49
Poučni in zabavni del.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 245.
2.  Glavni kraji, iz katerih se kinovo lubje  izvaža.   Sa jenje kinovcev po starem svetu. Zinin.
Vse lubje, katero se je do 1776. 1. iz Amerike izvozilo, prihajalo je iz Loxe in Nove Granade. V teh krajih raste kinovec, ki ga je Humboldt popisal in poznamenoval »Cinchona Condaminea", in o njem so mislili, da ima najboljše lubje. Za časa Humboldtovega potovanja po ekvatorialnih krajih ameriških so na sušili po gozdih okolice Loxe na leto do 110 centov lubja, in vse to lubje so poslali v Evropo našpanjolski dvor. Za to množino lubja so morali posekati 8 do 9 tisoč dreves. Takrat so tudi mislili, da je lubje mladega drevja najboljše, in zato so sekali samo štiri do sedemletno drevje. Ko so pozneje v Evropi začeli vse bolje popraševati po kinovem lubju, lotili so se delavci v gozdih tudi starejšega drevja. Mej tem so zasledili v Evropi, da je v lubju kinin ona tvar, katera najbolje mrzlico preganja in zato so začeli iskati vzlasti takega lubja, v katerem je največ kinina. In tako so prišli sedaj na vrsto gozdi v Boliviji, kjer raste kinina bogata „Cinchona Calisaya". Okolica kalisjskega kinovca se začenja malo nad jezerom Titicaca, in se vleče na jug do 20. stopnje. Južnejši kosovi pralesa v tem kraju so še celi, ker v njih še ni sekira pela. V ogromnih gozdih je
50
toliko tega drevja, da bi se moglo izvoziti na leto 8 do 10 centov lubja, in to Bog vedi koliko let še. Izvažanje lubja je v Kolumbiji od 1845.1. državni monopol. Država je bila izvoz lubja dala v najem nekemu društvu, katero se je zavezalo, da hoče vsakega leta napraviti 4000 cent. lubja. Društvo je drvarjem in drugim podjetnikom za vsak cent kalisajskega lubja, ki se je v mesto La Paz prineslo, plačalo 25 do 30 španjolskih pezosov (1 pezos je nekako 43 kr.). Kedar je vlada videla, koliko bi se mogla z lubjem okoristiti, začel je vsak novi predsednik poviševati najemnino. Leta 1850. je plačevala ena trgovska hiša v La Pazu po 60 pezosov delavcem za cent posu-šenenega lubja in 25 pezosov vladi za izvoznino. Ta veliki zaslužek je spodbujal drvarje, da so začeli strašne kupe lubja v glavno mesto donašati. Da bi ne bilo preveč škode v gozdu, morala je državna oblast zabra-niti daljno sekanje drevja. Trgovci so bili založili toliko novcev v lubje, da bi morali propasti, da ni država prevzela robe. Gozdi so imeli potem mir celih 50 let.
Ker se kinovega lubja vsakega leta več izvozi, začeli so mnogi se bati, da bi kinovci v Ameriki šli pod zlo. Od 1830. do 1860. 1. se je izvozilo iz Amerike do 200.000 centov lubja, in Weddell nam nripoveda, da drvarji kinovce nevsmiljeno pokončavajo. Dasi je največ kinina v takem drevju, katero je vsaj 50 let staro, vendar sekajo tudi mlado in nezrelo drevje. Mnoga težka drevesa ogulijo samo po enej strani, druga stran trohni na zemlji. No vendar se nam ni bati, da bi kinovci tako kmalu pošli. Gozdi v Boliviji, na Peruvanskem in v Kolumbiji imajo toliko kinovcev, da jih sekira ne more kar tako zatreti. Tudi so poskrbele v novejem času državne oblasti, da se je sekanje bolje uredilo, in tako je bodočnost kinovcem bolje zagotovljena.
