200. številka.
Ljubljana, nedeljo 31. avgusta.
XII. k to, 1879.
Jaha,* v»nk dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeinan za a v s t r o - oge rsk e dežele za celo loto K! ^M., za pol letftSfL ■m eotri leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., zii en mesec 1 nld. 10 kr. Za pošiljanju nt dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uGitelje na ljudskih šolah in S* dijak« vnja »ali»ft* MM in bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrsto 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi Dftj M izvole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc KolmauoveJ hiši št. iS gledališka stolna". Opravniitvo, ua katero naj se olagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. atlininistrativne reoi, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši
Demonstracije nemške ustavoverne stranke zoper vlado.
DeneB je ahod nemških ustavovercev v Linču. Oni isti nemški mo/j ■, ki ho od leta 1861 semkaj vedno imeli krmilo avstrijsko vlade v rokah, pa so Avstrijo vedno le slabili in oškodovali, oni lju lje, ki so se sosebno V zadnjih osmih letih pri nas pokazali popol nem nezmožne mir v državi naiediti in Avstrijo v notranjem okrepiti, oni nemški ustavoverci se denes spet zber6 v L;ncu, da bodo zoper Taattejevo vlado demonstrirali in poskusih to ministerstvo vrtci, katero jim je uže zarad tega trn v peti, ker hoče ustavo izvebti tudi za Slovane v Avstriji, za te Slovane, kateri naj bi po nemško ustavo-vernih mislih pač največ davka v krvi in blagu plačali, a sicer glede narodnih pravic le to-1 ko imeli, kolikor Nemcu od mize pade.
Drug namen tega shoda uem.sk.h poslancev v Lincu je ta, da se zopet organizirajo v jedno stranko, d.-, ae spravijo pod eu klobuk, da neha razloček mej nnaprednou frakcijo in mej „centrom", mej onimi ustavoverci, ki so za Bosno glasovali, in mej onimi, ki so bdi zoper. Uatavoverni Nemci hote zbrati vse svoje meči, da bodo mogli tem energičneje zoper vlado naskakavati in tem vspešneje zoper pravičnost avstrijskim Slovanom rovati.
S tem shodom so ustavoverni Nemci Taa-fiejevo vlado nekako prehiteli — da ne rečemo več. S prva so namreč v Liucu nameravali suiti se oni nem - ki poslanci, ki so do-zdaj brezpogojno hodili z vlado in ki so mislih ali ni slijo tuui zdaj z vlado glasovati. Zatorej so časniki, kakor „N. Fr. Pr.u, od kraja pisali zoper ta shod. A naenkrat se je stvar preobrnila. Zagrizeni Ilerbst je oznanil da pride sam m je menda dal parolo svo jim, naj be obilo udeleže*. Tako se je ia malega . 1.uda, k) je bil za vlado namenjen, na katerem se je hotelu delati neka „poštedovalna strank;.- naeukr.it naredil velik diod vseh ustavovercev, ki bode obračal svojo ost zoper, vlado, zoper misterstvo, zoper Slovane.
Nečemo ugibati, kako bodo sklepali, saj bomo jutri uže pozitivno zvedeli. An bode oui ustavoverni posluuec Auspitz, kateri je če lani pred vsem svetom i?javil, da llerbstova jeziiorita politika je vseh ue.-reč zadnjih let kriva, denes istemu Ilerbdu zaupnico dal, alt bole občno sovra tvo do Slovana hitro zve-xalo demokrata Kronawstt< r^a z inamelukmi Wolfromom, vse tu čtmo skoro videti, verjetuo je uže.
Le to lehko vpra'amo, kej bi bil usta voverni  minister  Lasser  naredil s shodom  slovanskih in  federalističnih poslancev, kateri bi se bili sešli pred državnim zborom % odločnim in očitnim namenom, dogovoriti se,
kako bodo njegovej vladi opozicijo delali. Uaz-podil bi jih bil po po ic jsketn komisar, u tako gotovo, kakor gotovo je vladal.
Mi neverno liberalizma učiti se od Nemcev, za to niti ne zagovarjamo istega pota zoper ustavoverce, da si je star rek: nwas dtm einen reeht, ist dem aiidera billig." Al) to pač rečemo, da, če Taafi'ejeva vlada ne bode močna, če ne bode nikjer pokazala, da hoče biti močna, kakor je ona lahko, če si bo dala kar muni nič tebi nič od ustavaškdi krifajev a la Grauit-ich demonstracije delati, potem se ve da linšks shod ne bo brez pomena.
Kedaj bomo začeli Slovenci sami sebe spoštovati?
Iz Zagreba 20. avg. [Izv. dop J
Hrvatski vladni oddel za uk in bogo-ča-tje i/.dal je naredbo, vsled katere imajo židovski rabini voditi svoje uradov no-cerkvene kuj ge v hrvatskem narodnem jeziku ter v istem narodnem jeziku izdavati vse i/pm ve. katere so dozdaj izdavali v nemškem jeziku.
Katoliškim oblastaijam pak je izdana od tilje oblasti naredba, da imajo za naprej popustiti latinski jez k, ter rabiti izkl;učivo narodni hrvatski jezik v svojem uradovauju, celo ;u])iii pečati, kateri so imeli latinske napise, morali so se odpraviti ter nabaviti z narodnimi hrvatskimi napisi.
