kulturniki. Na odru so se z repertoarjem slovenskih pesmi predstavili pevci Mešanega pevskega zbora KD Nazarje pod vodstvom Kristine Šuster. Glasbeno šo-
lo Nazarje sta zastopali Petra Lamprečnik s solističnim pevskim nastopom in violinistka Jacqueline Rosenstein.
Občinstvu so se predstavile tudi pevke I-zborčka OŠ Nazarje, ki ga vodi Katja Gruber. Ker je kulturni praznik namenjen spominu na našega velikega pesnika Franceta Prešerna, je na slovesnosti nekaj njegovih pesmi predstavila re-citatorka Nika Ganič. Večer je povezoval Seba-stjan Žvipelj.
Tatiana Golob
Mešani pevski zbor KD Nazarje pod vodstvom Kristine Šuster se je predstavil z repertoarjem slovenskih pesmi. (Foto: Tatiana Golob)
NAZARJE
Grad Vrbovec zavzeli mladi graščaki in kraljične
Članici kulturno-umetniškega društva STOPinJE, ki si prizadeva za ohranjanje kulture in tradicije ter ljudskega izročila, Vanja Hofbauer in Ivana Žvipelj, sta v torek, 19. in v sredo, 20. februarja, v gostišču Grad Vrbovec pripravili počitniške delavnice za otroke. Naslovili sta jih Babica pripoveduje zgodbe o gradovih.
Namen delavnic, ki so se jih v glavnem udele-
žili otroci iz OŠ Nazarje, je bil popestritev zimskih počitnic z dejavnostjo, ki je zabavna in hkrati poučna. Tako so otroci skozi pravljice in pripoved spoznavali zgodovino in nastanek gradov, preteklost gradu Vrbovec in značilnosti grajskega življenja. Ker je to potekalo med zidovi pravega gradu, v čisto grajskem ambientu, so si otroci lažje predstavljali, da so se vrnili v srednji vek. Po tem,
Otroci so se za nekaj ur prelevili v prave graščake. (Foto: Mateja Goltnik)
ko so prisluhnili pravljicam o princih in kraljičnah, jih je že čakal material za delavnice, kjer so izdelovali krone, sablje, ščite, prstane in ogrlice. Živahno dogajanje in sproščeno grajsko vzdušje se je nadaljevalo s pravo grajsko večerjo.
Dober odziv, zadovoljni obrazi in zanimanje udeležencev za nadaljevanje delavnic so nakazali idejo po ponovitvi aktivnosti. Društvo STOPinJE si bo prizadevalo, da k spoznavanju preteklosti naših krajev privabi še več otrok iz Zgornje Savinjske doline.
Mateja Goltnik
Glej lušno je pr' nas!
Na drugem etno večeru se bodo to soboto, 2. marca, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu na odru zavrtele številne folklorne skupine. Med temi bodo najmlajši Facki, plesalci iz OŠ Gornji Grad, pridružile se jim bodo uveljavljene folklorne skupine. Večer bo popestrila tamburaška skupina Tamburice od Murice, klapa Mali Grad pa bo s pesmijo obiskovalce popeljala v toplo Dalmacijo.
ŠS
10 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Organizacije, Čestitke
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Nekdaj »paradni konj« izgublja na kakovosti
Za člani rečiškega turističnega društva je še eno aktivno leto, v katerem so izvedli vse zastavljene naloge. Po besedah predsednika Si-niše Todorovica je bilo najbolj odmevno srečanje krajev s pranger-jem. Rečičani so v goste povabili predstavnike še 13 krajev, ki imajo omenjeno zgodovinsko znamenitost.
Sicer pa turistično društvo ostaja zvesto organizaciji prireditev, ki so njihova stalnica. Mednje sodijo prvomajsko kresovanje, Od lipe do prangerja, rock žur, koncert v Bla-tah, Lenartov sejem, miklavževanje in žive jaslice. Lani so decembrsko svetopisemsko zgodbo predstavili tudi v Ljubljani.
Na občnem zboru, ki so ga pripravili tretji petek v februarju, so se dotaknili tudi kvalitete prireditev. Tako župan Vinko Jeraj kot tudi nekateri ostali udeleženci zbora so bili mnenja, da nekdaj »paradni konj« društva, prireditev Od lipe do prangerja, vsako leto izgublja na kakovosti tako pri programu kot v družabnem delu. Slišati je bilo tudi očitke na račun drugih nosilcev turistične dejavnosti, ki da ne pripo-
Novoštiftni gasilci so na občnem zboru na funkcijo poveljnika izvolili Bojana Poličnika, dosedanjega zelo uspešnega referenta za mladino, predsednik je ostal Branko Stenšak. Udeležence zbora sta pozdravila predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi.
Poveljnik Jože Enci je v poročilu za minulo leto omenil, da je pri intervencijah vse manj gašenja in vse več naravnih nesreč. V Novi Štifti so se v preteklem letu srečali s težavami zaradi močnega vetra, snegoloma in poplav. Pohvalil je veterane, ki so opravili veliko dela pri ureditvi gasilskega doma, in
Siniša Todorovic
(Foto: Marija Sukalo)
morejo k razvoju turizma v kraju. Turistično društvo namreč ni organizacija, ki bi se pridobitno ukvarjala z organizacijo in izvedbo prireditev.
Tudi letos bodo poskušali izpeljati tradicionalen nabor prireditev, kar bo povezano z visokimi stroški. Del sredstev pričakujejo iz občinskega proračuna, razliko nameravajo poiskali pri sponzorjih. A brez številnih prostovoljnih ur, ki jih vlagajo člani društva, tudi v letu 2013 ne bo šlo.
Marija Šukalo
Bojan Poličnik
(Foto: Štefka Sem) mladino, ki je bila po zaslugi mentorja Bojana Poličnika zelo uspešna na tekmovanjih.
Predsednik Branko Stenšak je
povzel petletne investicije in izpostavil nakup cisterne in ureditev garaže ter okolice gasilskega doma. V tem letu imajo željo, da bi v domu obnovili centralno ogrevanje in dokončali ureditev okolice.
Janko Žuntar je dejal, da so za gornjegrajski okoliš značilni dobri medsosedski odnosi in da je tako tudi pri gasilcih. Dodal je, da se delo gasilcev res spreminja, saj je vse več dela ob naravnih nesrečah. Glede financ je ugotovil, da je
Majda Krajner
(Foto: Marija Sukalo)
Nazarska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB je v preteklem letu delno realizirala zastavljene naloge. Za ohranjanje vrednot NOB so se po besedah predsednice Majde Krajner udeleževali spominskih slovesnosti in prireditev ob spomenikih in obeležjih tako v Sloveniji kot izven njenih meja. Največ udeležencev iz nazar-skega krajevnega združenja je bilo na spominskih proslavah na Meni-ni in na Čreti.
pomanjkanje denarja prisotno po vseh občinah in da se bo treba s tem sprijazniti.
Tudi župan Ogradi je spregovoril o sredstvih, namenjenih za gasilska društva. V občini poskušajo večje naložbe razdeliti pravično in na več let. Potem ko so novoštiftni gasilci dobili cisterno, je sedaj na vrsti gornjegrajsko društvo, ki bo zamenjalo gasilski avto. Potrebe imajo vsi, sredstev pa nikoli ni dovolj.
Štefka Sem
Komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve so izvedli ob pomoči nazarskih osnovnošolcev. Pripravili so tudi proslavo ob dnevu boja proti okupatorju ter se podali na izlet na Kočevsko.
Njihova naloga stalnica je skrb za grobove in grobišča. Slednje ob finančni pomoči občine in članov planincev redno vzdržujejo. Za razvoj organizacije so poskrbeli s pomlajevanjem. Le z novimi, mlajšimi člani bodo lahko še naprej ohranjali zgodovinski spomin na obdobje druge svetovne vojne. Ob izteku leta so obiskali starejše in bolne ter jim izročili priložnostna darila.
Tudi v letošnjem letu želijo ohranjati tradicijo in zgodovino narodnoosvobodilnega boja, predvsem pa opozarjati mlajše, da je bilo za to, kar imamo danes, prelito veliko krvi. Na letni konferenci tretjo soboto v februarju sprejet program dela je podoben lanskemu, le nekoliko so ga dopolnili s predlogi udeležencev.
Marija Šukalo
Ob rojstvu naše male
Vile
smo nepopisna srečni in ponosni.
JES»»
telimo ji dobrodošlico v naši ' d r u í i ni, m n m í cí N ¡i sta s j i i n očij u G reg u pa iskr e n e testitk e te r v se « dobro v novi vlogt staršev.
Gabi Hi t ena. dedo Franci
ÍI1 H'IJt ÍMjíli:!

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Na poveljniškem mestu sedaj Bojan Poličnik
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KO NAZARJE
Ohranjanje spomina z novimi, mlajšimi dani
11 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Organizacije, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA
Ludvik Miklavc namesto Janija Tevža
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Mozirski gasilci z novim vodstvom
V Bočni so prostovoljni gasilci na občnem zboru izvolili novega predsednika Ludvika Miklavca, poveljnik je ostal Slavko Šinkovec. Strinjali so se s spremembo statuta in opozorili na to, da bi bilo potrebno poleg naslova kraja intervencije na območjih sosednjih društev prejeti tudi domač naziv gospodarstva, da bi hitreje in lažje prišli na kraj dogodka. Podelili so priznanja in prisluhnili pozdravnim besedam gostov.
Poročilo o delu je podal stari predsednik Jani Tevž, ki je poudaril pomen prostovoljstva in dejal, da je gasilec človek z visokimi moralnimi vrednotami. Opozoril je na opravljena dela na gasilskem domu, omenil nakup zemljišča za ureditev stopnišča ter dodal, da bodo z omenjenimi aktivnostmi nadaljevali v letošnjem letu, saj želijo obnoviti streho in stopnišče.
Poveljnik Slavko Šinkovec je poleg intervencij omenil poplave, ko so bili odrezani od sveta. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da je v občini več društev, saj v takšnih primerih do njihovih krajanov ne bi mogel nihče. Izrazil je
Na 126. zboru članov PGD Mozirje minulo soboto so na čelo 330-članskega društva izvolili nove organe. Novi predsednik PGD Mozirje je postal Roman Čretnik ml., poveljnik pa Milan Kroflič.
