Naši dopisi. Z Goriškega. (Naše žalostne šolske razmere.) Hvaležni srao vrlemu ,,Učiteljskemu Tovarišu", da podaja primorskenm učiteljstvu svoje predale na razpolago; veseli nas tudi, da se je oglasil g. dr. H. Tuma ter kaže dobro voljo, pomagati učiteljstvu na Goriškem. Goriški učitelji smo res pravi trpini! Kdor si pri nas ne zasluži s postranskim delom vsaj okolo 300 gld. na leto, ne more vzdrževati sebe in družine, naj živi še tako skrorano in štedljivo. Lov na .postranski zaslužek dela, da je pri nas vse, kakor bi bilo zakleto. Tukaj se razen male družbe nihče ne briga za stanovsko izboljšanje in za napredek deželnega učiteljstva. Predsednik učiteljskega društva za goriško okolico je naduoitelj, občinski tajnik, občinski blagajničar, orglavec in irnovit posestnik. Da se s tolikimi postranskimi opravili obložen ne more dosti pečati z mislimi, kako bi se dalo učiteljstvu na Goriškem po- magati, je jasno. Ta mož je sicer obeudovanja vreden, da že toliko let opravlja razna postranska opravila, brez katere posebne nesreče, a za predsednika učiteljskega društva ni, ker ne more priti do tega, da bi obračal zadostno pozornost stanovskira zadevam. In takega moža, proti kateremu sicer kot osebi nimamo ničesar, voli naše učiteljstvo že leta in leta za predsednika svojemu društvu; zato je pa tudi društveno življenje zastarelo in zaspano; zato se še tisto malo, kar sklepa društvo, ne izvršuje. — Sklenilo se je že pred več leti, da se ustanovi deželno učiteljsko društvo ali zaveza okrajnih učiteljskih društev, a nameni in sklepi so obtičali, deželnega učiteljskega društva še vedno nimamo; brez tega pa ne rnoremo storiti potrebnih korakov za izboljšanje svojih žalostnih gmotnih razmer. — Predlansko leto so hoteli vstopiti v društvo nekateri učitelji, ki so bili izstopili iz njega, ker predsedništvo ni izvrševalo sklepov, a odbor jih v sv^oji veliki tnodrosti ni hotel sprejeti pred občniin zbororn, ker bi morda povzročili, da bi se izpromenile naše kineške raztnere. — Šlo je za najvitalnejše učiteljske zadeve, a naše društvo se ni oglasilo, ker se je balo zamere od one strani, ki želi ucitelja obdržati na stopinji cerkovnika. —• Tolminski okraj je imel dva odlična moža, ki sta bila zmožna, da bi izvršila kaj koristnega; a jeden teh se je pričel ukvarjati z izdelovanjem sira in z drugimi rečmi, ki so sicer dobre in potrebne, pa učiteljstvu ne poinagajo iz sedanjega siromaštva; drugi se bori z osebnimi nadlogami; vsem skupaj pa se zdi jako važno, naj li bodo šolska vodstva slavna, čislana, ali brez častnega naslova. Proti zadnjemu so pripravljeni ugovarjati do zadnje instance. — Naši tovariši na Krasu so se pred nekaterimi leti živahno gibali, a delali so sarao za šolo in nase skoraj pozabili; sedaj je pa tudi tam vsa živahnost izginila. Trudijo se menda tudi oni, kakor rai, da zadoste vedno večjira zahtevam vr šoli in da si s postranskimi opravili kaj prislužijo, ker bi drugaoe ne mogli s svojo družino vsaj kolikor toliko stanu primerno izhajati. — Naše učiteljice molijo ob svojem prostem času rožni venec in nabirajo darove za Salezijance, ki nameravajo poslati toliko in toliko misijonarjev v Patagonijo in na Ognjene otoke, in hodijo —• brez večerje spat, da se morejo dostojno oblačiti. — Bolj zavedne in prebrisane raed njimi, ki ne gledajo toliko na naslov kakor tolminsko učiteljstvo, si pomagajo iz dežele na Štajersko, kjer dobivajo podučiteljice 190 gld. na leto več nego pri nas učiteljice. Učitelji z družino si ne raorejo pomagati tako lahko iz dežele, ker bi bilo treba za potovanje od 50—100 gld.; zato so navezani na deželo in čakajo, da jini pridejo boljši časi sarai ob sebi ali po milosti naših narodnih *očetov, ki že tako sami dobro vedo, kako se godi učiteljstvu na Goriškem. — Ce se gmotno stanje učiteljstva na Goriškem kmalu ne izboljša, se pokažejo nasledki. Kdor bode le niogel, si bode poraagal iz dežele; učiteljski kandidatje, ko dovrše učiteljišče, bodo iskali službe pri sodiščih, davkarijah, postah, pri žendarmeriji i. t. d., in nedostajanje učiteljskega osebja bode od leta do leta večje. Ko se starši vedno bolj zavedo, da je n. pr. osivel učitelj slabše plačan nego inlad kancelist s par gimnazijalnimi razredi, bodo tudi vedeli, kam naj pošljejo svoje sinove v službo. Sicer pa že sedaj trpimo na Goriškem na pičlem številu učiteljev in učiteljic. Naši odlični narodnjaki se kaj radi bvalijo, kako skrbe za blaginjo narodovo; to je pa večkrat sama navadna fraza. Ucitelj, ki le