Latinskih smrtovnic, krstnih in žeuitben;h listov torej nij več na Hrvatskem, ampak te razprave dobi vsak človek v razumljivem narodnem jeziku, da jih more čitati in ri\-SUmeti brez tolmača. Ljudje pravijo, da so te naredbe uže zdavnaj bile potrebne, in veseli so, da so vendar enkrat izdane.
Cerkvene oblasti so sploh rade konservativne, držijo Be star h navad, če tudi napačnih, pa Uko se je tudi latinski jezik do uamnvejšega časa u'.držal pri hrvatsk.h dulnvenskih uradih, ter ga je morala kategorična vladna naredba odstraniti.
Vi Slovenci gori v domovini boste teško dočakali še, da vam vlada po svojej inicijativi dekretira uvedenje vašega narodnega jezika v urade pesvetne in duhovenske po deželah sloveuskega posekla.
Ker vam je pa sveta dolžnost potezati se z v30 silo in upotrebiti vsa dozvoljena sredstva, da si izvojujete vsaj zakonom za jamčeno ravnopravnost narodnega jezika v javnem življenji, treba je, da ne čakate čudeže/ od zgoraj, ampak da si pomagate tudi sami, kolikor stoji v vašej moči.
In v vašej moči leži dosti tega, Slovenci, kar le preradi in preveč lehko umno zanemarjate.
Čeravno imamo Slovenci pravico, zahtevati od oblastnij, da spoštujejo našo narodnost in naš narodni jezik, smo si često sami krivi, da otdastnijam niti ne damo prave prilike, pokazati pravičnost svojo glede našega jezika
M' imamo precej narodno raiskčih županov, to so možje dosti neodvisni; ali kako izpolnjujejo ti Bvoje dolžnosti napram naše; narodnosti V Prav wii»bo, bi lekel. Ako bcduija prosi svedočbo o ponašanji ia imetku kat r. ga zlo&inca, če tudi z nemsk tu dopisom, gotovo stoji županu na voljo, izdati ia poslati dotično izpravo v narodnem jeziku sestavljeno, in sod-nija jo mora sprejeti. Tc le redko kuteri župan atoii, še Blužiuske knjižice izdavajo najrajši v nemščini celo tal- mu služiačetom, ka-tiri hodijo na Hrvatsko iskat službe.
To isto velja o Župnikih, ki imajo „ex oflfo" izdavati kr.stne liste sodnijam.
Da naši narodni ndvokutje in notarji premalo ali ni£ v narodnem jeziku ne pišejo, je dosti znan žalosten pojav, kateri nam precej škoduje. Celo korespondence z narodnimi par« tijam vodijo nemški, pa ko bi kateri tuli pisal slovensko pismo, bo gotovo adreso napravil nemško, ali bo pritisnil nemški pečat na list.
To so malenkosti, bo kdo rekel, pa n i j s o. Mi v tem položaju, katerega zavzimljemo, moramo paziti na vsako najmanjšo bagatelo in jezik naš moramo povsol noter rivati, ker ga naši nasprotniki povsod rivajo ven.
Če piše Slovenec list Slovencu, naj vsaj adreso napiše slovensko, ako mu je neioš ina v pismu neizogiblva, če komu kaj brzojavi, naj stori to v svojem jeziku, ako se tudi srdi io repenCi tujec na brzojavnem uradu, če naroči kdo kaj iz mesta, naj to stori v slovenskem jeziku, sploh vsak naj pokaže najprej, da spoštuje Bam avojo narodnost, potem še le naj terju, da jo bedo spoštovali tudi drugi.
Mnogo tega bi se mi imeli učiti od Ma-gjarov, ti razumejo delati propagando za svoj jezik, mi pa ne.
Če vidiš dva Magjara, nikoli ne boš čul, da bi se v drugem, nego v svojem ježku raz-govarjala, a nam je nem'čina uže tako zlezla pod kožo, da se je prav teško branimo mej govorom, če se je tudi želimo braniti, včasih pa še tega nečemo.
Da Magjari silijo tudi diugim svoj jezik, da rabijo celo v Bosni iu Hercegovini magjar-ske tiskauice vse pošte, to menda ne bo preveč škodijo bosenskemu narodu, ali fakt ta kaže, kako so neobzirni Magjari, kjer gre za njihov jezik, in Nemci nijso dosti boljši bili do zdaj.
Učimo se od naših nasprotnikov čuvati svoje, ako i ne brezobzirnosti njiho\e.
Obzirni smo pač  mi Slovenci še imirom
preveč, in včasih celo napram takim ljudem, kateri potem zlorabijo to našo čednost.
Gojimo tedaj in spoštujmo svojo narodnost in svoj jezik vsak v svojem delokrogu, povsod in pri vsakej priložaosti, storimo vsak po svojej moči, kolikor kedo more, in b Časom bomo potegnili za soboj druge mlajše ter menj odtočae in nade narod ne terjatve ne bodo mogle ostati brez zaželenega vspeha.
C — v.
Politični ni'Ai^UMl.
V Ljubljani 30. avgusta. „Pokrok"  odgovarja v zadnjem
Na nentikcn* Pruskem se pripravljajo nove volitve za deželni zbor. Nemške liberalne novine se zelo boje da bole zmagala reakcionarna stranka in da bode liberalizem, ki je 20 let v zbornici vladal, izvržen. Liberalci so izgubili nado na gotovo zmago, a konservativcem raste pogum.
listu na čhuek „N. Fr. Pr." in izjavlja, da so Čehi pripravljeui Nemcem v mestnem zboru praškem toliko primerno zastopnikov prepustiti, kolikor jih po številu nemških prebivalcev gre. Čehi necejo nobenega tlačenja Nemcev, oni še enkrat ponuiajo roko k spravi, da neha enkrat sturo narodu i razdružeoje.