Dosedanji predsednik Robert Stropnik je poudaril sodelovanje gasilcev v akciji Očistimo Slovenijo, slovesno mašo za gasilce s prisotnimi pobratenimi člani hrvaških gasilskih društev iz Kumrovca in Dubrave, tekmovanje za memorial Viktorja Lukšeta ter sodelovanje
z aktivnima gasilskima trojkama v Šmihelu in Lepi Njivi. Uspešno so organizirali člansko tekmovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline ter zaključno tekmovanje za mladino, na katerem so bile najboljše mozirske pionirke.
V gasilskem domu so postorili vrsto pomembnih tehničnih zadev in organizirali izobraževanja za članstvo. Kar šest njihovih članov je pridobilo naziv gasilski častnik. Najbolj so jih seveda obremenile novembrske poplave, v katerih so
Ludvik Miklavc
(Foto: Štefka Sem)
zadovoljstvo, da so poleg članov v društvu zelo aktivne tudi članice in mladina.
O tem, da narava ne prizanaša in povzroča vedno več težav, je spregovoril občinski poveljnik Igor Čeplak. Člani vseh treh društev v občini Gornji Grad so opravili preko 700 ur prostovoljnega dela. Delo gasilcev, ki so vsak trenutek pripravljeni priskočiti na pomoč so-krajanom, je pohvalil župan Stanko Ogradi.
Štefka Sem
Šest članov PGD Mozirje je pridobilo naziv gasilski častnik.
(Foto: Jože Miklavc)
se, tudi po besedah župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika, izjemno izkazali.
Dosedanji poveljnik Robert Napo-tnik je v obsežnem poročilu nanizal vrsto preventivnih aktivnosti, posredovanj v gasilskih intervencijah in gašenje požarov. Kar 26-krat so posredovali v nujnih primerih, od tega v trinajstih požarih, kar predstavlja občutno povečanje glede na prejšnja leta. Ob poplavah so gasilci posredovali na 250 (!) lokacijah in ob tem opravili 2.500 delovnih ur. V teh izrednih razmerah jim je priskočilo na pomoč 150 gasilcev iz Gasilske zveze Ljubljana, zato so prisotnemu predstavniku Cvetu Šumecu izrekli veliko zahvalo.
Člani PGD Mozirje so v lanskem sušnem letu opravili 227 prevozov pitne vode v skupni količini 1.135.000 litrov, za kar so porabili preko 600 ur. Skupaj pa je bilo s strani članstva opravljenih preko 10.000 ur nujnega in koristnega dela.
Jože Miklavc
12 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Zgodovina in narodopisje
Kotnikov zbornik (4)
as»' WWiSr
¡¿V	%
Piše: Aleksander Videčnik
PUSTOTE (NADALJEVANJE KOTNIKOVEGA SESTAVKA)
Pustota je termin iz agrarno-gospodarskega življenja na ozemlju nekdanjega oglejskega pa-triarhata, predvsem v Furlaniji, na Tolminskem in v Beneški Sloveniji, pa tudi na ozemlju Goriške grofije. Na tem ozemlju so prebivali in prebivajo še danes Slovenci in Furlani.
Furlani so prevzeli besedo pustota od nekdanjih slovenskih ruralnih naseljencev, ki so prebivali med njimi in poleg njih v ravni Furlaniji. Pu-stota je prevzeta kot pojem v pravno knjigo, namenjeno »furlanski domovini«, h kateri slovenskega ozemlja niso šteli. Pustos, pustot, pustote, pustotis, pustota je razširjen toponomastičen naziv, predvsem ledinsko ime v srednji in spodnji Furlaniji. Beseda »pustota« je bila sprejeta v furlanšči-no okoli leta 1286. Danes je tudi tam samo še ledinsko ime kakor pri nas na slovenskem ozemlju.
Tudi urbar benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1426, ki so ga izpolnjevali od leta 1441, našteva opustele kmetije ali pustote, vendar večinoma z nemškim izrazom, kot smo že omenili, »an oed« ali z latinskim izrazom »man-sus«; dvakrat pa je pusta kmetija označena s slovenskim izrazom »apostata« in »pastota«.
Po ugotovitvah Milka Kosa v zgoraj navedeni razpravi se je agrarno-gospodarski termin »pu-stota« uporabljal predvsem na ozemlju svetne oblasti nekdanjega oglejskega patriarhata in njemu bližnjih območjih. Vsiljuje se razlaga, da je ta tipični izraz prišel tudi sem iz oglejskega pa-triarhata, s katerim je bilo gornjegrajsko zemljiško gospostvo po svojem nastanku in cerkvenem pogledu tesno povezano.
Znana je listina iz leta 1140, s katero sta plemič Diebald de Chagere in njegova žena Truta podarila oglejskemu patriarhu svojo zemljiško posest v Gornjem Gradu z željo, da dobi večino te posesti gornjegrajski benediktinski samostan, ki je bil prav tedaj ustanovljen. Prav tako pa je mogoče, da je prišel izraz pustota sem s posesti, ki jo je imel gornjegrajski samostan na Tolminskem (urad Kojca) in v Furlaniji (urad Arteca). Važnejša od razsodbe, katera od domnev je pravilna, je ugotovitev, da je tedaj pustota še vedno samo agrarno-gospodarski pojem (termin).
Zemljiški gospodje so si prizadevali, da bi tudi od pustih kmetij dobili čim več dohodkov. Zato so na njih naseljevali podložnike in dajali pusto-te v celoti ali vsaj delno kmetom v zakup poleg kmetije, ki jo je vsak posameznik že imel. Posa-
mezne puste kmetije so imeli tudi oskrbniki. Od navedenih pustih kmetij so plačevali podložniki večinoma v denarju, nekateri pa tudi v pridelkih.
Mogoče je, da bi katera od teh kmetij obdržala oznako pustota kot domače ime. Za pustote, ki so še ledinska imena ohranila do danes na območju k.o. Florjan in Lenart nad Gornjim Gradom, je verjetnejša razlaga, ki nam jo ponuja lega predelov, ki še danes nosijo to ime in njihova še živa funkcija v gospodarjenju na teh samotnih kmetijah.
KMEČKI DOMOVI IN HIŠNA OPREMA -AVTOR DRAGO PREDAN
Strnjenih naselij v teh goratih predelih ni. Prevladujejo samotne domačije ali »samne«, le redkokje se nahajata v neposredni bližini dva kmečka domova. Oblikovno prevladujejo skoraj izključno gru-časti tip kmečkih domov. Posamezna poslopja so zgrajena tako, da ni graditelj pri tem upošteval nobenega reda. Postavljal jih je pač tako, kakor so mu to narekovale predvsem terenske prilike. Za gradbišče so si gorjanci izbrali osojne in po možnosti položne lege, najraje tam, kjer je v bližini izvir vode.
Prevladuje alpski tip hiše. Stanovanjski prostori so v večini primerov ločeni od gospodarskih. Za gradivo služita kameni in les, kriti pa so domovi s skodlami, v nižjih predelih pa tudi s slamo in z opeko.
Tudi hišna oprema se v glavnem ne razlikuje od enake opreme v drugih gorskih predelih tega dela slovenske zemlje. Iz veže vstopiš v hišo ali veliko sobo, ki je glavni prostor kmečkega doma. Tu je kmečka peč, okrog nje pa klop, v imovi-tejših z bogato dekoriranimi nogami in naslonjalom. Kmečke peči so novejšega datuma.
Drugače je bilo v tem pogledu nekdaj. Včasih so imeli na levi strani in desni strani peči tako imenovane »strnike« (zapečke). V njih so lahko sedeli oziroma po njih zlezli na peč. Nad pe-
čjo visijo s tropa »rnte« (rante) za sušenje perila. Nad vrati so »štange« - dva drogova, ki jih pa vidimo le v hišah z lesenim stropom. V nekaterih hišah ima klop okoli peči na vogalu luknjo, kamor so vtikali »kajfeže« (svečnike). To so pa že prav redki primeri, kajti stari način svečave je bil s tre-skami, kar je sedaj že drugače. Včasih so imeli pod pečjo »dire«, to so bili na valčkih stoječi za-bojčki za sušenje prosa. To se je moralo namreč počasi sušiti, preden so ga »sphali«.
V	kotu med dvema oknoma stoji velika miza s ploščo iz lipovega lesa, v kateri so vloženi orna-menti: IHS, začetni črki gospodarjevega imena in priimka ter letnica izdelave. V mizi sta dva predala - eden za kruh, drugi, manjši, pa za žlice. Ponekod uporabljajo za žlice »žličnike«, ki so bili prvotno leseni, pozneje pa pločevinasti. Žličniki so viseli na zidu ali pa so bili tudi premakljivi. S pomočjo škripca jih je bilo mogoče dvigniti pod strop, po potrebi pa spustiti. Sestavni deli mize nosijo skoraj izključno nazive v nemških spakedrankah kot: ladlc, gršt, nogam so tudi rekli »traglci«.
Okrog mize oziroma ob obeh straneh, ki tvorita kot hiše, je velika obzidna klop, ki je običajno enako dekorirana kot ona okoli peči. Ob mizi so še starinski stoli s srčastim naslonjalom in enakim izrezom. Izrez je tu in tam okroglast, v krogu pa je izrezan ptič (pri Stenšaku). Nad mizo je ponavadi visel golob (sv. Duh), zvezan s pomočjo škripčevja s hišnimi dvermi; ko so se ta odprla, se je ptič spustil nižje.
V	kotu je razpelo z nabožnimi slikami in doma iz raznobarvnega papirja izdelanega okvirjenega okrasja, po stenah visijo fotografije deloma nabožne, deloma pa družinske. Za obešanje oblek, plaščev in klobukov imajo obešalnike, ki so navadno leseni in pribiti blizu vrat na zid. Klinom pravijo »cveki«.
Bomo nadaljevali.
Iščemo stare fotografije
Nemška koča na Okrešlju, ki jo je pred prvo svetovno vojno uničil snežni plaz. Sliko hrani A. V. v Mozirju.
13 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Nasveti, Ljudje in dogodki
Razmišljam globalno, delujem
Plodra - prava muka za pešce
Letošnja zima tudi v dolini ni pretirano skoparila s snegom, vsaj v zadnjem obdobju ne. Za sneg je znano, da se ga najbolj razveselijo otroci, najmanj pa vozniki in komunalne službe. Ter občine seveda, ki morajo odstranjevanje vode v začetnem trdnem stanju plačati. Novoza-padli sneg je ovira za promet, za transport dobrin in ljudi, zato ga je treba čim prej ter temeljito odstraniti s cest, pločnikov in drugih pohodnih površin.