nekoliko pregleda razmere drugih narodov, zapazi, da skrbe Nemci in tržaški Italijani za svoje šolstvo in učiteljstvo ter gavne puste v uboštvu; le slovenski učitelji smo trpini. — Ce naši narodni prvaki ne urede boljše svojega šolstva in ne poskrbe kakor Nemci po raznih deželah in Lahi v Trstu za deželno učiteljstvo, pride čas, ko se polaste ali prvi ali drugi ljudske šole in učiteljstva na Goriškem, jo urede ter z njeno pomocjo raznarodijo slovenski del dežele, kakor delajo Lahi v tržaški okolici že več let z vidnim vspehom. — Prej ali slej mora priti na Goriskem do tega, da bodo gospodovali ali Slovenci ali Lahi, ali pa si Nemci narodno podredijo prve in druge; v tem kulturnem boju pa zmagajo oni, ki bodo imeli razumnejše in naprednejše ljudstvo na svoji strani. Pa rni poreci ta ali oni gospod: ,,Saj mi slovenski zastopniki smo več storili za ljudsko šolstvo nego laški! Ce bi nas ne ovirali laški zastopniki, bi mi že izboljšali gmotne razmere; a tako ne raoreino". — Na tak ugovor odgovarjam: Za sedaj so slovenski zastopniki toliko odvisni od laških, kakor so zadnji od slovenskih. Slovenske ljudske šole se raorajo dobro urediti ali z Lahi, ali brez njih, ker so te najpotrebnejša ustanova, in brez znanja se ne doseže ne napredka, ne blagostanja". — Dobra ljudska šola je prvi pogoj narodnega obstanka, napredka in izboljšanja gospodarskih zadev; brez te se ne more razvijati trgovstvo in obrtnost. — Šolske oblastnije so delale in storile, kar je v njih moči in učiteljstvo tudi; sedaj je vrsta na deželnih zastopnikih, da poskrbi učiteljstvu take plače, da bode moglo brez postranskih opravil dostojno izhajati in ne bode prisiljeno, iskati službe v sosednih deželah'. C. S Krassi. (Šolski prijatelj.) Gospod urednik, pripustite mi par vrstic prostora v Vašem cenjenem — in sedaj učiteljstvu na čast in slavo — tudi povečanem listu. Tu hočern nekoliko opisati delovanje učitelja-duhovnika dne 4. sušca 1826. leta v Kobaridu na Tolminskein rojenega, sedaj v Gabrovici pri Koranu kot duhovnika in učitelja-penzijonista živečega č. g. vikarja Šlundra Jožefa. Ta častiti starček bil je 28. vinotoka 1852 kot uoitelj pomo.nik (Schulgehilfe) na takratno trivialno šolo v Kobaridu imenovan in 12. grudna 1855. leta kot učitelj na isfci šoli po.rjen. V Kobaridu je z najboljšim vspehom kot učitelj tri leta in kot učitelj-duhovnik druga tri leta služboval. Od tam ga je škofijski ordinarijat v Gorici premestil v Lipo na Kras, kjer je kot duhovnik in učitelj služboval 3 leta, od tu je bil premeščen v Trnovo pri Kobaridu; tam je učiteljeval 4 leta in od tam je prišel spet v Lipo, kjer je bil tudi 4 leta. Od leta 1869. do 15. inal. srpana 1897 je služboval v Branici in na zadnje v Gabrovici pri Komnu. V teku svojega službovanja zanimal se je vedno za šolo in tudi od duhovnih kakor od posvetnih nadzornikov bil pogostoina pohvaljen kot marljiv, vstrajen in dober učitelj. Dno 8. svečana 1869 ga je učiteljstvo zbralo svojim zastopnikom v okrajni šolski svet in je v tera deloval neprestano do 1. 1876. V 1. 1897. se je ustanovila v Gabrovici redna šola, ker ubogi — častiti starček 71 let star je opešal in ni mogel več delovati na šolskera polji. Geprav ni bil reden učitelj —" vend&r inu je deželni šolski svet dogovorno z dežehiim odborom Goriškim — priznavši njegovo neumorno delovanje na ljudsko šolskem polji — podelil 200 gld. letne penzije. Dal Bog, da bi jo oastiti uoitelj-starina užival še mnogo let! e. 8 Tolminskega. (Uoiteljske razmere na Tolminskem). Znane so žalostne šolske in učiteljske razmere na Tolrninskem. A vendar bi ne mislili nikdar, da bi bil mogoč sledeči slučaj. Ožji in pomnoženi okrajni šolski svet je v kimovcu 1897. imenoval na ljudsko šolo v Kobaridu — poslavši jednega taraošnjih učiteljev na Srpenico — za meščanske šole izprašanega nadučitelja g. Ivana Krajnika. Bog ve, ali je znano to imenovanje dež. šol. svetu? Isto se ni izvršilo do dandanes in prav zaradi tega niso nekateri učitelji poučevali več mesecev in otroci so pohajali! Ni dosti to. Podpredsednik v okr. šol. svetu, preoastiti gosp. Josip Kragelj (glavar je na dopustu), prestavil je svojevoljno g. Ivana Krajnika iz službenih ozirov na Srpenico namesto za to šolo določenega učitelja, sklicevaje se na neki ukaz dež. šol. sveta. In to brez vsake seje! Seje ni bilo od meseca kimovca minolega leta! — Ali je tako postopanje zakonito in pravilno? Zakaj se na tak nezaslišan način dražijo in izzivajo učitelji ter spravljajo v nesreco ? ! ,,E.U