Glede Novega pazara sj poroča iz Sn t d/n <r, da se bode v teh dneh odločilo, ali bode naša vojska zasela te okraje ali ne. Če se Albauci ne bodo ustavljali, bode zase-denje Novega pazara v jednem tednu dovršeno. Ali prebivalci se kažejo dozdaj sovražni. Zato bodo naši z veliko previdnostjo prodirali.
V iftti ■■ J<" driiive.
V Benetkah izhajajoči itttli/nnmlci list ,Li Venezia" je te dni prinesel članek, ki bo ga naši oficijozi z veseljem ponatisnili. Ta članek namreč svari svoje italijanske rojake, naj ne pisarijo nepremišljeno v „irre dentarskem" BmiBlu zoper Avstrijo. — Nain se taki pomirljivi, od italijanske vlade naročeni Članki nič važni ne zid. Grozdje avstrijskih aneksij Trienta in Trsta za Lihe previsoko visi, zato se delajo, kakor da bi se jim kislo zdelo. Lah ne bo nehal poželjivo gledati po našem Primorji, dokler ne bode še enkrat pošteno tepen. Zakaj torej AvHtrija odlaša in okleva nas slovanske Primorce okrepčati?
fVmwf/»i'#fr# Nikolaj se je ilm; 28 t. m. odpeljal avstrijskega cesarja obiskat, in je šel naravnost v Bruck na Muri, kjer je zdaj naš cesar pri orožnih vajah.
V C«#-#5/»-«i«ln  bo zopet nekako zaostala dogovarjanja turško grške mejne komi Bije. Svojo sejo morala bi imeti uže 28. t. m. ali seia se je preložila za denes. Pravi se, da hoče Turčija vso stvar za vleči zopet.
Navzočnosti   t-tis ceBarjeviča na
Švedskem dvoru se v ruskih novinah po sobna politična važnost pripisuje in naglasa ruBko-švedsko prijateljstvo
Nemški telegraf pa prinaša z neko namembno važnostjo novico,  da  sta bila tudi ruska princa velika kneza Aleksis in Vladimir v Babelsbergu od nemškega cesarja prav pri jazno sprejeta.
Ruskega carja bode v Livadijo spremlje-val državni svetovalec Giers, namestnik držav nega kancelarja. Začasno bode poslove vuaujih zadev vodil namesto Giersa baron .lomim.
1 luske „Moskovske Vedomosti" pozdrav ljajo #»o#«/«n\*/co deputacijo, ki se iz Po terburga vrača skozi Moskvo domov in pišejo „Zi'in.'ii vojska je dokazala, da je ruski narod pripravljen  VBe žrtve prinesti za avo bodo Slovanstva.   Ruski narod je storil svojo reč.   Nij njega krivda, če nasledki voj Bke nijso podobni nadejam v naše zmage stav ljenim, da Bolgarija nij jedina.   Na željo An gličanov je berlinski dogovor Bolgare razdvojil Ali tudi  v bodočem   reševanji orijentalnega vprašanja smejo Bolgari od Rusov pomoči pri čakovati.
Iz Sofije se poroča 28. t. m., da je knez bolgarski z dekretom imenoval posebno komi Bijo, sestoječo na polovico iz Turkov na polo vico iz Bolgarov, ki bodo o tem reševala, da se (hI turškemu prebivalstvu prejšnje njdi po-Bestvo nazaj. Obsadno stanje na iztočnih krajih Bolgarske se bode prenehalo, ker se je turško prebivalstvo umirilo.
Dopisi.
Iz ItolltlljNk«* dolino 25. avg. (I'.v. dopis.] Krasna je bohinjska dolina; daleč na okolo slovi lepo Bohinjsko jezero in Savice veličasten slap. Vse to vabi tujce tu sem v precejšnjem številu.
Prišedšemu od Blejskega jezera po cesti poleg lepo zelene Savice prikaže se ti pred oči v razširjajočej tu se dolini B strica, poglavitna vas celega Bohinja. Le tu Be ti javi blagodejen upliv narodne šole: ljudje so poštenega obnašanja, ter Čitajo radi tu in tam kaj. Riumere nekoliko drugačne pa vidiš, stopajoč dalje ob Savici navzgor proti njenemu izvoru Otroci Be postavljajo ob cesti, ter upijejo in tek6 za teboj zagledavši te: „Gospod, krajcar." To je grda navada. Mi smo sic^r gmotno ubog narod. A zato bodimo p on ob ni. Otrokom naj roditelji ostro prepo-vedć, na dalje še tako ravnati. Vzemimo od tujcev le, kar zaslužimo.   Bodimo pošteni
ponosni, a ne beiaški in Bervilni.   In Bo injec ima postavo ali st*B za to,  da tujcu obiskavajočemu naše kraje, kaže ponos. Ponosen bodi Bolfnjec na  svoj  lepi  okraj, na Bvoj jezik.   Tako izprevidijo  tujci, kaki da mo, ter jeli bodo nas bolje ceniti. Pravi po-uob se spoštuje povsodi, a beračenje, servil-ost, preveliko poniževanje studi se vsem. In posamezni krajcarji podarjeni od tujcev nam ne /boljšajo našega gmotnega položenjal
(Ta dopis nam je prav izpod peresa vzet. Tudi mi smo Be sami te grde razvade prepričali in videli, kako so se tujci p os me koval i, a naši rojaki za svoje ljudstvo tu sramovali tega občnega otročjega judovsko-priailjivega beračenja po bohinjskih vaseh in po bledskej okolici, kjer otroci pred vozovi poklekujejo, za vozom b klobuki dirjajo in kličejo: „gospod, en krajcar!14 S tem nedostojnim beračenjem se vrlemu gorenjskemu slovenskemu kmetu le sramota dela, pa mladini slab značaj izreja. Ur.)