SNEG PRESENEČA SICER »DOBRO PRIPRAVLJENE« ZIMSKE SLUŽBE
Zgodba nam je vsem znana in se ponavlja vsako leto. Zlasti prvi novozapadli sneg, če je obilnejših količin, preseneti sicer »dobro pripravljene« zimske službe - gotovo se še spomnite več ur trajajočih decembrskih zastojev na primorski avtocesti. Nato se te poženejo v akcijo in začnejo plužiti, posipati in kar je še tega. Nekaj časa traja, da spravijo stvari v red.
Na lokalnem nivoju gre malo bolje ali vsaj hitreje, saj so tu službe na znanem terenu. Zato na cestah in v naseljih že sredi ponoči rohnijo ce-
stni plugi in druga za ta dela namenjena mehanizacija. Do jutra sta osnovna prevoznost cest in ulic ter prehodnost glavnih pohodnih površin v naseljih v glavnem vzpostavljeni.
PLOČNIKI SPLUŽENI, POSTAJALIŠČA IN DRUGE POVRŠINE ZA PEŠCE PA NAPHANE S SNEGOM
Pešci smo zjutraj prav veseli, da nam ni treba gaziti v celino do kolen, zato nas sprva niti ne moti toliko, da so sicer v večini primerov ponoči spluženi pločniki, postajališča in druge nam namenjene površine pa naphane s snegom, ki so ga tja zjutraj narili cestni plugi. Ker je sneg stisnjen in trd, se da zjutraj po njem še znosno hoditi. Cestarji pred popoldansko konico še enkrat dobro postrgajo ceste in jih temeljito posolijo. Cestni plugi seveda sneg ponovno »odložijo« na površine za pešce.
Teh površin popoldne največkrat, vsaj v večini krajev je tako, ne splužijo več. Dobro, si človek misli in razume, vsega ni moč narediti naenkrat, splužiti je treba tudi lokalne ceste in poti, pa tudi spočiti si morajo tisti, ki so ure in ure delali. Vendar vračanje domov po snegu, ki se zaradi delovanja soli vse bolj melje pod nogami, ni več prijetno. Že odrasle je »zabavno« gledati, kako slabo oporo v sprva še suhi snežni drozgi ima njihov korak; pri hoji meljejo tja nekam v prazno.
Posebej je to neprijetno in tudi nevarno za starejše in za otroke.
PLODRA - PRAVA MUKA ZA PEŠCE
Ob odjugi se kašasta snežno-solna zmes spremeni v plodro ali bolj znano plundro, če hočete. Tedaj se začnejo za pešce prave muke. Žla-budrajo po pločnikih kot po kakšnem močvirju. Zato ne čudi, da se pred brozgo raje umaknejo na očiščeno cesto, kjer so seveda izpostavljeni mimo drveči pločevini. V jutranjem mraku je to posebej nevarno, zlasti zato, ker sneg duši zvok avtomobila.
Tako rado ostane kar nekaj dni ali več. Nato se včasih zgodi, da se pločniki še enkrat splužijo. Včasih pa tudi ne. In mehanizacija tudi ni vsemogočna, vedno ostanejo »nesanirani« kotički. Ker je »hudič« vedno v podrobnostih, so to največkrat za pešce najpomembnejše točke: avtobusna postajališča, mostovi, prehodi za pešce in priključki stranskih ulic. Tam »žlavsa« ostane najdlje. Ne verjamete? Zagotovo ste se na delo pripeljali z avtom in niste prišli peš, tako kot jaz in drugi pešci ... Dobro in koristno bi bilo, da bi občine in izvajalci zimske službe v naseljih poskrbeli, da bi bile tudi te površine za pešce očiščene tako, kot je treba.
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
POVRATEK INDUSTRIJSKE KONOPLJE
Tržna priložnost predvsem za ekološke gojitelje
Industrijska konoplja je rastlina, ki so jo gojili več tisočletij nazaj, a je zaradi različnih interesov izgubila svoj status. Tudi v naših krajih se starejši ljudje še spomnijo, kako so na kmetijah gojili konopljo, a so po drugi svetovni vojni to povsod opustili. Gojenje pozabljene rastline je na Ljubnem ob Savinji obudila Anja Pukart, ki se je za to odločila iz več razlogov: zaradi brezposelnosti, zemlje, ki jo je dobila od starega očeta, in ne-zahtevnosti gojenja.
O svojih začetkih, težavah, predvsem s pridobivanjem dovoljenj, prvi letini in izdelkih iz konoplje je Pukartova spregovorila številnim zainteresiranim, ki razmišljajo o gojenju te industrijske rastline. Med slednjimi so bili obiskovalci iz vseh koncev Slovenije. Na seminarju se ji je pridružil strokovnjak za pridelavo in predelavo konoplje Tomaž Sušnik, ki iz hladno stisnjenega olja industrijske konoplje izdeluje kozmetiko.
Pukartova je prve informacije pridobila na spletu in kasneje pri dveh gojiteljih. Ugotovila je, da je rastlina zelo nezahtevna. Potrebuje neobdelano zemljo, gnojenje ni potrebno, raste pa zelo hitro, od tod tudi stari rek »raste kot konoplja«.
Lani je rastlino posadila na 25 arih. Pri prvi letini je ugotovila, da je bilo ob spravilu posevka kar nekaj izgub zaradi prevoza, a vsako leto
Anja Pukart je spregovorila o svojih izkušnjah pri gojenju industrijske konoplje.
(Foto: Štefka Sem)
bo gojenje lažje. Celotna rastlina - steblo, listi, vršički in semena - so uporabni, zato je tudi paleta izdelkov bogata. Izdelala je konopljino olje, žganje, čaj in neoluščena semena.
Birokracija in zahtevni postopki za pridobitev
dovoljenja so po navedbah Pukartove za potrpežljive ljudi. Skrbela jo je tudi reakcija lokalne okolice, kako se bodo na to odzvali starejši in mladina. K sreči glede tega ni imela težav, saj so se mladi hodili h konoplji le fotografirat, težav pa niso povzročali. Prvotna skrb je bila tudi glede prodaje izdelkov, a se je izkazalo, da tržišče za te izdelke dobro deluje.
Ob pokušini peciva iz konopljine moke in čaja iz konoplje je spregovoril še Tomaž Sušnik, ki je omenil, da se količina pridelane konoplje povečuje, a je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Predvsem je veliko zanimanje za ekološko pridelano konopljo, ki se uporablja za številne izdelke.
Štefka Sem
Iz konoplje so včasih izdelovali tkanino, papir, jadra, avtomobilske dele, vrvi, v medicini so jo uporabljali že 2.000 let pred našim štetjem. Danes iz njenih stebel pridobivajo vlakna za izdelavo blaga, vrvi, gradbenih materialov, za izdelavo plastike in biodizla. Uporablja se kot izolacijski material, za izdelavo kozmetike in v prehrani.
14 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Nasveti, Organizacije
V Zgornji Savinjski manjka tisoč pragov na hudournikih
DAMJAN JEVSNIK,
vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Podnebje se je spremenilo, vremenske ujme so postale tudi pri nas kar reden pojav. Zdaj že vemo, da so vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi posledica globalnega segrevanja našega ozračja, ki smo ga ogreli sami in ga ogrevamo še naprej.
GOZD VARUJE
Gozd pokriva več kot polovico Slovenije. Gozd varuje pred močnimi vetrovi, preprečuje izpiranje tal in vzdržuje izjemno pestrost življenja. Gozd je naravna odeja, ki blaži nihanja temperatur.
GOZD ZADRŽUJE ODTOKE
Posebno uspešno gozd preprečuje hitro odtekanje padavinske vode. Znano je, da voda iz streh ali s pokošenih travnikov v poletni nevihti odteče nekajkrat hitreje kot iz gozda. Kadar med poletno nevihto vedrimo pod gosto krošnjo, lahko opazujemo, kako dolgo krošnja zadržuje odtok vode. Gozd zadržuje padavinsko vodo s krošnjami dreves, vodo zadržujeta grmovje in zeliščni sloj, vodo vežejo nase gozdna tla... V naravnih potokih najdemo podrta drevesa ali navaljene skale, naravne pragove in tolmune, ki uspešno zadržujejo vodo. Iz gozda priteče voda tudi ob največjih nalivih precej pozneje kot z negozdnih površin.
Kadar dolgo močno dežuje, se odtoka z gozdnih in negozdnih površin izenačita, saj se tudi gozdna tla napijejo vode in potem padavinske vode več ne zadržujejo. Vendar hudi nalivi ponavadi ne trajajo dolgo. Najvišji vodostaji, ki povzročajo poplave, trajajo nekaj ur, le redko več dni. Ko razmišljamo o preprečevanju poplav, bi morali najprej pomisliti na zadrževanje hitrih odtokov. Kadar voda
počasneje odteka, ostaja nivo rek in potokov nižji.
Torej je dobro, da imamo toliko gozdov. Dobro je, da se je gozdna površina v zadnjem stoletju v Sloveniji povečala za dobrih 20 % in da smo po gozdnatosti na tretjem mestu v Evropi. Dobro je tudi, da se v Sloveniji z gozdom gospodari so-naravno in ne golosečno kakor v večini sosednjih držav.
POPLAVE SE REDNO POJAVLJAJO IN POVZROČAJO ŠKODE
In vendar se poplave, ki povzročajo velike škode na objektih, še vedno pojavljajo. Največ posledic je seveda na objektih zgrajenih preblizu strug oz. v stoletnih strugah in na poplavnih ravnicah. Škode nastajajo na cestah ob rekah in potokih, poplavni valovi s svojimi pla-vinami rušijo mostove... Prepogosto! Bil bi skrajni čas, da te škode zmanjšamo z že dolgo poznanimi hudourničarskimi ukrepi.
ŠTUDIJSKI KROŽEK IN PRIMER NIZKIH LESENIH PRAGOV
V občini Nazarje smo po poplavi leta 2007 v okviru Zavoda za gozdove zbrali zainteresirane krajane in organizirali študijski krožek, ki je iskal rešitve, kako preprečiti nadaljnje poplave pritokov Drete pri Nazarjah. Razlog za organizacijo takega krožka je bil velik interes krajanov, lastnikov gozdov, po drugi strani pa nemoč prizadetih ljudi ob sedanjem zelo zaprtem in togem sistemu urejanja vodotokov.
Na dveh predavanjih strokovnjakov smo izvedeli, kateri ukrepi bi bili potrebni, da bi preprečili nadaljnje poplave v Zadrečki dolini. Izvedeli smo, da so nizke lesene pragove že gradili gozdarji v okviru vzdrževanja gozdnih cest v nekaterih drugih območjih v Sloveniji.
