PRIPRAVE NA III. KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Socialna varnost
pogojena s poslovnimi uspehi
V nadaljevanju akcije občinskega sveta Zveze sindikatov ob-čine Ljubljana center za pripravo III. konference ZK Slovenije je posebna delovna skupina obiskala Pletenino - proizvodnjo triko-tažnih izdelkov na Zaloški cesti, da bi se seznanila s socialnim položajem in varnostjo delavcev.
Za izhodišče so predstavniki Plete-nine najprej predstavili delovno or-ganizacijo z njenega poslovnega vidi-ka in razvojne usmeritve v prihod-njem srednjeročnem obdobju. Iz te-ga namreč izhajajo osnove za reševa-nje vprašanj socialne varnosti delav-cev.
Devetmesečni obračun je pokazal, da so uspeli realizirati zastavljene na-loge, saj so v prvem četrtletju močno zaostajali zaradi omejenega uvoza su-rovin. Sedaj so nadoknadili zamuje-no in pričakujejo, da bodo do konca leta ustvarili planirani dohodek 8,2 milijarde dinarjev. Za njihovo poslo-vanje je značilno sezonsko nihanje, ki je še posebej izrazito v 1. in 3. četrtletju, ko se preusmerjajo iz zim-ske na poletno in iz poletne na zim-sko konfekcijo. Ob usmeritvi, ki }o daje letošnja Resolucija, ugotavljajo, da je veliko možnosti za izvoz. Tja so se tudi že preusmerili, vendar pa imajo številne težave, ki jim onemo-gočajo normalno delovanje na tem področju, večinoma je njihov izvoz usmerjen na konvertibilno področje.
Kot ugotavljajo, so v precej težkem položaju, ki pa ni kritičen. Branžni dogovor jih obvezuje, da uvoz pokri-vajo 100-odstotno z izvozom, vendar
pa je tu prisoten zelo pomemben mo-ment povezanosti z domačo surovin-sko bazo, ki jim posreduje slab repro-material, pri čemer zahtevajo tudi de-lovno ali celotno plačilo v devizah. Zato pravijo, da če žele normalno po-slovati, morajo uvoz pokrivati z izvo-zom trikratno. To pa vsekakor kaže na parazitski odnos dobaviteljev, ki za slab repromaterial zahtevajo od proizvajalca kvaliteten proizvod, kaj-ti le ta zagotavlja devizni priliv, ki ga potem deloma tudi sami posrkajo. Sicer imajo z dobavitelji sklenjene samoupravne sporazume, s katerimi naj bi se dohodkovno povezovali, to-rej sodelovali, tako pri ustvarjanju kot delitvi dohodka, pa vendarle do-bavitelji kaj malo naredijo za to. Za-radi slabe kvalitete repromateriala se postavlja seveda tudi vprašanje kva-litete izdelkov, ki jih izvažajo. Dogaja se jim, da dobijo izdelke nazaj, ven-dar tu ne morejo nič narediti, dokler ti odnosi ne bodo urejeni in dokler se dobavitelji ne bodo zavedali, da- do-govarjanje ni vse, da je potrebno tudi kvalitetno delo in zavest, da le v skupnem optimalnem delu lahko do-sežejo tudi optimalne rezultate.
Kot so povedali, jim sedanja oblika organizacijske strukture s petimi toz-
di ne ustreza. Ko so se odločali za takšno strukturo, so predvideli naglo rast posameznih dislociranih delov, vendar pa sedanji zaostreni pogoji gospodarjenja ne dovoljuiejo velike investicijske dejavnosti, kar ovira ra-zvoj posameznih integralnih delov in to povzroča. nesmiselno notranjo strukturo. Zato predlagajo enostav-nejšo notranjo organizacijo, ki bi imela dva tozda. Gre namreč za proi-zvodni celoti, Metražo in Konfekcio-niranje in šivanje. Pri tem izhajajo iz funkcionalnega načina povezovanja, ki bi dajal boljše cezultate, pa tudi zahteval manjšo administrativno pot, ki bi jo razvejenost na pet tozdov vsekakor zahtevala. Zavedajo se, da to morajo skrbno načrtovati in na-tančno preučiti, da bi se izognili ka-kršnikoli nepremišljenosti.
Reševanje socialne problematike je neposredno vezano na dejanske poslovne uspehe delovne organizaci-]e kot celote. 2e iz zgornjega jejasno, da ne razpolagajo s posebno veljkimi sredstvi, ki bi jim omogočili posebno velike plasmaje na tem področju.
Večino zaposlenih predstavljajo ženske. Od 967 zaposlenih jih je kar 837. Delo poteka v dveh izmenah, včasih, ob povečanem naročilu za izvoz, pa celo v treh. Vprašanje var-stva otrok, ko so matere na delovnem mestu popoldne, je popolnoma pre-puščeno delavkam samim. Tu na-mreč nimajo nobene možnosti za ka-kršnokoli obliko sodelovanja pri re-šitvi tega vprašanja. Iz drugih repu-
blik in pokrajin imajo 337 delavcev, ki jim ob sprejemu postavijo pogoj, da imajo zagotovljeno bivališče, kajti sami nimajo posebno veliko sredstev za reševanje stanovanjske problema-tike. Lani so od 41 vlog za rešitev tega vprašanja rešili le 23,18 pa jih je ostalo v evidenci. Pravice na upora-bo najemnih stanovanj ne morejo do-deljevati, dodelijo le kredite. Ob so-razmerno nizkih dohodkih (najnižji izplačani v prvem polletju je bil 7.250 din) ter visokih cenah osnovnih živ-ljenjskih potrebščin pa je zmanjšana tudi možnost varčevanja delavcev sa-mih. To vprašanje zato preti, da bo preraslo v akutni problem.
Urejeno imajo obratno ambulanto, kjer redno opravljajo preglede svojih delavcev. Tu so dosegli določene uspehe, saj je odsotnost z dela sila majhna, ne znaša niti en dan na me-sec. Pojavljajo se značilne bolezni, predvsem hrbetnična obolenja. Pri tem upoštevajo navodila svoje zdrav-nice in obolele prestavijo na druga dela in naloge. Urejeno imajo tudi vso zobozdravstveno oskrbo.
Vse svoje invalide, ki jih je 39, so zaposlili in tudi ustanovili klub inva-lidov.
Za varnost je poskrbljeno dokaj dobro, imajo varnostnega inženirja in pooblaščence po tozdih. O uspeš-nosti dela na tem področju priča tudi podatek, da je bilo v prvem polletju le 25 lažjih nesreč in še to večina pri prihodu ali odhodu z dela.
Razpolagajo pa tudi s 110 ležišči v počitniških domovih v Novemgradu, na Veliki planini in v Kranjski gori, ki jih koristijo predvsem delavci z nižjimi osebnimi dohodki.
Na področju športa in rekreacije pa so pokazali potrebo po organizirani vadbi med delom, torej posebnih va-jah, ki bi se enakopravno vključile v delovni proces sam, za zboljšanje fi-zičnega počutja delavcev med de-lom.                                       Jurij Popov