W ■»«►;£rujNkili sr■•!«!•€'v Pri Pol-hovem gradcu 25. avgusta. [lav. dop.] Krvavo se trudi poljedelec po teh krajih se svojo zemljo. Orje to peščeno zemljo in mnogokrat mora privzdigniti plug, da se mu ne skrha leme? ob skali, molečej iz njive.   In čemu se tako muči od rane /jutranjo ure pa notri do poz nega večera V Da ima malo suhe ovsene skorje po zimi, ko sneg zapade gori do oknic njegove borne koče; pa malko obleke, da ne zmrzne. A davki, davki, da ćne plača, za to mora tudi skrbeti, pa kako!  In kaj dobi on za to V Ali mu kdo pomaga zidati šole, kjer bi se učil, ali mu kdo pomaga delati pota, da lažje  izvaža svoj  pičli  pridelek, ter ga draže speča V! O, koder vozi naš kmetic, ne vem, kako bi to zval.
Naredi pot, pa pride lijak, mu odnese ves trud, le kamenje mu pusti, koder si ubogo živinče ne upa stopati vleče voz za soboj. Pa popravi pot, to grapo za hudournike, a pride zopet voda, popravi zopet — a vso zaman. Ou ne pozna ceste, ki se ne da razdejati kar takoj. In v kako škodo mu so taka pota!
Po našdi travnikih zasajamo sadno drevje. Obrodi dostikrat in zbog množine dvor-
nega drevja imamo tudi dovolj sadja. Posu« Širno ga nekaj za zimo, nekaj ga spravimo frišnega, a z ostalim ne vemo kam. Tu ia tam leži v kupicah in prav veseli smo kakega ravanca, £e pride kupovat sadja. Damo mu ga na pol zastonj; kam pa cemo ž njim? Ko bi pa imeli vsaj nekoliko poštena pota, vozili bi ga v mesto, lepo ot/trganega in zanj dobili bi lepe denarce. — Sila kola lomi. Zarad' tega proda naš knutč časi kako smereko ali hrast ir. svojegi uže redkega gozda. Pa mora jo dati skor zastonj, kajti vožnja po teh Bc**stab* je draga.
Ker smo hribovci, vozimo, če kaj prodamo, navzdol. To Še gre. Letine pa so zdaj vedno slabše, in zbog tega se je stvar obrnila. Prodajati nemamo česa, pač nas sita Bila, da hodimo kupovat v mesto, da se preživimo; ker naša zem'ja nam rodi zdaj jedva toliko ali še ne, kolikor sejemo. In težavna je pot navzgor, tem težavnima, ker dobro vemo, da smo kupili žita za izposojene si novce. In veseli smo, Če jih Še dobimo. Pred nekaj leti Brno še o nedeljah pri poliču vina pozabljali svojega truda, a zdaj je to izginilo. Tužnim obrazom pokadi naš kmetic v nedeljo pred cerkvijo pipo tobaka, in vesel je, ako ga ima; potem pa se odpravi domov, kjer ga morda čaka kaka švab.-ska nerazumljiva „vorladung"-a, naj plati urno dva krajcarja, ki ja je ostal dolžen pri davku, ali kar je se hujše, naj poplača takoj zaostali davek, če ne, pojde kravica iz hleva.
■ k l>lTlita v Bosni 20. avg. [Izv. dop.] Dae 18 t. m. smo nameravali imeti „narodno veselico", in pri tej priliki se je tudi imelo katoro reči. Rojstni dan našega presvitlega cesarja Franja Josipa Be je ta dan praznoval. In kaj je vojaku svetejše nego njegov najvišji gospodar? Torej ti bode lehko umljivo njega veselje in navdušenost. Zato smo nameravali narediti slovensko veselico.
Kadar je bil doma očetov god, smo ae tudi otroci veselili tega dneva, precejšnja dru-žinica nas je bila; obhaja li graščak svoj rojstni dan, onda je uže nekoliko drugače, kajti vesel<5 se tega dneva, razen njega sorodnikov in prijateljev tudi vsi njegovi posli in okolični kmetje, ako jim je dober sosed in gospodar; ali kadar praznuje cesar, dobri vladar svoj rojstveni dan, onda radujejo se mdijoni podložnih in na vae vetrove odmevajo živio-klici.
Imeli smo uže priliko, enako slavnost tu v Bosni praznovati, namreč srebrno poroko Nj. Veličanstev. Uže tedaj opazovali smo nenavadno navdušenost tukajšnjega ljudstva za našeg* vladarja. A sedaj, na rojstveni dan cesarjev, bilo je vse to mnogo veličastneje. Nečem ti natančneje te stvari opisavati. Povem ti samo, da je bilo mesto tisti večer lepo razsvitljeno, da so bili na nekaterih večjih ulicah primerni slavoloki postavljeni, na oknih premožnejših hiš lepi pomenljivi transparenti itd. to vse od strani tukajšnjih meščanov. Da se je od vojaške straui v povzdigo svečanosti največ pripomoglo, je samo ob sebi razumljivo.