Tudi sami smo s prostovoljnim delom naredili velik lesen prag, ki bo hkrati služil za prehod gozdne vlake preko hudournika Črni graben, zlasti pa ščiti gozdno cesto ob hudourniku. Naučili smo se, da je mogoče celo velik lesen prag narediti iz 4 do 7 kubičnih metrov ko-
stanjevega lesa v osmih urah, s pomočjo majhnega bagra, s tremi delavci. Ko smo ovrednotili strošek bagra, les, železne vezne palice in ure delavcev, smo ocenili vrednost praga na do 1000 EUR.
Do danes so lastniki gozda prostovoljno postavili še osem lesenih pragov ob hudournikih Črni graben in Suha, ki varujejo gozdni cesti in preprečujejo poglabljanje strug ter trganje bregov in odnašanje materiala.
Naši pragovi bodo opravljali
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
svojo vlogo več desetletij, iz njih se je že pridobil tudi gramoz za vzdrževanje gozdnih cest v bližini. Čeprav je redno čiščenje pragov nujno, to v našem primeru ni bil dodaten strošek.
Menimo, da so leseni pragovi dober način, kako poceni in učinkovito urediti veliko hudournikov v gozdnem prostoru. Veseli bomo, če bo ta predlog razumljen pozitivno, kot priložnost za zelo poceni ureditev precej kritičnega stanja.
Predstavitev poti po Velebitu
Zadnji planinski večer v letošnjih zimskih mesecih, je bil v sredo, 6. februarja, namenjen predstavitvi izleta na Velebit, ki ga bosta Planinsko društvo (PD) Nazarje in PD Rečica ob Savinji organizirala junija. Pot po Velebitu, in sicer severni del od Alana do Zavižana,
ob tem obiskali več vrhov in uživali v lepih razgledih na otoke hrvaškega morja. Zbrani na predavanju so pot podoživeli ob ogledu čudovitih fotografij okolja in njegove flore. Predavanje o omenjeni poti je
v	četrtek, 14. februarja, v Fašuno-
vi	hiši na Ljubnem ob Savinji pri-
Miran Vratanar je pot po severnem delu Velebita opravil lani.
(Foto: Tatiana Golob)
je zbranim predstavil Miran Vrata-nar, član rečiškega planinskega društva, ki je pot skupaj s prijatelji prehodil lani.
Občinstvu je skozi fotografije predstavil pot po Velebitu, ki so jo opravili skupaj s Franjo Ferk, vodnico iz Vuzenice. Ta je omenjeno pot že večkrat prehodila. Pohodniki so
pravilo tudi tamkajšnje planinsko društvo. Predstavitev poti severnega in srednjega Velebita je na Ljubnem predstavila vodnica Franja Ferk. Obiskovalcem je prikazala tudi pot po južnem Velebitu, ki jo skupina ljubenskih planincev želi prehoditi letos.
TG
15 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
60 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA KATARINE IN RUDOLFA RAVLENA
Zakon ni lahkomiselna avantura, zanj je potrebno zaupanje in medsebojna pomoč
Katarino in Rudolfa Ravlen v njunem dolgem skupnem življenju združuje predvsem medsebojno razumevanje. (Foto: Marija Šukalo)
Po mnenju mnogih je za srebrno poroko potrebna predvsem potrpežljivost. Za zlato mora svoje prispevati tudi mati narava, biserno pa menda lahko pripravi samo čudež. A Katarini in Rudolfu Ravlen iz Var-polja ni bilo treba čakati čudeža, da sta dočakala ta častitljiv jubilej; potrpežljiva in skromna, kot sta, ju je dohitel kar sam od sebe, ne da bi sploh opazila kdaj, kot sama pravita.
Prvič sta se poročila v Šoštanju, letošnji poročni obred pa je v Nazarjah opravil rečiški župan Vinko Jeraj, ki je jubilantoma izrekel čestitke ter izročil poročno listino in priložnostno darilo. Slavje se je nadaljevalo v krogu družine.
»Tisti dan leta 1953, ko sva stopila pred matičarja, je snežilo, tudi letos so nas spremljale snežinke,« se smejita zakonca Ravlen ob mojem obisku. Katarina s svojimi 83 leti in Rudolf, ki ima dve leti več, si kljub starostnim tegobam še vedno sama krojita dan.
Katarini je zibelka začela teči v Velenju, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Rudolf se je rodil v Šoštanju in tam preživel otroška ter mladostniška leta. Zaposlitev je mlada Velenjčanka našla v tovarni usnja, kjer je kot strojni ključav-
ničar delal tudi Rudolf.
»Začelo se je v Šoštanju v bloku, ko smo se fantje družili po delu in prepevali. Dekleta so nas tu in tam prišla pogledat,« se spominja Rudolf in dodaja: »Poroka je bila skromna, v krogu domačih v tovarniškem stanovanju, kjer smo živeli. Nato sva dobila svoje stanovanje, prav tako v Šoštanju.«
Skoraj tri desetletja sta živela v Šaleški dolini, kjer je bil Rudolf po-
leg dela v tovarni vpet v kulturni utrip doline. Igral je namreč v godbi in tamburaškem orkestru, prepeval v zboru, preizkušal odrske deske. Šest desetletij je bil tudi gasilec. Katarina je po službi v tovarni usnja zaradi šibkega zdravja ostala doma in skrbela za sina in hčerko.
»To so bili časi družabništva. Čez teden smo trdo delali, ob vikendih pa smo se poveselili in se družili ter veliko pogovarjali. Danes je vse
drugače. Ljudje se zapirajo v svoja stanovanja in hitijo. Le redko s kom lahko spregovoriš več kot tisti nujni »dober dan«, sta malce razočarana zakonca Ravlen.
Šalečana sta ugotovila, da je klima v Zgornji Savinjski dolini boljša, zato je padla odločitev, da se preselita v Varpolje. Živita v hiši z družino hčerke Marjane, a sta si ustvarila svoje domovanje.
Katarino in Rudolfa Ravlen v njunem dolgem skupnem življenju združuje predvsem medsebojno razumevanje. Vzela sta se, kot pravita, v prepričanju, da je zakon nekaj svetega in trajnega in ne le lahkomiselna avantura, kot ga mnogi mladi jemljejo danes. Zato sta tudi pretolkla skupaj toliko let. Ključno se jima zdi, da si zakonci zaupajo in medsebojno pomagajo.
Marija Šukalo
Ljubi svojo pot - brez te ljubezni je vse brez smisla. Paulo Coelho	
	
SPODNJA RECICA
Mačka Kaja čila in zadovoljna v dvajseto leto
Cvetka Poličnik iz Spodnje Rečice je leta 1993 pri prijateljih v Lokah pri Mozirju dobila mlado črno mačko, ki so ji dali ime Kaja. Vse od takrat je mačka del družinskega življenja in Cvetkina nepogrešljiva prijateljica. Kljub dvajsetim letom je muca še povsem čila, le malo naglušna postaja.
Ves čas je Kaja preživela v stanovanju, kjer ima svoj prostor tako za spanje kot za toaleto in hranjenje. Je izredno čista. Tudi ko je bila doma sama, to pa je bilo pogosto, saj je družina vsak dan odhajala na delo in v šolo, ni bilo z njo nobenih težav, ni uničevala pohištva ali počela kakšnih drugih lumparij.
Cvetka Poličnik z mačjo prijateljico Kajo (Foto: Marija Lebar)
Izredno dobro se je razumela z domačimi otroki, če pa so prihajali v hišo tuji ljudje, je bila že vnaprej vznemirjena, ko je zaslišala neznan avto ali tuj glas zunaj pred hišo. To ji še zdaj ni všeč. Sicer pa ima v stanovanju vrata odprta, da »ima pregled nad situacijo«, pravi Cvetka in ob tem omeni, da imata zjutraj pravi ritual; mora jo pobožati in z njo pokramljati, da se dan lahko začne.
Cvetka, ki bo letos dopolnila 60 let, je sedaj v pokoju, tako sta s Kajo lahko še več skupaj. »Nikoli ni bila bolna, dolgoživost pa je najbrž podedovala, saj je tudi njena mama živela štirinajst let.«
Marija Lebar
16 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki
ČEBELARSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Čez zimo izgubili skoraj tretjino čebeljih družin
Na rednem letnem občnem zboru so se v lovskem domu na Ljubnem ob Savinji zbrali ljuben-
ski čebelarji. Poslušali so poročila in si zadali načrte za letos. Podeljena so bila priznanja in odličja,
Darko Ermenc (desno) je prejel odličje Antona Janše III. stopnje iz rok predsednika ČZ SAŠA Ivana Čoparja
(Fotodokumentacija ČD Ljubno ob Savinji)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD
Aktivni upokojenci z obilico načrtov
Gornjegrajski upokojenci so pod vodstvom predsednika Tonija Ri-flja zelo aktivni. Preteklo leto je bilo pestro, prepleteno z izleti, druženji, tradicionalnim piknikom, obe-ležitvijo okrogle obletnice društva in aktivnostmi ročnodelske sekcije Spominčice.
V	času občinskega praznika so proslavili 60-letnico društva. Na občnem zboru je Toni Rifelj čestital bivšemu predsedniku Jožetu Božiču, ki je s strani pokrajinske zveze upokojencev prejel zlato plaketo za dolgoletno vodenje društva.
Tekom leta so organizirali pet izletov, zaživela je nordijska hoja, dobro obiskan je bil tudi računalniški tečaj, za katerega so udeleženci že izrazili željo po nadaljevanju. Dobro je zaživel projekt popustov za upokojence.
V	društvenih prostorih je v času uradnih ur mogoče dobiti razne informacije in tudi pomoč, je povedal Rifelj. Aktualne informacije o aktivnostih redno objavljajo na oglasnih deskah v Gornjem Gradu in Novi Štifti. V tem letu bodo po dolgih letih organizirali srečanje upokojencev iz vseh zgornjesavinjskih občin, srečanja pa se bodo nada-
pripravili pa so tudi predavanje veterinarke Alenke Jurič o zdravju čebel.
V ljubensko čebelarsko društvo je včlanjenih 29 čebelarjev, ki so še lani jeseni imeli 291 čebeljih družin, konec letošnjega januarja pa le še 205, kar predstavlja skoraj 30-odstotno izgubo. Za slabo preživetje čebel čez zimo je več vzrokov, so menili in ocenili, da je bilo lansko medeno leto med najslabšimi v zadnjem času.
