> 
Iz domače in tuje prakse 
GDK: 853 (497.12) 
še enkrat: Z zamudo, pa vendar - novi slovenski standard za hlode 
Marjno LIPOGLAVŠEK>;< 
B on1t l3 itcnc je v 1 O. številki Gozdarskega vestni-
ka iz teta 1997 objavil članek s podobnim naslovom. 
S ed ni se JC vendarle končno urcsn iči 1 a njegova želja 
na k~ncu članka, da bi bil standard sprejet. 
Nil S' o jem sestanku 25. februarja \998 je tehnični 
odbm L \1 "Les in lesni izdelki'' pri Uradu za standar-
dizacijo in meroslovje RS dokončno sprejel pred log 
S IST- 1 O 14 "Gozdni lesni proizvodi -Hladi ig! avcev". 
St)'loda1 d določa področje uporabe, drevesne vrste, 
mere, rnvrščanje, kakovost, izdelavo, dobavo, poime-
novanje in označevanje hlodov vseh iglavcev. Standard 
je originalni standard, ki po načinu določanja značil­
nosti !Jiodov sloni na nekdanjih jugoslovanskih stan-
dardih (JUS) h !odo v za različno uporabo. Bralec bo 
l<lhko našel številne podobnosti, zlasti toleranc napak, 
če bo pnmerjal objavljeno tablico z znanimi tablicami 
za n1zvrsčanje po JUS. Bistvena novost pa je, da pov-
sem opu~ča razvrščanje hlodov po namenu uporabe 
(hladi l.<l furnir, žagovci) in jih razvršča v kakovostne 
A, B, Cin LJ razrede. Prvi predlog takega standarda je 
bil pripravljen in objavljen v obliki tablice v Gozdar-
skem vestniku že leta 1992 (LIPOGLAVŠEK 1992). 
Bitenc ( 1997) pravi, da predi og ni dosegel ustrezne po-
trdit\'C. vendar so bi la sedaj končno le sprejeta njegova 
izhodi;ča in tudi sprejeti standard se ne razi ikuje bi-
stveno od tedanjeg~ predloga. Ob usklajevanju med 
les;uji in gozdarji v delovni skupini WG 1 -"Gozdni 
lesni proizvodi" je bil nekoliko povečan minimalni 
premer blodov najslabšega kakovostnega razreda D, 
spremenjene nekatere tolerance napak (napak oboda, 
razpok) in ob pritneJjavj s predlogom evropskega stan-
darda prEN 1927 ponovno dodani kriter~i za zavitosr, 
obodno rjavost in modrino. 
1\ovi slovenski standard SIST 1 O 14 ima dva na-
men<l: poenostaviti kakovostne zahteve in približati 
se enopski standardizaciji. Razvrščanje po kako-
vosti je enostavnejše, ker je treba upoštevati manj na-
pak. ali pa so združene v skupine (napake srca, napake 
oboda). Približevanje evropski standardizaciji naj bi 
bilo doseženo s tem, da opušča razvršbmje po namenu 
uporabe. Partnerji pri prometu z lesom se labko seveda 
za posamezne namene uporabe dogovorijo za ostrejše 
'Prof. dr. M. l .. dipL inž. gozd., BF Oddelek za go:~:darstvo, 
Vcčnr~ pot 83. Ljubljana, SLO 
GozdV 56 (1998) 4 
ali blažje zahteve znotraj posameznega kakovostnega 
razreda ali za povsem drugaCne zahteve. Standard ne 
more biti obvezen, saj okrogli les ne ogroža zdravja 
ljudi in okolja, kjer so danes še možni tehnični predpisi, 
ki lahko proglasijo nek standard za obveznega. Torej 
ta novi standard ne nadomešča (kot pravi Bitenc) ju~ 
goslovanskih standJrdov z obvezno uporabo, ampak 
je le p1ipomoček za krojenje, razvrščanje in trgovino s 
hladi iglavcev_ 
Zakaj pa ne povzamemo kar takoj evropskega stan-
darda, saj ga bomo morali, ko bo Slovenija v Evropski 
uniji. Evropski standard za hlode iglavcev še ni sprejet, 
predlog zanj pa vsebuje drugačne načine ugotavljanja 
in merjenja napak, kot ga poznamo že dolgo pri nas, 
predvsem pa še dolgo ne bo uveljavljen v praksi. Pred-
log evropskega standarde~ za h lode iglavcev pr EN 192 7/ 
1-3 je nastal že leta 1995. Ko smo pričakovali, da ga 
bodo sprejeli kot evropski standard, se za to niso mogli 
sporazumeti in so ga v letu 1997 spremenili v predlog 
predstandarda ali poizkusnega standarda prENV 192 7. 