A kje je pa ostala ona „narodna veselica", o katerej si mi začetkom pisma pravil, slišim te eda] vprašati. — E, dragi moj, jaz ne vem, in drugi tudi ne vedo, vprašaj kogar hočeš. Nij je bilo, in zakaj je nij bilo, tega ti ne morem povedati, ker — ne vem. Da se je nameravalo vojakom ta dan neko posebno veselico napraviti, to vem, a zakaj se je nij napravilo, to vedo bogovi.
Torej dovelj o tej stvari, bilo je vse eno prav veselo, pili srao vince in kadili smodke, a vse to zastonj, ker vince nam je podarilo mesto, smodke pa — ne vem kdo.
Vročino imamo tukaj zelo hudo, ne pomnim uže več. kedaj j« bil zadnjikrat dež. Vsa narava je uže tako nekako jesensko opravljena, nič več nij zelenepa, vse je uže požgano od vročega solnca. Čudno, pri va« imate pa menda dežia, da ne veste kam ž njim, kali? (l)ozdai smo imeli celo vr.-to lepih dnij, po nekaterih peSčenih krajih je uže Bafia. Ur.)
Predno končam svoj list, fie nekaj. Turki, ti oholi sovragi evropske — ne „zwerg-Vereinovske' — kulture, obhajajo zdaj svoj „Ramasan", čas svoje muzelmanske molitve in mohamerlanske pokore. Vsak dan ob Holnčnem izhodu in Ob solnčnem zahodu nHznanja strel B tvrdnjavice začetek turskih molitev in precej po strelu oglasi ho turSk fajmošter na vrhu „džamijakega" stolpa, ter hripavim jako Ža lostnim petjem ali bolje rečeno kričanjem, evoje vernike k molitvi vabi. V večer so pa džamije ali niošeje razsvitljene, in lepo je videti v tcmnoj noči v blesku lučic kvišku moleče stolpe teh turških zbirališč. Koliko •časa borlo te ceremonije še trpele, ne vem, skoraj gotovo pa še kaka dva tedna.
Domače stvari,
— (Metelkovih šest štipendij) za one kranjske učitelje, ki se odlikujejo po dobrem vedenji in skrbnem gojenji slovenskega jezika In sadjerejstva v šoli, je razpisanih. Obrok je do 30. Beptembra. Oddaje jih deželni šoski svet.
— (Konfisciran) je bil včerajšnji „Slovenecw. Večina ga je bila po mestu uže raznesena. Zakaj ga je konfiskacija zadela, to se nam nij poročalo.
— (Na Rožniku) ima prihodnji vto-rek t. j. 2. septembra katoliška družba zadnjikrat za letos zjutraj ob pol šestih sv. mašo za vse žive in mrtve družbenike.
— (Iz Škofje Loke) 29. avg. se nam pošilja: Vabilo k veselici, katero napravi loška čitalnica dne" 31. avg. 1879 v svojih prostorih. Program: 1. Petje. 2. „Gluh mora biti." Burka v 1 dejanji. 3. „Uskok-. Vesela igra v 1 dejanji. Začetek ob V»8. Vstop 20 kr. družina 50 kr. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
— (Dva tatova) so ujeli te dni v nekem mlinu poleg Mokronoga, kakor se piše tukajšnjemu nemškemu listu. .Teden izmej njiju je šel skrivaj v mlin, drugi pak bo je razgovarjal z mlinarjem pred hišo, da bi nje gov pajdaš mogel mirno iz mlina iznositi, kar bi bilo kaj vrednega. Ali oba tatova so zasačili in izročili sodniji. Pri zaslišanju sta tudi povedala, da Bta ob onem času, ko je bil dr. Kraus v Loki ubit, v Loki prenočila. Mo rebiti, da bode to pomagalo, da bode sodnija dobila v pest one zvite zločince.
— (Mrtev najden) je bil pri Zadlogu v logaškem okraji od drvarja Martina Pelhana s Kolka neki mož, karih (10 let star, pri ka terem so našli M krajcarjev. V okolici ga nij nihče poznal, torej so ga pokopali ne vedoči kdo je, niti kako je umrl, ker da bi bil ubit, to se mu nij poznalo.
— (Iz Zalega loga) so pišo v »Dan." Nu mali Šmaren bode pri nas ob 8. zjutraj v farnej cerkvi blugoslovljona nova podoba Marijo Device Lavretanske; potem se bo Marijna podoba v slovesnem obhodu nesla v Sušo, ondi
bo očitno kronana, ter v tron jej pripravljen postavljena. Na to bo fie studenec v $u*i blagoslovljen z znamenjem vred nad nj?m sez'-danim. PoslednjiČ bo v nove j cerkvi v Suši slovesno duhovno opravilo s pridigo in daro-vanjem za obilne cerkvene utroške.
— (Dvojni jubilej) obhaja g. Franc Olobočnik, župnik sv. Jurija pod Tabrom, dne 14. 8«*pt. ali v nedeljo in god presladkepa imena Mnrijnega, namreč 50!etnico svojega mafinikovega posvečehja in 251etn?cd svojega pastirovnnja pri sv. Jariju.