Po sprejemu poročila predsedni-
NAZARJE
ka in ostalih organov društva ter plana za leto 2013 so besedo dobili tudi gostje. Predsednik Čebelarske zveze SAŠA Ivan Čopar je izrazil mnenje, da društvo dela zelo dobro. Predlagal je, da se tudi ljubensko čebelarsko društvo preimenuje v družino.
Na koncu so Darku Ermencu in Maksu Tostovršniku podelili odli-čji Antona Janše III. stopnje, za življenjski jubilej - 70-letnico - pa je priznanje dobil Ivan Grudnik.
Marija Lebar
Snežak orjak - smerokaz
za
Ogromne količine snega so minuli vikend ljudem marsikje delale preglavice, lepo pa je videti, da so tudi ljudje, ki znajo dane razmere izkoristiti sebi v prid. Tako se je v Nazarjah več družin s skupnimi močmi lotilo izdelave pravega snežnega orjaka, ki je po njihovih meritvah zrasel kar šest metrov v višino. Takšnega v Zgornji Savinjski dolini verjetno še ni bilo, vsaj v zadnjih letih ne.
Za izdelavo niso bile dovolj le pridne roke, ampak so si fantje pri delu pomagali z raznovrstnim orodjem, niti traktorji niso manjkali. Sne-žak velikan, ki bi lahko preživel tudi otoplitve, je vsekakor nadvse izviren smerokaz za Zadrečko dolino (mimogrede, ta je s tako izvirno »tablo« v rahli prednosti pred savinjskim koncem) in bo izdelovalcem še dolgo ostal v spominu.
TG
Toni Rifelj (Foto: Štefka Sem)
ljevala tudi v prihodnosti, vsako leto v drugi občini.
Prostovoljke iz projekta Starejši za starejše, ki teče že šest let, so izpolnile vse načrte. Nekaj besed o omenjenem projektu je spregovorila koordinatorka Karlina Mermal in izpostavila, da je najpomembneje, da se ljudem prisluhne. Župan Stanko Ogradi je pohvalil aktivne člane društva in izvedene aktivnosti ob praznovanju obletnice društva v preteklem letu. Upokojence je seznanil z novim načinom financiranja društev preko razpisov in vsem zaželel predvsem zdravja.
Štefka Sem
Za izdelavo šestmetrskega snežaka niso zadostovale le pridne roke, pomagali so tudi traktorji. (Foto: NN)
17 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Organizacije

PROSTOVOLJNO GASILKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI
Predsednik Štrukelj, poveljnik Farkaš
Na 106. občnem zboru so člani prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti izvolili novo vodstvo. Predsednik je sedaj Bojan Štrukelj, ki je funkcijo prevzel od Mira Brezovnika, poveljnik pa Tomaž Farkaš, ki je zamenjal Aleša Brica. Dosedanja predsednik in poveljnik ostajata v upravnem odboru, ki je tudi doživel nekaj sprememb.
Stari predsednik Miro Brezov-nik je v poročilu povzel delovanje v preteklem letu in izpostavil, da so uspešno zaključili prenovo strehe na gasilskem domu. K temu so veliko pripomogli zagnani člani, ki jih je že več kot 380, »torej je član skoraj vsak drugi krajan,« je med drugim dejal Brezovnik. Ob tem je omenil donacije domačinov v lesu pa tudi nekaterih sponzorjev. Vsem se je iskreno zahvalil.
Pregled operativnega dela je po-
Člani rečiškega prostovoljnega gasilskega društva so na svojem volilnem občnem zboru za predsednika in poveljnika potrdili dosedanja nosilca teh funkcij. Tako bosta tudi v naslednjem mandatnem obdobju na čelu društva Peter Bre-zovnik in Matjaž Goličnik.
Oba sta v svojih poročilih o delu v preteklem obdobju izpostavila prizadevnost in požrtvovalnost članov ter ugotovila, da so bile zastavljene naloge uspešno realizirane. Po besedah predsednika Petra Brezovnika so se na tekmovalnih področjih izkazali tako mladinci in mladinke kot člani in veterani. Preteklo leto je bilo v znamenju praznovanja visokega jubileja, zato so veliko časa vložili v izdajo zbornika in pripravo proslave.
Poveljnik Matjaž Goličnik je poudaril, da so operativci sodelovali v enajstih intervencijah in vanje vložili več kot 750 ur dela. Največ angažiranja so zahtevale novembrske poplave. Zelo dejavni so bili tudi na tekmovalnem področju. Na državnem nivoju so dosegali solidne
dal stari poveljnik Aleš Bric. Lani so imeli pet intervencij, med njimi tudi poplave v novembru. Voda je delno poplavila tudi njihov dom. Oktobra so izvedli vajo Po potresu lahko tudi zagori. Udeleževali so se izobraževanj, delovnih akcij, postavili mlaj in izvajali redarsko službo ob prireditvah.
Na občnem zboru so podelili priznanja za dolgoletno službovanje, napredovanja v čine in odlikovanja. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar je društvu predal zahvalo Gasilske zveze Slovenije za pogumno ukrepanje ob poplavah. Gasilce je pozval k dobremu medsebojnemu sodelovanju, o čemer je spregovorila tudi županja Majda Podkrižnik, ki je izrazila upanje, da bo sodelovanje med društvom in občino tudi poslej zgledno.
Marija Lebar
Matjaž Goličnik
(Foto: Marija Sukalo)
rezultate, v dolini pa nimajo prave konkurence. V okviru praznovanja 130-letnice delovanja društva so pripravil nočno tekmovanje.
Občni zbor je bil priložnost tudi za podelitev priznanj za prizadevno delo, društvo pa je od krovne gasilske organizacije prejelo zahvalo za sodelovanje in izkazano pomoč ob poplavah.
Marija Šukalo
Člani taborniškega društva Rod Sotočje Nazarje so na rednem občnem zboru zadnjo soboto v februarju za starešino in načelnika rodu ponovno izvolili Zvonko Zakrajšek in Denisa Hrena. Tako Zakrajškova kot Hren sta podala poročilo o delu v lanskem letu.
Po besedah načelnika so pripravili zimovanje na Golteh in taborjenje na domačem prostoru na La-
Zvonka Zakrajšek
(Foto: Marija Sukalo)
zah. Skozi vse leto so se urili v taborniških veščinah, pripravljali so pohode in se udeležili čistilne akcije. Na izobraževalnem področju so poskrbeli za nov kader, ki bo sodeloval pri vodenju najmlajših članov - medvedkov in čebelic.
Starešina Zvonka Zakrajšek, ki je tudi mentorica taborniškega krožka v nazarski osnovni šoli, je poudarila, da so se osnovnošolci od prvega do devetega razreda sestajali tedensko. Po načelu »živimo zdravo z naravo« so spoznavali okolico in se sproščali ob taborniških igrah.
Taborniki so lani nadaljevali z urejanjem tabornega prostora na La-zah. Skoraj tristo prostovoljnih delovnih ur so vložili v izgradnjo sanitarij in kopalnic ter ureditev okolice.
Tudi letos jih čaka veliko dela pri urejanju taborniškega doma, ki pa bodo izvedljiva le, če bodo uspeli pridobiti potrebna finančna sredstva. Vodniki in načelnik bodo poskrbeli za izvajanje programskega načrta, ki se ne bo bistveno razlikoval od lanskoletnega.
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI
Na čelu ostajata Brezovnik in Goličnik
PGD Šmartno ob Dreti je s strani Gasilske zveze Slovenije prejelo zahvalo za pogumno ukrepanje ob poplavah. (Foto: Marija Lebar)
TABORNIŠKO DRUŠTVO ROD SOTOČJE NAZARJE
Urejanje tabornega prostora, izobraževanje in druženje
18 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
I
Šport
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Nova zmaga za Ljubenčanke
Po minimalnem porazu v predhodnem krogu proti vodilni ekipi Kajuh Šoštanj je tokrat ekipa OK KLS Ljubno v 20. krogu minulo soboto gostovala pri drugi ekipi Braslovč. Tekma ni postregla z atraktivno odbojkarsko igro, saj so se igralke z Ljubnega potrudile ravno toliko, da so zabeležile še eno zanesljivo prvenstveno zmago.
Še najbolj je bil zanimiv prvi set, ko sta se ekipi do drugega tehničnega odmora menjavali v vodstvu, nato pa je gostujoča ekipa naredila delni izid 5:0 in set zanesljivo do-
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Zadnji krog potrdil premoč Gornjegrajcev
Najboljšim strelcem je medalje podelil paraolimpijski podprvak Nani Tiršek (drugi z desne). (Fotodokumentacija SD Mozirje)
Prejšnji petek se je zaključila še ena sezona rekreacijske lige v športnem streljanju z zračno puško. V ekipni in posamični konkurenci so bili premočni gornjegrajski strelci in tako pobrali večino medalj, ki jih je podelil paraolimpijski podprvak Nani Tiršek.
Zadnji, 9. krog lige ni prinesel sprememb v končni razvrstitvi. Ekipa SD Gornji Grad 1 v sestavi Dušan Žehelj, Peter Bezovšek in Jože Gomboc je osvojila zlato medaljo in drugič zapovrstjo prehodni pokal za zmago v ekipni konkurenci. Premoč Gornjegrajcev v ekipni konkurenci je na drugem mestu potrdila druga ekipa SD Gornji
OK MOZIRJE
Zadnja dva kroga brez izgubljene igre
bila. Drugi set je bil podoben prvemu, domačinke so držale priključek do petnajste točke, nato pa popustile in set se je hitro končal v prid Ljubenčank.
Tretji set so dobro začele domačinke in nekaj časa vodile, nato pa so gostje z nekaj dobrimi servisi naredile deset točk razlike in zanesljivo zmagale. Končni rezultat: 3:0 (25:20, 25:18, 25:16) za KLS Ljubno. S to zmago so se odbojkarice Ljubnega prebile na 4. mesto prvenstvene lestvice 3. DOL za ženske vzhod.
Franjo Atelšek
V 18. in 19. krogu 3. DOL vzhod za ženske mozirske odbojkarice, ki jih vodi Srečo Skok, niso izgubile niti ene igre. Gladki zmagi so zabeležile tako proti ekipi Lenarta kot proti Prevaljčankam.
Na gostovanju v Lenartu so Mo-zirjanke po dolgem času zaigrale tako, kot znajo. Domačim igralkam niso pustile dihati, dobro so igrale tako v napadu kot v obrambi. V prvi igri so jim prepustile 19, v drugi in tretji pa po 20 točk.