Glasovi, ki so jeli prihajati v Evropo, da utegne v Ameriki kinovcev zmanjkati, spodboli so evropske države, da bi v svojih tropskih naselbinah začele vzgajati to drevo. To misel je prva izvela holandeška vlada na Javi. Kupila je na pariškem botaniškem vrtu mlado drevesce in poslala na Javo. Ko so videli, da se je drevesce prijelo, poslali so 1852. 1. botanika Hasskarla na Peruvansko, da pripelje na Javo semena in mladih drevesc. In njegovi nasadi na Javi so uspevali prav dobro, ali radi bolezni je moral 1858. 1. popustiti svoje ljubljence, katere je prevzel Junghuhn. Leta 1863 je bilo na Javi že 11.000, a 1871. 1. že 1,261.804 kinovcev.
Po holandeškej vladi se je vrgla Angleška, in poslala je 1859. 1. Markhama v Ameriko po seme, da je poseje v Indiji. Gosposka v Ameriki pa je začela Mark-hamu zapreke staviti, da bi tako trgovina z lubjem ostala zgolj v njenih rokah. Markhamu ni ostalo drugega, kakor da skrivaj, po tihotapski dobi semena. Sponeslo se mu je, in ko je je v Indiji posejal, začelo je veselo kliti, in danes raste v Angleškej Indiji do 25,000.000 kinovcev.
Uspehi na Javi in Indiji so napotili Francoze, da vzgajajo kinovce na Reunionu.   Leta 1866 so posadili tu
prva drevesca, in danes raste v ondotnih gozdih v višini 1.200 m že mnogo prekrasnih kinovcev. Tudi poskusi na Mauritiusu uspevajo prav povoljno.
Vsi zasadi zunaj Amerike so še tako mladi, da danes še nimajo velike vrednosti za svetsko trgovino. Vse kinovo lubje prihaja še vedno iz južne Amerike. V trgovini razlikujejo po boji tri vrste kinovega lubjar namreč rjavo, rumeno in rudeče. Rujavo lubje je najsla-bejše, ker v njem je najmanj kinina, a največ cinhonina,
V   10.000 kilogramih takega lubja je do 40 kilogramov kinina, a 170 cinhonina. Rujavo lubje je vedno zvito, ker se jemlje samo z vej. Le sem gre tudi lubje iz Loxe, katero so popreje imeli za najboljše. Nekaj bolje je rudeče lubje, da si je v njem več cinhonina kot kinina. V 10.000 kilogramih rudečega lubja je do 91 kinina in 105 cinhonina. Rudeče lubje je plošnato, ker je od debla. Rumeno lubje je najboljše, ker v njem je največ   kinina.
V   10.000 kilogramih najboljšega lubja je 270 kinina, a samo 26 cinhonina.
V lubju je najvažnejše lekovito telo kinin, cinhonin ima dosta manjo vrednost. No ne jedno na drugo telo ne nahaja se v lubju samo za sebe in čisto, nego spojeno s kininovo čreslovino. Razen kinina in cinhonina sta v lubju še dve drugi telesi, kateri sta kininu sorodni, namreč kinidin in cinhonidin. Razen tega je v lubju še rumena in rudeča boja, gumij, škrob in slador. Danes se, kakor vemo, ne ozdravlja več s kinovim lubjem, nego se jemlje iz njega kinin, da se zdravilo more laglje odmeriti, in da je zdravljenje gotovejše.
Kinin gre mej rastlinske strupe kakor coffein, ni-cotin, cocain, morphin itd., a vemo, da so prav ti strupi postali v rokah zdravnikovih najboljši lekovi in najslajša tolažba bolnikom. Nižje živali umori kinin v najmanjej množini mnogo preje od strihnina, dasi sta to huda strupa tudi odraslim in dovršenejšim živalim. Žabo umori 25 do 100 miligramov kinina, zajca 250 do 1000 miligramov. Koliko je kinina, da človeka umori, tega ne vemo. Vemo samo za eno dete pri šestih letih, da je umrlo od pol grama, za odrasle pa menijo, da bi bilo dovelj S gramov.
S kininom se preganja mrzlica, zato se je do sedaj pokazal kot pravi blagodar za bolno človečanstvo, ker v malej množini nima nikakih slabih nasledkov.