— (Slovenec pred papežem.1 Profesor Tomaž Zupan iz Kranja pifie v „Dan." iz Rima, kamor je te praznike potoval: Dne 7. t. m ob Vi (5 popofulne mi je došla nepri. čnkovana sreča v osobnem zaslišanji sprejetemu biti pri bv. Očetu. Prašali so me za moj dom, poklic iti čemu da sem doSel v Rim. Nadaljevali so:  Kako se lju Istvo v tvoji domovini vdeležire nriHg;  sv. maSe; bv. zakramentov? DolŽnostsn ae mi ie zdel tu odgovor: Sv. oče!  pri nas je v tem dobro; Ijuistvo naše je verno.   Rekel sem, da izmej prostega ljudstva uže mrzli moški —  tako se skoraj trditi sme — gredo k zakramentom ne enkrat, ampak po trikrat na leto; o ženstvu nij govoriti, da to je po večjem sploh pobožno. Pri nas so, kjer biva veB ljudi skup (v trgih in mestih), tudi ob delavnikih vsaj o prvej maši skoraj nnpolnene cerkve.  K pridigam se pri haja v obilnem številu. Pristavil sem: Jaz ob svojih dosedanjih potih po svetu nijsem došel do ljudstva, ki bi raji hodilo v cerkev, kot pa ljudstvo slovensko.   Ob teh mojih besedah je sv. Očetu prvokrat zaiskrilo oko. Pri povedovali ao mi na to, da se v sedanjem Času razširjajo po svetu pomotni nauki, da naj to mladini, svare" jo,  pojasnim.   Govorili so mi: Ljubezni moraš biti navdan;  če kdo namreč postane duhoven, nij več toliko svoj, kot pa last drnzih ljudi. Zato ti ljubezen priporočani. Ker si učitelj mladini, ljubi mladino!   In ko prideš v svojo domovino nazaj,  povej mladini — le povej mladini, ki jo učiš:  Papež vas blagoslavlja!  („DVas iuventnti:  Pont;fex vob benedicit!") In tn je drugi pot mehka postajala sv. Očetu beseda:  orosilo jim je oko. Komu bolj: velikemu namestniku Kristu lovemu na zemlji, ali pa meni, nevažnomu členu izmej delavcev v vinogradu Gospodovem, ki sem bil v enem naJBvetejih trenutkov, kar sem jih do sedaj preživel,  — tega nij vam treba pripo-vedati.   Ker mi je uže veliko učencev v raznoterih poklicih, prosim vas, blagovoljni čitatelji teh verstic  —  naznanite  jim o priliki mesto mene to dano mi naročilo sv. Očeta: „Pontifex vos benedicit — papež vas blagoslavlja!"   — Veselejega  pozdrava od tega ti do sedaj nijsem še imel sporočiti, draga mladina!  Prašali so me se:  koliko protestantov je v našej deželi; ali tudi  kaj Judov; koliko duhovščine v kraji,  kjer bivam,  in kako se godi domačemu mil. knezu in škofu. II koncu pristavlja:   „Naj ti končevaje zatrdim,  da 7. avg. t. 1. nikoli v življenji pozabil ne bom. Srečen mi dan! Izmej mojih dosedanjih lepih dni mi je ta dan po svojem najlepši. Dolgo dolgo v noč Še nijsem mogel zaspati — verjemi mi! oogostoma  s solznim očesom misleč Leona XIII,  Vatikana in vesoljne svete cerkve na zemlji.*1
— (Strela ubila) je pridnega dijaka celjske gimnazije 1. Majcena, doma iz I/ihovne v Vojniškej fari.  Pretečeno nedeljo proti ve čeru je namreč z nekim drugim mladeničem
sedel na h'evu mej grozno nevihto. Strel* udari v hlev, dijak obleži mrtev, poslopje je zgorelo. Ob istej nevihti je blizu Lihovne udarilo tudi v neki kozolec, ki se je v kratkem vpepelil.
— (Strela.) V Ročici št. Jakopske fire S'ovenj • Goricah je 15. avgusta strela udarila v posestnika  F. ltoškerja za mizo sedečega in ga ubila,  80 letno mater omamila in hišo požgala.
— (Iz Jarenine) se „Gosp." piše, da je ondi 23. t. m. popoludne ob '/a G uri pnhrula toča in po celej fari uničila nad polovico pridelkov vinogradnih; ajda je v zemljo zabita.
— (Celjski famozni opat Vrečko) m do Bedaj, kakor v „Gosp.u beremo, zastonj iskal prič zoper g Berksa, ki ga toži. Opati tedaj Čuti sam, da je tožiti lehka, tožen biti! ■d t na reč. i
— (Močno pijan) je moral biti neki posestnik iz Ravenj slovenj - graškega okraja^ ker je v svojej blodnji izvlekel iz žepa list-> nico in 75 goldinarjev bankovcev na kosce razčesal. Sedaj se, se ve da, močno kesa.
— (Ogerskega vina 0 5 0 litrov) so v Mariboru na železnici vzeli in razlili )»-'< doma Adamu Schneiderju in Jakopu Hothu ia Tolne na Ogerskem, ker je bilo ponarejeni in zdravju škodljivo vino. !
Razne vesti;
* (Kuga in kolera.) V Kermanschnhu na turško-perzijskej meji se je kuga pokazala.
„Timesom" se pa iz Kalkute telegrafi rs, da je v Kabulu vedno hujša kolera, posebno) mej vojaki.