Še bolje so se odrezale na domačem parketu, kjer so se pomerile s Prevaljčankami, ki na prvenstveni lestvici zasedajo mesto pod
njimi. Kljub temu, da so že večkrat po prvem dobljenem nizu popustile, nekajkrat tudi izgubile, se tokrat to ni zgodilo. Igra je bila iz niza v niz boljša. V prvem nizu so sicer gostje še držale priključek in si priborile 22 točk, drugi niz pa so domačinke dobile z rezultatom 25:17. Dobro uigranost in veliko željo po zmagi so dokazale v tretji igri, ko so gostjam iz Prevalj prepustile zgolj sedem točk. Po tej zmagi so se Mozirjanke zasidrale na 9. mestu prvenstvene lestvice. Z devetimi zmagami in porazom več so zbrale 28 točk.
Benjamin Kanjir
POLJANE NAD REČICO OB SAVINJI
Sankaška tradicija
v« •
živi
Sankanje na kmetiji Tiršek v Poljanah ima že dolgo tradicijo. Tudi letos se ji niso izneverili in tretjo nedeljo v februarju pripravili zanimivo tekmovanje za številne ljubitelja sankanja.
Progo, dolgo skoraj kilometer, je bilo treba ob obilici snega dobro utrditi in pripraviti za varno vožnjo tekmovalcev. Stanko Tiršek, ki se je tudi sam podal na sani, je to opravil ob pomoči mehanizacije in prijateljev.
Svoje sankaške spretnosti je letos preizkusilo skoraj štirideset tek-
movalcev različnih generacij. Na progo so se podale tudi cele družine. Videti je bilo lesene sani iz preteklega stoletja, izdelane doma, seveda pa ni manjkalo sodobnih sani iz plastičnih materialov. Tudi slog vožnje ni bil predpisan, zato je bilo videti veliko različnih tehnik - od sedenja, ležanja in celo vlečenja. Na koncu so bile, kot se za pravo tekmovanje spodobi, podeljene medalje, pokali in praktične nagrade, tekmovalnost pa se je spremenila v prijateljsko druženje.
Marija Šukalo
Grad, tretje mesto pa je zasedla prva ekipa SD Mozirje.
V	posamični konkurenci je slavil Dušan Žehelj, drugi je bil Aco Turk iz ekipe SD Rečica, tretji pa je bil Boris Purnat iz SD Gornji Grad. V konkurenci žensk je zlato medaljo osvojila Klara Praznik iz Gornjega Grada, srebrno pa njena sestra Špela Praznik. Najboljši rezultat lige v eno tarčo je dosegel Pavel Petrin z 49 krogi od 50 možnih.
V	ligi 2013/2014 se obeta oster boj, saj bodo ostale ekipe poskušale ekipi SD Gornji Grad preprečiti trajno osvojitev prehodnega pokala.
Roman Mežnar
Na dobro pripravljeni progi se je pomerilo skoraj 40 sankačev različnih generacij. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 19
Šport
DRŽAVNI TEKMOVANJI VETERANOV IN ČASTNIKOV NA GOLTEH
Nadaljevanje tradicije vojaških športnih prireditev
Na Golteh so tretjo soboto v februarju pripravili 19. državno prvenstvo slovenskih častnikov in 10. državno prvenslvo veteranov vojne za Slove-
nijo. Pomerili so se v smučanju in streljanju. Tekmovanji sta pod pokroviteljstvom generalštaba Slovenske vojske ob logistični podpori 20. MOTB
Tekmovalci so morali po 1.450 metrih smučanja dokazati še svoje sposobnosti v streljanju z malokalibrsko puško. (Foto: Marija Šukalo)
iz Celja in podjetja RTC Golte izvedli velenjski območni organizaciji.
Na progi Beli zajec se je pomerilo 37 ekip, katerih člani so morali po 1.450 metrih bele strmine z višinsko razliko 250 metrov v Moravi dokazati še svoje sposobnosti v streljanju z maloka-librsko puško.
Med častniki je zmagala ekipa 670. LOGB (logističnega bataljona) Slovenska Bistrica, drugo mesto je osvojil 10. MOTB (motorizirani bataljon) Ljubljana, tretje pa OZSČ (območno združenje slovenskih časnikov) Šmarje pri Jelšah.
Med veterani so na najvišji stopnički stali člani OO VVS (območne organizacije veteranov vojne za Slovenijo) Zgornja Gorenjska, drugo mesto je pripadlo OO VVS Logatec, tretja je bila ekipa PVD (policijskega veteranskega društva) Sever Celje II.
Tekmovanje sta si ogledala tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič in predsednik Zveze slovenskih častnikov generalpodpolkovnik Albin Gutman. Oba sta pohvalila tako organizacijo kot številčno udeležbo tekmovalcev.
Marija Šukalo
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Festival okroglega usnja
Vikend, najbližji slovenskemu kulturnemu prazniku, je bil v Mozirju tokrat že petič zapovrstjo namenjen nogometu in druženju ob okroglem usnju. V dveh dneh se je v Športni dvorani Mozirje v organizaciji domačih nogometnih zanesenjakov srečalo 32 ekip mladih nogometašev, željnih dobre igre in zmag.
Sobotno dopoldne je bilo namenjeno najmlajšim, ki so šele začeli spoznavati elemente nogometne igre. V kategoriji U8 so se med sabo pomerile ekipe z Ljubnega, Mozirja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki ter po dve iz Trbovelj in Šmarja. V velikem finalu so člani ekipe Šmarje B premagali vrstnike iz Šoštanja, za tretje mesto pa so varovance domačega trenerja Ilije Pezica premagali gostje iz trboveljskega Rudarja.
Popoldan so se med sabo pomerili nogometaši v kategoriji U10. Sodelovale so ekipe z Ljub-nega in Šmartnega ob Paki, po dve ekipi pa so imeli domačini ter gostje iz Velenja in Šoštanja. Največ znanja so pokazali nogometaši iz Šmar-tnega, ki so v velikem finalu premagali Velenjča-ne. Domačini, ki jih trenira Viktor Uršnik, so nastopili v malem finalu in ob pomanjkanju športne sreče po neodločenem izidu v rednem delu proti Šoštanjčanom izgubili po izvajanju kazenskih strelov.
Nedeljsko dopoldne je bilo rezervirano za ekipe v kategoriji U12. Med sabo so se pomeri-
li Žalčani, Ljubenci, Velenjčani, Šmarčani ter po dve ekipi iz Šoštanja in Mozirja. Slednji so imeli tokrat več športne sreče. Ena od ekip pod vodstvom trenerja Francija Hrena je prišla do velikega finala in ugnala nogometaše iz Žalca. Tretje mesto je pripadlo Šmarčanom, ki so nadigrali Velenjčane.
Največ nogometa so prikazali udeleženci popoldanskega dela turnirja v kategoriji U14. Sode-
lovale so ekipe z Ljubnega, Šoštanja, Vranskega, Radgone ter po dve iz Šmartnega ob Paki ter Mozirja. Eni od domačih ekip je uspelo priti do velikega finala, v katerem se je pomerila s Šmarčani. Po napeti igri je pokal za skupnega zmagovalca pripadel Mozirjanom, ki jih je s klopi vodil Viktor Uršnik. V malem finalu so Ljubenci ugnali Radgončane.
Benjamin Kanjir
Mozirski mladi nogometni upi so upravičili pričakovanja. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 20
Šport
SVETOVNO PRVENSTVO GLUHIH V ALPSKEM SMUČANJU
Anja Drev svetovna mladinska podprvakinja v
smuku
Mlada smučarka, članica Gor-njesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, Anja Drev je že na prvi tekmi na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju za gluhe v nemškem Nesselwangu posegla po medalji. Na smuku je namreč osvojila srebrno kolajno. Tekmovala je v kategoriji mladink do 20 let in bila med mlajšimi tekmovalkami. V skupni članski konkurenci je bila četrta.
Na prvem svetovnem prvenstvu za gluhe sodeluje 13 držav. Drevo-va je na otvoritvi prvenstva nosila
slovensko zastavo, nastopila pa bo v vseh petih disciplinah. Po zelo dobrem začetku ne bi bilo presenečenje, če bi se domov vrnila še s kakšno medaljo več. Na tekmovanjih jo spremlja trener Drago Drev, njen serviser je oče Ivan, vodja ekipe pa je Sabina Hmelina.
Štefka Sem
»Kadar uživaš, smučaš hitreje,« je povedala mladinska svetovna smukaška podprvakinja med gluhimi Anja Drev (levo).
(Foto: arhiv Anje Drev)
ODPRTO PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE V VELESLALOMU
Najhitrejša Bojan Napotnik in Špela Osterc
Gornjesavinjski smučarski klub (GSK) je tretjo soboto v februarju na Golteh pripravil odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu. Na progi Stari stani se je v 15 starostnih kategorijah pomerilo 45 tekmovalcev in tekmovalk.
Med moškimi je bil s časom 29:93 najboljši Bojan Napotnik, med ženskami pa je z s časom 33:56 slavila Špela Osterc. Da so najhitrejša družina v vijuganju med vratci, se lahko pohvalijo Bojan, Jan in Tinka Napotnik. Najboljši po posameznih kategorijah so bili: Tim Cecelja, Anže Finkšt, Ajda Pi-žorn, Klemen Hriberšek, Sara Ste-
SSK LJUBNO BTC
Piklov uspešen vikend v Kranju
blovnik Burger, Jan Napotnik, Kristjan Pečnik Škrubej, Miha Lesko-všek, Barbara Paulin, Tinka Napotnik, Jelko Suhoveršnik, Fani Krebs in Franc Ajdnik.
Po besedah predsednika GSK Milana Lipnika je tekmovanje potekalo brez težav. Marca jih čaka še organizacija veleslaloma in slaloma za cicibane, ki se bodo pomerili za pokal vzhodne regije, in smuk za pokal belega zajca. Odrasli smučarji bodo v goste povabili ljubitelje smučanja po starem, za mlajše in starejše deklice ter dečke pa bodo pripravili državno tekmovanje.
Marija Šukalo
Pretekli vikend je na pokalu FIS v smučarskih skokih v Kranju barve ljubenskega kluba dobro zastopal Primož Pikl. Na nedeljski tekmi se je
uvrstil na tretje mesto, dan prej pa je po zaslugi najboljšega skoka v drugi seriji tekmo končal kot četrti.
ŠS
Primož Pikl (desno) je na dveh tekmah zasedel tretje in četrto mesto.