Torej je šel v postopku sprejemanja velik korak nazaj. 
Razlike med evropskimi državami so zelo velike, tako 
pri merjenju napak, kot tudi pri kriterijih za razvrščanje 
okroglega lesa. Razlike so očitne tudi med posamez-
nimi predeli znotraj držav. Predlagani evropski pred-
standard (francoski AFNOR ima sekretariat tehničnega 
odbora 175, delovna skupina 4 pa ima sekretariat v 
Belgiji in Švici) vsebuje še več kriterijev za kakovost 
kot na primer nekdanji JUS, torej sploh ni enostaven 
in primeren za hitro razvrščanje hlodov (na primer pri 
nakladanju na kamion ali pri saniranju na centralnih 
skladiščih). Naš sprejeti standard pa je vendar prvi 
korak pri prilagajanju evropskemu načinu standardi-
zacije in ne slepo privzemanje tamkajšnjih "dokon-
čnih" rešitev. Da bi videli razliko in za morebitno 
iskanje možnosti prodaje okroglega lesa na evropski 
trg (bolje je upoštevati uzance posameznih držav) ta 
predlog predstandarda prENV -1927 ob ja v lj amo v ob-
li ki ta bl ice. Vidimo lahko, da standard nima določil o 
merah okroglega lesa. Velja torej za ves okrogli les in 
ne samo za hi ode. To pomeni, da je po leg razvrščanja 
po kakovosti nujno še razvrščanje po merah (dimenzi-
jah) oziroma upoštevanje standarda za tako klasifika-
cjjo EN 1315: 1997; [EN ( 175.4102)1. Ker dimenzije 
močno vplivajo na uporabnost hlodov, bi morali tudi v 
229 
Iz dotnače ii1 tuje prakse 
Sloveniji hkrati s klasifikacijo po kakovosti uporabljati 
tudi razvrščanje po dimenzijah zlasti debelini. Zil to 
pa moramo čimprej sprejeti ustrezen slovenski stan-
dard. Do tedaj pa lahko uporabljamo za razvrščanje po 
debel ini obstoječi jugoslovanski ali evropski standard. 
Zakaj je trajalo 5 let od prvega osnutka do sprejetja 
standarda? Najprej je očiten premajhen interes paJ1ner-
_iev, tudi obeh združenj (gozdarstva in lesarstva) za 
urejen promet z lesom. Vsak hoče imeti to področje 
urejeno po svoje, partnerja menita. da v "kalnem'' oba 
več ujameta in obstoji prastrah pred "obveznostjo" 
sLlndarda, za katero je bilo treba v preteklosti toliko 
naporov, da smo jo obšli. Pa tudi administrativni mli ni 
Urada za standardizacijo in meroslovje zarodi premalo 
uslužbencev in sredstev meljejo res počasi. 
Na istem sestanku je tehnični odbor Ul sprejel tudi 
predlog slovenskega standarda za bukove h lo de: PS lS T 
- 1 O 15 oziroma osnutek spremenil v predlog, ki gre v 
javno obr:::~vnavo. Napovednne so že pripombe, tako da 
bo standard po ponovni razpravi v delovni skupini 
lesarjev in gozdarjev lahko doživel še kakšno spre-
membo. Ker zaradi že do sedaj dolgega in temeljitega 
dogovadanja ne pričakujemo velikih sprememb, ga tudi 
objavljamo v obliki tablice. Spet ga lahko primetjamo 
s prvocnim predlogom (LlPOGLAVŠEK 1994) in vi-
dimo, da še vedno sloni na ruS-ih. Namen uporabe ni 
bil povsem opuščen, saj je obdržal hlode za luščenje, 
ki so najbliže kakovosti C in hlode za pmge, ki so 
približno enako vredni kot hlodi kakovosti D. Deloma 
je predlog upošteval tudi evropsko standardizacijo 
razvrščanja po kakovosti listavcev EN 1316) l-3, 
kjer pa je staodard za bukev. hrast in topol dokončno 
sprejet ( 1997), za jesen in javor pa je šele predlog. 
Kljub temu velja o uveljavitvi standarda v Evropi isto, 
kot je bilo že povedano za iglavce, razlike med drža-
230 
vami so morda še večje. Ta evropski standard pa po. 
stavlja omejitve glede mer razen za najslabši D razred 
in tako samo hladi spadajo v razrede A, B in C, v~, 
ostali okrogli les pa v kakovostni razred D. Bukovo 
ob lovi no kakovosti A in B razvršča še na belo in rdeč{) 
ali tako z zdravo nepravo čmjavo. 
Upam, da bodo sprejeti in objavljeni slovenski stan. 
dard[ dober pripomoček pri prometu z lesom in osnov~ 
za boljše pridobivanje, zlasti krojenje lesa. Spreje~~ 
slandardov za hlade bo, upajmo, spodbudilo hitrejše 
sprejemanje še drugih potrebnih standardov: za mer-
jenje, za ugotavljanje napak lesa in z.a druge sortimentb 
okroglega lesa. 
VIRI 
BITENC. B., 1997. Z zamudo, pa vendar- predlog novih ~lo­
venskih standardov za hlode iglavcev v javni obravnavi.-
GozdV, SS, 10, s. 486-488. 
LIPOGLAVŠEK, M., 1992. Razvrščanje hlodov lglavcr.v po 
standardih.- Gozd V 50, 5-6, s. 26 7-276. 
LJPOGLAVŠEK, M., 1994. Standard za bukove hlede.- Ooz<IV, 
52, l' s. 22-30. 
UPOGLAVSEK, M., 1996. Določanje kakovosti proizvodov, 
Izzivi gozdne tehnike:. posvelovanje GIS, BF, ~F Zagreb, 
Ljubljru~a. s. 67-72. 
LIPOGLAVŠEK, M .. 1997. Kakovost gozdnih lesnih proizvo-
dov, Zbornik gozdarstva in lesarstva 51 ( 1996 ), s. 59-65. 
SJST 1 OJ 4, !998. Gozdni lesni proizvodi· Hlodi iglavcev, USM 
(Urad za standardizacijo in meroslOVJe). Ljubljana. 
PS 1ST lO 15, 1998. Gozdni lcsm proizvodi.- Bu.l<ovi hi odi, USM 
(Urad za standardizacijo in meroslovje), Ljubljana. 
pr EN 1927il-3, 1995. Qualitative c!Dssdication of soft woo 
rounll timber ·CEN- European Commiue for Standardisa-
tion, Bruselj. 
EN 1316/1-3. 1997. Hardwood round timber. Qualitative clas· 
sification- CEN -European Committe for Standardi sat ion, 
Bruselj. 
GozdV 56 (1998) 4 
Iz clotnače jn tuje prakse 
SJST- 1014:1998 HLODI IGLAVCEV 
MINIM. DOLŽINA GRČE (ali venci) § 
1-
UJ 
~cš 
1--
§ a: § ~ 
uJ )--(/) ~~~ LU ~<( ~ ~~ ~~ Smreka, Drugi Zrasle Nezrasle f~ '&o g>a: e> > >(_) ~ ~~ 
>cC 
~ jelka iglavci a: ~ ~U) ~ ~~ mc:t§ ~ 0.. ~ O(t 
:>C ~ .(_)~ 
d rcml l(m) l(m) stlm mm sl.!m mm %1 %d %d % d del d %d %d 
A 35 3 ""' - 6 2 s 
20% 2,5 1/m -20 
B 25 3 ""' - 20 «> - 6 3 4 10 10 ds:35:- 10 
20% 2,5 flm · 40 3/m -20 d>35: 1/4 
c 20 3 2,5 O<> • 40 QoO -20 3 s 20 25 l/2 15 20 
1/m > 40 3/m -40 
o 20 2 oo -40 5 10 se 1/2 30 
3/m > 40 
- ni dovoljeno, 1 ni do ločeno, .",neomejeno dovoljeno 
Do~ l. ine napredujejo pri smreki, jel ki po 25 cm, pri drugih iglavcih po 1 O cm. 
NaJ mera l - 2 cm/m, najmanj 5 cm. največ 20 cm (JUS D.B0.022: 1984). 
rrEN 1927- OKROGLI LES IGLAVCEV- RAZVRŠČANJE PO KAKOVOSTI- DOVOLJEr-;E NAPAKE 
§ w 
GAč~ m ~ ~~ ~w ~ ~ -~ :otU! 
.... <( ;! ~ LU ~i 2r~e ~- Na- ~ ;2~ ~o Ow KRIVOST K~ICNosT ~ ID ~ ::..::_, --<5 :.c ffi Q;~ ~ :ti ~ d 5~ ~ -< zdrave nase grile ~ C;S~ :.c -:::;: o -</)Il) a: ::.:: 
mm mrn mm ~ .. f.lrn mm dl\/m %6 % CJ1I cm d~l d del d 
Jelo.a 
Smre-l(a 
do4 d> 35cm: · O> 3Scm 
Bol 1{) do 1 /~ d ' do 114 d 
Macesen 
OugLuija oo& 
Jel\::! -so . 30 do? 15 c :s 3Scm: ) d s 35an: ) d > 3Sc:m. 