* (Strela ubila) je, kakor se poroča iz Hregenca, slikarja Ivana Rjcba. Pred jednim tednom se je šel sprehajat, ali kmalu se ie nebo stemnilo in pričelo je deževati. Boch razpno svoj dežnik, ali v tem hipu udari strela vanj in Bicha ubije. Z'ato verižico, katero je imel pri uri, je strela raztopila, obleko njegovo raztrgala. Kjer fe strela ga zadela, tam se je videla Črna črta.
* (Vest ga jo spekla.) Neki trgovec v Zagrebu je bil kmetu posodil 50O gld., katere mu pa ta nij hotel vrniti. Trgovec ga toži, in pri sodniji bil bi moral priseči, da je res dal kmetu 500 gld*] priseči pa nij hotel, zato je zgubil pravdo in moral še sodnijske stroške plačati. Malo pozneje pa pride dotični kmet k trgovčevemu advokatu, mu prizna., da je res dolžan trgovcu in da hoče plačati, ker ga vest peče, in resnično tudi takoj odšteje 400 gld. Trgovec povprašan, zakaj nij hotel priseči je odgovoril, da mu vest nij tega pripustila, ker nij on dal kmetu 50O gld. nego njegov komi, in se nij tedaj zanesel, ali je tudi komi res dal.
l?-«arif v 1.9 bi 9» I f
26. avgusta: Bduard SoSek, Itudont, i<> let »t. um grad At. 2, 7,a pljučno tuberkulozo. — Kata-Kapreo, sasebnioa, 86 let st., na Kongresnem fit. l., /.a starostjo. — Franca Jaroc, aete hi-'t m os. st., v Ornej vasi st. 89, m botjaitAo
Kaira 1'otokar, dote delavcu, 17 niea. st.,
ulic« lina trgu iarja, 4
drisko.
na Karolinškoj zemlji St. 1.
'JU. avgusta; Ivanu 1 Mavec, 5 mes. Ht,
stnega stražnika, na hv. Petra cesti It 57.
r«)ti>kar, kondukterja sin, L"'., mo«. st., na cesti flt. 70. /.a katarom v trebuhu.
dete, me* — Leon sv. Petra
Dunajska borza 30. avgusta.
(Izvirno tolegralično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .	, 60	gld.	25	kr.
Enotni drik đblg V srebru   . ,	. 68	n	—	n
/lata renta .....	. 78	n	BO	n
IHijO dr/., posojilo             • •	. V2A		—	n
Akcijo narodno banke   . .	. K'2J		—	f?
Kreditno akcijo.....	. 256	n	10	n
	. 117		05	n
		_	—	tt
	9	n	B8*/i	n
		n	H	n
Državno marko	FS7	„	70	tt
Dve prijazni sobi
nu zdravem kraju z lepim razhodom, kuhinjo in ■hrambo za jedila, daati so v najem. Koujušnc ulice nt. 1 na Trnovskem prislanu. (403)
Tujci.
HO. avgusta:
Kvropat Engelsberg Iz Krškega. — Fciudl i/. Reke. — Vituri iz Trsta.
Pri Fipan 17
Trsta. Salunč iz 1'ostoine.
Pri Kaiitit Habit iz Dunaja.— Mu te h Gradca. — KI.imi k;i iz Dunaja. — Los iz Trata. — Schivi. rz, Ran iz Dunajn.
Pri niNtriJHkeui cesarji: /.< i ie iz Uorice.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo in najcenejše sredstvo jo
WV prava francoska žolča. *W
Tu, kakor tudi prosti navod, kuko se rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. IliuO; iiiinii v l.Jubijani, v Luka Tavčarje vej hiši. (330—121
Najsijajnejsi vspi-h zagotovi jamo. Troski za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4'/i kr.
a^r- Skoraj zastonj!
Od konkurzne uprave nedavno na nič prišle velike angleške fabriko za briianfja-sre.bro dobili smo nalog, da naj vso pri nas v zalogi ležeče blago od britanija-srobra za majbeno povračilo vozntno in V4 dela plače delavsko, oddamo.
Proti vposlanju svote novcev, ali pa tudi proti povzetju samo (t ul. 75 kr. le kot povračilo voznine  od Angleške do Dunaja in kol neznatni dol delavske plačo, dobi  vsakdo sledeče  za četrti dol reelne vrednosti, Hkoruj zum(oii), in sicer: ti kom. vrlo dobrib uuuiizuih uožei, z ročnikom od britanija-srebra, s pravo angloškimi srebrno-jcklenimi ostrinami. 6    n    jako iinih vilic, brituiiija-srobrO, iz jednega kosa. ti    „    teških ili« za Je«ti od britanija-srebra. ti    „    žlic za kavo od britanija-srebra, najboljšo kvaliteti.
1 masivni zajemal«*« za mleko od britanija-srebra. 1 tenki zujcuialec za juho od britanija-srebra. ti i>u«lMta>kov za uožc od briiauija-srebra. ti konj. Viktorija potlMavkov, lino cizelirani. M krasna uami/.ua Mvcčnika od britanija-srebra.
*u kom. Vse to reči so izdelane iz najfinejšega britanija-srebra, ki je ia celem svetu jedina kovina, katera ostauo večno bela, in so od pravega srebra tudi po liOletuom rabljenju no moro razločiti, z» kur a« gurautuje. (338-6)
Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogerskih provincijali:
General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: liluii «V 14 aiiiia Wien, I. ElLsabethstrasse Kr. 6.
T3 iC -^1
i •« B«?
o B.   ■ .