(Fotodokumentacija SSK Ljubno BTC)
SSK LJUBNO BTC
Še ene stopničke za Karla Voduška
Mladi smučarji so uživali na belih strminah Golt. (Foto: Marija Šukalo)
V četrtek, 14. februarja, je v Ki-sovcu v organizaciji Smučarskega kluba Zagorje potekalo drugo regijsko tekmovanje za pokal Cockta. Najboljši skakalec ljubenske ekipe je bil Karlo Vodušek, ki je v konkurenci dečkov do 11 let zabeležil še eno zmago.
Pri dečkih do 13 let je Lovro Vodu-šek zasedel peto mesto, v katego-
riji leto mlajših se je Zak Mogel uvrstil na četrto mesto, sledila sta mu Marsel Lihteneger na sedmem in Filip Vranc na osmem mestu. Med dečki do 10 let je Lenart Presečnik osvojil sedmo mesto, Gorazd Zavr-šnik je bil deseti. Med deklicami do 13 let sta Petja Brglez in Eva Jurjo-vec osvojili tretje in četrto mesto.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 21
Šport
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
V derbiju začelja boljši Kamničani
Nazarski košarkarji v letošnji sezoni bolje igrajo v svoji dvorani kot na gostovanjih. Tokrat so se tej tradiciji izneverili, saj so v soboto v derbiju za obstanek v ligi proti Calcitu iz Kamnika gostom dovolili lažjo zmago kot v Kamniku. Gostujoči košarkarji so povsem zasluženo zmagali.
Kljub pomenu tekme se košarkarjem obeh ekip na začetku tekme niso tresle roke. V prvem polčasu sta obe ekipi presegli 40 točk. Gostje so vodili in imeli tudi otipljivo prednost desetih točk, vendar so domači košarkarji pod taktirko razpoloženega Vodončnika, ki je v prvem polčasu dosegel 16 od svojih 19 točk, znali izničiti prednost.
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
V nadaljevanju so Kamničani ušli na osem točk naskoka, ki jih domači košarkarji kljub poskusom agresivne conske obrambe in pokrivanja nasprotnika po celotnem igrišču niso več uspeli nadoknaditi. Zadnji žarek upanja je bil pri petih točkah zaostanka, po tem pa so gostje kaznovali številne napake Nazarčanov v napadu in povečevali prednost. Ob koncu tekme, ko ni bilo več dvoma o zmagovalcu, so priložnost za igro in nabiranje izkušenj dobili nazarski rezervisti.
Nazarčane v nadaljevanju prvenstva čakata dve najpomembnejši tekmi sezone za obstanek v ligi. V soboto odhajajo na gostovanje k trenutno zadnji ekipi na lestvici Komendi Hram Gorjan. Teden dni kasneje bodo gostili predzadnji Ti-nex iz Medvod.
Roman Mežnar
SSK LJUBNO BTC
Tekme za pokal Cockta
Ljubenski klub je preteklo soboto organiziral tekme pokala Cockta za dečke do 12 in 13 let in deklice do 13 let. Pri dekletih klub svojih predstavnic ni imel, v mlajši fantovski konkurenci je Žak Mogel zaključil tekmovanje na petem mestu, Filip Vranc je bil 13. in Marsel Lihteneger 15. Pri leto starejših dečkih je bil Aljaž Nerat šesti, Lovro Vodušek pa 10. Dogajanje na ljubenski skakalnici je za oddajo Gremo na smuči spremljala ekipa RTV Slovenija, prispevek bo na sporedu 9. marca.
ŠS
Po sobotnem porazu čakata Nazarčane dve tekmi za obstoj v ligi. (Foto: Roman Mežnar)
Nazarje : Calcit Basketball 67:89 (23:26, 17:20, 16:21, 11:22)
Nazarje: Športna dvorana Nazarje. Gledalcev: 50. Sodnika: Matej Sok in Patrik Grošelj. Tehnični komisar: Damir Volarič.
Rezultati 3. SKL vzhod, 15. krog:
Nazarje : Calcit Basketball 67:89, Luxuris Celje : Vrani Vransko 69:56, Primafoto : Tinex Medvode 94:60, Bistrica : Komenda Hram Gorjan 72:58, Krka mladi : Posavje Krško 91:63, Janče Prit : Konjice 87:91.
Lestvica po 15. krogu:
1. Krka mladi 30, 2. Luxuris Celje 27, 3. Bistrica 27, 4. Posavje Krško 26, 5. Janče Prit 22, 6. Konjice 22, 7. Primafoto 21, 8. Vrani Vransko 21, 9. Calcit Basketball 21, 10. Nazarje 18, 11. Tinex Medvode 18, 12. Komenda Hram Gorjan 17.
DRŽAVNO PRVENSTVO KADROV ZUTS
Beli zajec ekipno na drugem mestu
Letošnje državno prvenstvo učiteljev in trenerjev smučanja je potekalo v četrtek, 7. februarja, na snežnem stadionu v Mariboru. Večerna tekma v veleslalomu je zopet prinesla velik uspeh smučarskemu društvu Beli zajec iz Mozirja. »Imamo kar tri državne prvake v posamičnih kategorijah, drugo mesto ženske ekipno, tretje mesto moški ekipno in drugo mesto generalno. Potrebno je omeniti, da je letos sodelovalo 44 društev iz cele Slovenije in preko 300 tekmovalcev,« je uspehe na tekmovanju povzel Bojan Napotnik.
Državni prvaki iz društva so postali Špela Osterc, Metka Jerman in Jure Lekič Pod-brežnik, ki je postavil tudi najboljši čas proge in prejel lepo praktično darilo - smuči Elan. Tudi ostali tekmovalci so dosegli vidne uvrstitve: tretje mesto je dosegla Tatjana T. Klakočar, Andrej Stefanovič je bil četrti, Petra Marolt in Bojan Napotnik sta bila šesta.
Štefka Sem
Takole sta se drugega mesta v skupnem seštevku tekmovanja veselila Metka Jerman in Bojan Napotnik.
(Fotodokumentacija SD Beli zajec)
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 22
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	NEZNANCI IZČRPALI GORIVO
Varpolje: 18. februarja je na policijsko postajo poklical občan, zaposlen v podjetju iz Celja, in naznanil, da je neznani storilec v zadnjem tednu iz bagra v kampu Menina izčrpal okoli 30 litrov dizelskega goriva.
•	VIKEND OSTAL BREZ ŽLEBOV
Ljubija: V noči na 19. februar je neznani storilec z vikenda v Lju-biji ukradel šest metrov bakrenih žlebov. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila.
•	TRAKTOR POD SEBOJ POKOPAL VOZNIKA
Savina: 24. februarja je v bližini objekta Savina 64 po pobočju zdrsnil traktor, 39-letnega voznika pa niso našli. Obstajala je verjetnost, da je zasut pod snegom. Na kraj so odšli policisti, aktivirani so bili tudi člani gorske reševalne službe z lavinskimi psi. Zaradi visokega snega in neprevoznosti ceste so na pomoč priskočili trije traktoristi podjetja Gaber d.o.o. in s pluženjem omogočili dostop gasilcem PGD Nazarje, PGD Okonina in PGD Ljubno ob Savinji ter reševalcem nujne medicinske pomoči. Gasilci so od-kopali sneg in s tehničnim posegom mrtvega voznika izvlekli izpod traktorja.
Kot se je izkazalo, je voznik traktorja pri pluženju gozdne ceste s traktorjem vozil preblizu levemu robu vozišča, zato je traktor z zadaj pripetim plugom potegnilo z vozišča. Traktor se je nato kotalil 27 metrov po hribu navzdol. Vozilo je pod sabo pokopalo voznika, ki je na kraju nesreče umrl.
• VISOK SNEG POVZROČAL PREGLAVICE
Varpolje: 24. februarja ob 11.14 se je v Varpoljah zaradi teže snega vdrla streha na skladiščnem objektu. Posredovali so gasilci PGD Grušovlje, ki so zavarovali kraj dogodka in nudili pomoč pri čiščenju snega ter praznjenju skladišča.
Okonina: 24. februarja ob 15.20 so na lokalni cesti v Okonini gasilci PGD Okonina odstranili veje, ki jih je polomil sneg.
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5
www.pogreb-morana.si
Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za pridobitev sredstev za področje kmetijstva v letu 2013
Predmet razpisa: Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Nazarje v letu 2013 v skupnem znesku 15,500,00 €.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje po posameznih sklopih v objavljenem razpisu.
2.	Čas razpisa od 20. 2. 2013 do vključno 5. 4. 2013.
3.	Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » RAZPIS KMETIJSTVO 2013 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje do vključno 5. 4. 2013 do 12.00 ure.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 12.
Številka: 339-0001/2013 Datum: 20. februar 2013
Županja Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l.r.
Tiho bolezen te je obiskala,
poslednjo moč ti pobrala.
Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza.
Med nami te več ni,
a v srcih boš ostala do konca dni.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga stara mama
Jozefa KAKER
FrgelovaJozefa 18.4.1925 - 8.2.2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali bolečine, osebju v Zdravstvenem domu Nazarje, reševalnemu osebju in osebju v Bolnišnici Topolšica. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala za topel stisk roke, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala tudi pogrebni službi Anubis, pogrebcem, govornici Silvani za poslovilne besede in gospodu župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vnuk Jani, vnukinja Lidija z družino
23 Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013
Za razvedrilo
Cvetke
KULTURNIKI NAMESTO GASILCEV Ludvik Miklavc (desno) novi predsednik PGD Bočna: »Res ne vem, zakaj ste zamenjali predsednika, ko je bil moj predhodnik tako dober. Je povedal, da če ne bo denarja za gasilce, naj gredo drugič gasit člani kulturnega društva ...«
Slavko Šinkovec, poveljnik PGD Bočna: »Pa brezplačno snemanje vaj bi si lahko omislili, saj nekatere komercialne televizijske postaje z veseljem pridejo k vsaki nesreči. Lani so nas klicali na pomoč, ker je mačka zašla na drevo. Ko sem rekel, naj počakajo, da pokličem TV ekipo, je mačka čudežno prišla z drevesa.«
TRIJE ZASKRBLJENI
V Mozirju so se srečali trije prijatelji, trije funkcionarji. Prvega moža občine Mozirje Ivana Suhoveršnika (levo) je zaskrbelo, kje bo izvrtal dovolj denarja za potrebe PGD Mozirje. Predsedujočega v državnem parlamentu Jakoba Presečnika (v sredini) je skrbelo, kako se bo iztekla slovenska politična agonija. Prvaka zgornjesavinjskih gasilcev Janka Žuntarja (desno) pa (še) skrbi, kako uspešen bo ob vnovični kandidaturi za najvišjo medobčinsko funkcijo. Ker vsi delajo za javno dobro, bo na koncu vse dobro, če bo konec dober.