Smrel:.a . 50 . 30 do7 1S C> 3SCIII: 1,5 d > 35an: 1.5 do 1/Ad 
10 !h 3Scm· 
Bor ·50 . 40 doS 20 d~3Scm I,S c-ol /4 d 
lrd. 001) d > 35 cm· 2,5 d > JS t/11: 
Maus~n • 50 . 30 do7 d ~ :35 ern: 2 (mal) do 1/.ld 
Du~ ja . so .4{) do8 ~3S_r.m.:_ 2J.m~ -~~~u .. 
Jeb. . 70 - SO d:S:l5Ct11: 1.5 
Sfl\(eki! . 70 · 60 d> :lScm: vbe~v 
30 d > 35cm 
c Bor . 70 .:,o do F2d oo 113 d 
Macesen ' 70 ·SO <J:<;;:lScm: 
Ouga~a . eo - 60 d > 3.5c:m: 
Jelka 
Smrek.! 
D Bor 
Macesen d:<;;35cm· 
O~a d > 3Scm: 
- ni dovoljeno. J ni določeno. oo neomejeno dovoljeno 
Kakovost lahko ocenjujemo tudi po namišljenih. sekciJah kosov dolžine vsaj 3 rn. 
GozdV 56 (1998) 4 231 
Iz dontače in -.uje prakse 
PSIST- J0\5:1998- JJUKOV( HLODI 
GRtE § 
1- ;§~ z w §,g ~~ g w ~~ ~ 
We:( 
~ MIN. MIN. 
:>.::<:{ ~-u_ ~8 ZUi ~'3 PREMER Da... L. Zdrave ?J~ce 0: ~ :;iU"J ~fu ~ ~~ fi: ::;o ~~ !..:: >U ~ :z :z 
"" ci(cm) ',(m) !;Um;%d šUm %1 ',i,d %d %d 'lod %cl o/od % kCISOV 0...::5 ~ 
A 40 "" -to 10 IS to 
11m· 20 T ben_ 11 
B 30 ~ -20 ""' . 20 10 20 50 30 10 
lim-20% lim· "" i bon. 
c 25 .,., . 40 oo-20 20 30 70 50 1 d 20 
21m· 3/fio 2/m- .., Ttcm. T 'ro1. 
o 20 =·20 50 2d 20 
d- ·a l'm. "" T ban. Too.-.. 
p 30 2,5 oo·20 20 se 20cm 20 
leži~< 40 gle. 1/211 "" 
35 2 oc. • 20 "'" -20 20 30 70 50 1 -1 č. 
2/rr · 40 gle. 2!3d <>O lf2d 
Napake srca· gniloba, lvezdasta neprava čmjAva, kolesivosl, d\"ojno srce, ekscentričnosr. 
Napake oboda: rane, zatesi. žlebarost, oi:Jodna gnJioba, VI as IJ >kOrJa. 
Doliine 1\a!-xcdujejo po lO cm, min1 ma\nn nadrr.cr~= 1 O cm, r~zcn pri A:- ni dovoljeno. 1 ni določeno, ""nenmejeno dovoljeno. 
EN 1316-1 (1997) OKROGLI J_,ES BUKVE- RAZVRŠČANJE PO KAKOVOSTI- DOVOLJENE NAPAKE 
MIN. MIN. GRČI: 1- ~ ~ ~ ~ 
RAZPOKE ~ 
<:{ 
z 
~·~ 
.2 
ffi 
1- ~2 ~ ~~ ~.5 ~ il:~ 1- w > e5 ~o: Zdr .ave Nagoile ~ ~ 
_, 
<( 
Zvez. 
...J g Glob. slep . .V) m cr:: g ffi Enoj. ~ ~ ; ~fu :..:: ~ ~ 
~ 
w .t::J <> 2 2 1-
cm m ~revtlo. I:!)'emercvi3 m mm cmlm %d %1 %d %d %d o/od 
A 35 ~4 10 15 10 20 
s~upaj 313m 
B 30 L pr er~ ero" do· 20 15 30 10 
200 mm 40 mm 
c 2.5 3 r d$" 12D 25 ~o 
mm 
D 
- ui dovoljeno, 1 ni določeno, "" neomejeno dovoljer.o 
A - D: 40% volumna mora bi ri uporabno; rdeča oblo vina: do J OO% zdrave neprave f.rr.jave. 
232 GozdV 56 (1998) 4