Svarjenje.
Naj zadnjega časa klatijo Be po Kranjskem okolo ljudje s c i uiiiiik i za šivalno stroje, ponujajo šivalne stroje za slepo ceno, pobirajo nakup (aro) in potem zginejo, ne da bi bili odrajtali blaga.
Po drugod pak ti agentje vsiljujejo neveSčaku ponarejene jako nezanesljive stroje, da ce!o najslabše blago za visoke novce.
Brez pomoči in obupno stoje take žrtve pri stroju, za kateri so no\ce naravnost proč vrgli.
Kdor želi tedaj kupiti na 5 let zajamčen,
originalen šivalen stroj
po f a briške,j ceni, obrne naj Be zaupuo na mojo, uže skoraj 10 let na tukajšnjem prostoru obstoječo in za solidno poznato trgovino, kjer se tudi izvršivajo takoj strokovnjaSko vsa kakršnakoli popr«N Ijunja.
Zunaj  sprejemlju udvorno moj  potovalec, gospod
-^.rvton. G-iebenec
vsaka naroČila, in daje ob jo i nem temeljito poduk v šivanju na Sivaluem stroju.
Se spoštovanjem
(37o—2) Franc Detter,
na mestnem, ozir. glavnem trgu v Ljubljani.
Gospodu Bogoljubu Kordiku,
lekarnarju v Slovenjem Gradcu. Vaša blagorodnostl Na vašo željo potrjuje vam s tem predstojnl-itvo okrajnega društva zdravnikov v Mariboru, da je veo članov imenovanega društva vaš
sirup od željeza
pri chlorozl (bledici) in slabosti po hudih boleznih na odraščenih in otrocih z dobrim vspehom poskusilo, in da je zaradi okusa priintsanega jabelko-kislega Željeza izvrsten, (369—3)
Za (»krajno društvo zdravnikov v Mariboru: Dr. Kujiimml Ciirtkgl, Dr. Aiinr Muli,
zapisnikar. predstojnik. Zalogo v Ljubljani imajo bral je HriNper. Cena jednej salenici gld. 1, s pošto gld. J.20.
LaMmtaliaftliclic Laniles-Mittelscliiile Ober-Hermsdorf,
J*dX/' Mtušzittu-f in listen: St'hlesien.
Das Schuljahr 1879—80 beginnt am 10. September. Internat. — Deutsche Untcrrichtsspracbe — Drei Jahrgango. — Dio abnolvirten Studirendou kiiiiiien als Einjiibrig-Frei\villige iu das k. k. Hoor eintreten.
Programmo sind zu bozitlten von der Direction umi At.uir ilui. gen, Uj i i n i i. i <* li oder .s i 111111 i i c Ii, \verden von dersulbcn bis H. September entgogcu ge-nommen.
Peri Janovsky,
(347—4) Curatoriums-Mitgltcd und Director.
Vinsk hram,
prav blizu železniško postaje Logaške, prostoren asa 1C0O veder vina, in posebno primeren zu vinsko trgovino, daje so "v najem.
Natančneje pove J. Trepal v Dolenjem Xogatcu (Unter-Loiiseli). (iUJ—a)
<■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Ferdinand Klemeučič,
iiriuluo poobliiNCcni in prit»cž«>iii elvilui inženčr za vmc atroke stavb
v Ljubljani na rimskei cesti cGradišče)
štev. 17, (384—2) priporoča so p. n. občinstvu za rešitov tehničnih vprašanj in izvršitev takih del.
Pisma, spričevala, obriso ali plane, proračune itd., kateri so sestavljeni po pooblaščenem civilnem inženerju, voljajo pri oblast-nijali ravno toliko, kakor ko bi jih državni stavbeni uradniki pod uredsko oblastjo izdali.
Janez T. Lacher,
posestnik   tovarne  za   izdelovanje hišnega orodja v Mariboru,
sprejme brezplačno v uk © <S.eč>lc©-vT in sicer: 4 za mizarstvo, 1 za strugarstvo (drakslar) in 1 za tapocirarstvo. (395—3>
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, lata in flrneža,
v L j u b lja ni, (335—15) na Murijnom trgu,   polog franriskanskoga mostu.
Dva glavna zastopa za Kranjsko
ima
V najem se tla
zajedno ali več let v Cerknici (Notranjsko) na glavnem trgu
prodaj alnica,
■eatoječsi ti prostora za prodajanje, jedne sobe, jednega magacina in prostorno kleti. (889—3) Natančneje izve sc v Ljubljani pri g. Orri/Lu (trgovina sč suknenim blagom, v spit als kili ulicah.
Josip Strzelba
v Ljubljani, št. petersko predmestje št. 30.
L ,,Ph6nix" v Londonu,
najstarejša zavarovalnica zoper ogouj. obstoji uže od leta 1782, ima 12 milijonov premoženja, zavaruje po uizkej ceni, in škode takoj in pošteno izplačuje.
II. „Janus" na Dunaju,
tudi najstarejša vzajemna zavarovalnica n.-t zivljciijo, obstoji uže od leta 1839, zavaruje v vseh kombinacijah po najnizjej ceui.
Priporočam torej Bvojega potovalnega zastopnika, gospoda
Alojz ija Breskvarja
Blavnemu občinstvu na mnogobrojno zavarovanje proti ognju in na življenje.
Z odličnim štovanjem
(390-2) Josip Strzelba.
Lzdaieij m uredni* Jouip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".