GASILSKI POLJUB
Ne zgodi se kjerkoli in kadarkoli, da doleti gasilko javni poljub višjega gasilskega častnika. V Mozirju ga je dobila Blanka Jakopin od njenega novega društvenega poveljnika Milana Krofliča. Privoščil jima ga je tudi dosedanji poveljujoči Robert Napotnik, nekdo pa je v polni dvorani zbranih gasilcev zaklical: »Na pomoč!«
24 Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013
Križanka, Informacije
vsak od delov cesnove glavice
vnetje
Sarenice
nekd. avstrijski dirkač v f1 (lauda)
akaos ka boginja spolnosti
CAÍA
kemijski simbol ZA germanu
letni gozdni posek
kmet pri šahu
dalmatinsko žensko ime
človek, ki Škili
pretirana vznesenost
naš nbkdami smutarskl skakalec (primož)
kar je ena-kovreono, ustrezno
nord. smut. disciplina
vesoka stozcasta kopa seka
anonimen pisec
država v jv aziji. gl. mesto bangkok
v gr. mit. herma-froditova ljubica
omamlje-nje
velik hrvaški otok v kvarnerju
kraj. po katerem se da kam priti
am. igralka (turner)
kofein v
Caju
breznog plazilec
pri dvignjena stopnja (inji)
priloga k jedi. polivka
olaj. jože
rim. boginja jeze
sl. alpska smučarka (orev)
slovenski filozof (hribar)
gantar. tïïmaz
ugo tognazzi
ZALOŽNIK, knjigarnar
kdor je pretrpel
muCeniSko
smrt,
muCenec
puècava naseveru clla
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
ELATIV - pri dvig njen a stopnja (lingv.); IŠTAR - akadska boginja spolnosti; SALMAKIS - v gr, mit. Hermafroditova ljubica;
v,_J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ŠKOTSKA, AVDITOR, L AR. OMA, ZAKLEP, TETA, OPNA. PEGA, RIGOROZ, TH, ATOM, ANKA, RADIO, RADIRKA, SPIKER, IŽ, DALMATIN, SAE, LET, MAAT, ROLAND, KRAČA, ZAMAKANJE, AARON,ERATOSTEN
v_J
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013
Napovednik dogodkov	
Petek, 1. marec	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Otvoritev likovne razstave Magde Posedel
Sobota, 2. marec	ob 9.00. Glasbena šola Nazarje Delavnica: Goran Moskovski - latin percusion
	ob 10.00. Mozirje Plesni seminar Gib in ples
	ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno : Formis II (ž)
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad 2. tradicionalni etno večer Glej, lušno je p'r nas!
Nedelja, 3. marec	ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Nekoč v starih časih - prepevanje starih ljudskih pesmi
Četrtek, 7. marec	ob 10.00. Kulturni dom Mozirje Predavanje Pridelajmo zelenjavo za povečano samooskrbo
	ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Dobrodelni koncert Za smeh v otroških očeh
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 051/419-914.
Prodam bikca sivca, težkega 130 kg; gsm 031/855-186.
Prodam telička lim. starega 7 dni; gsm 031/800-046.
Prodam visoko brejo telico frizijko; gsm 041/755-538.
Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev in kravo simentalko po 1. teletu; gsm 041/527-289.
Prodam telice čb, eno čb/rj in eno rj, breje 9
mesecev; gsm 040/745-745.
Prodam prašiča, težkega 160 kg, domača
reje; gsm 051/256-986.
Prodam prašiče najboljše mesnate pasme
za dopitanje, možna dostava, Fišar, Tabor;
gsm 041/619-372.
Prodam prašiče od 25 do 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Plemenskega ovna js, (črni), prodam; gsm
Kupim krave in telice za zakol. Plačilo takoj! Gsm 041/653-286.
Kupim 10 dni staro teličko, rh.; gsm 031/533-745.
Kupim 10 dni starega bikca križanca z mesno pasmo; gsm 031/295-331.
Prodam suha, cepljena, metrska bukova in gabrova drva; gsm 031/585-735. Prodam domače želodce; gsm 040/745350.
Prodam klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852.
Silažne bale prodam; gsm 031/695-208.
Prodam dobro ohranjen sušilni stroj za perilo; tel. 03/583-15-01.
Prodamo belo otroško posteljico za dojenčka z jogijem in posteljnino; gsm 041/339031.
Prodam otroški voziček baby welt. Primeren že za dojenčke; gsm 031/629-579. Prodam otroški avtosedež (lupinico), zelo lepo ohranjen, zelene barve; gsm 031/775342.
Po simbolični ceni prodam oblačila za deklico do 2. leta starosti; gsm 031/775-342. Prodam otroško diatonično harmoniko CFB, staro 3 leta, cena 1.100 eur; gsm 031/764072.
Prodam otroške smuči elan formula, karving, 110 cm, odlično ohranjene; gsm 041/627-205.
Prodam baterijski vrtalni komplet Dewalt. Bateriji sta 10,8V in 1,5Ah; gsm 041/916605.
DRUGO - KUPIM
Kupim bale ali menjam za jagnjeta ali ovce; gsm 031/608-286.
NEPREMIČNINE
Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 068/155-591.
Oddam sobe v najem - 40 ležišč, (1 km iz
Mozirja); gsm 041/280-005.
Prodam stanovanje v Nazarjah velikosti 75
m2; gsm 041/282-573.
Kupim hišo v Zgornji Savinjski dolini; gsm
040/820-270.
OSEBNI STIKI
Veren, uspešen fant bi rad spoznal dekle za trajno, pošteno ljubezen; gsm 041/552344.
031/695-208.
ŽIVALI - KUPIM
DRUGO - PRODAM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	BELJENJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH POVRŠIN,
delo na višini, izdelava novih dekorativnih beležev in starejše tehnike beljenja... Gsm 030/305-570.
Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka cesta 15, Nazarje.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji._
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	SKRIVNOSTNA SNOV V GOZDU,
ščiti pred okužbo dihal! www.kyk.si; gsm 070/703-078.
Impulse Peter Remšak s.p., Šokat 1, 3342 Gornji Grad.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in
◊	SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE
ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19.
Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/572-0673, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE
edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje.
3
M WHITE RABBIT
iS V& oWOOR
1--'	www.belizajec.si
am ipom?\ wvrn \j 2c,omew\mK\ dolini
tel.: 05 925 11 46 mail; belizajec.center@gmail.com
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 26
t> -J? "<=11-
.. pm\
Tokratna izzivalka, ki se je popolnoma prepustila našim mojstricam preobrazbe, je mlada mamica Suzana Maričič iz Topolšice.
Suzana že dolga leta ni spreminjala svoje podobe in je bila vseskozi črnolaska. Zato se je frizerka Urška Zorin odločila, da razbije njeno monotonost, jo modno postriže ter črno barvo las spremeni v bakreno.
Vizažistka Natalija Plankl je gospe oči diskretno zasenčila, usta pa našminkala z rjavkasto šminko, kar se je podalo tako k frizuri kot oblačilom za prosti čas ter športni eleganci, ki jo je v trgovini BazarR izbrala Nina B. Felicijan. Za modno obutev so poskrbeli v trgovini Jurček.
Da se je Suzana odlično znašla pred fotografskim objektivom, se je strinjala tudi fotografinja Urška Hrastnik.
Vabimo vas, da se opogumite tudi vi, izrežete prijavnico ter se prijavite na preobrazbo.
m
Studio
Urška Zorin s.p. Na trgu 43 5330 Mozirje
Hg
Savinjske novice št. 9, 1. marec 2013 27
Fotokrijiga.net
Koliko so vredni lepi spomini?
Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo!
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo F:a je f« vednD tako?1 Kolikokrat sle ie »poslikali* 7anirniv in prijeten dogodek, fo-tCKjfAftj pa nifcoh več pogledati? fotografije v svoji fizični pojavni obi:k. nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Goveji spomin je namreč dokaj temeljila slvar, ni p* trajna - zato moramo ¿a trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotog rafij te vel ko. I'o tisku sevena potrebujemo le album, v katerega lahko si :ki> kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale strdke seštejemo dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD ji,USS ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno Lme - Fotoknjiga. Storitev bi laliio upisali kol
Fotoknjiga je ¿udovito darilo
Fotoknjiga je lahko tudi :eoo darilo ob rojstnih dnevih, obletnica n, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „, Slika pove več kot lisoč besed.
nekakSno »vse-v-eneni» lestev za nase spomine, ujele z digitalnim fotoaparatom. Covurim o Temstski knj:Qir v kateio so vkomponiran^ nale ;like, besedi :n, ozadja, najleoil del pa je to. da zadevo čisto sami oblikuje™ kar preko spleta.
Kako deluje Fotoknjiga.net? OmenieiKj storitev ponuja za mnoge ze znana solel^a stran Fotoknjiga.net. Sistem l-otoknjiga. net deluje torej preko Interneta, zato na dnmaiem računalniku n potfphna nikakršna namestitev progiamske opreme. Storitev je brezplačna, jporabnik plača le stroike tiska fo-roknjige, ko se zanjo odloči- Ustvarjanje fctokn jige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno* znanje, ki je potisno za ustvarjanje, pa >e mogoče osvojiti v zek) kratkem času
Prednosti Fotoknjige Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fotoknjigi stiran-jefu za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom make drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknj:ga v pjimefjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pn ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okviičkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFU Kdor je ie kdaj urejal običajen (otoalbum, do-hro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbomih io sploh m mogoče, pri drugih pa je to opiaviio zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fotoknjigi j? to enosiavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kiarek komentar, ki ga lahko po mili volji sprem'njate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITI CA* Kot laslnik diaita nega fotoaparata imate gotovo velika fotografi, na računalniku, nikoli pa ne naj-derip čas*, da bi naredili Izbor in jih dali v i Alpla-vo. 5 fotoknjigo prrhramte čas. Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni tnebo pošiljati v izdelavo fotostudiu. in ko fotogiafije postite v foloknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga siter izgubil: l videnjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
Komu je namene na Fotoknjiga?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega obhkovalskegaznanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. tc pa ;zdela' mm pteitlogam dodamo 3e svojo unietniJko iilšco, bo pa izdelek naravnost fantastičen, ip.rj
www.

.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
Fotoknjigo oblikujete kar na internetu ** Oblikovanje je preprosto iri hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo