»DEŽELA« IN »DRŽAVA«
Besedi dežela in država se v našem tisku uporabljata na različne načine, dostikrat brez prave utemeljenosti. Oktobra 1980 ju je dr. Jože Toporišič obdelal v radijskem jezikovnem pogovoru, ki je imel naslov Dežela proti državi. Pokazal je, da naša javna občila v zadnjih časih prevečkrat uporabljajo besedo dežela tam, kjer bi moralo biti država. Po njegovem so nekateri časnikarji očitno napravili sklep, da je dežela kar država, ko to gotovo ni vselej res. Izrekel je tudi dvom, ali bodo časnikarji kaj prisluhnili njegovim razlogom, in kajpada mu niso, pišejo še kar naprej brez pravega razločevanja.
Po Toporišičevem mnenju, izraženem v pogovoru, se besedi po glavnih pomenih jasno ločita: dežela da je le del države, ne tudi država sama. Ob tem se mi je takoj zbudil dvom, ker sem domneval, da je dežela v nekaterih primerih vendarle isto kot država, čeprav ne tako pogosto, kakor to pišejo časnikarji. Rad pa Toporišiču priznam, da razloček med besedama slovarsko ni dovolj obdelan, še zlasti ne v novem akademijskem slovarju. Saj je ta slovar, kot je pravilno dejal T., tudi v precejšnji meri
155
kriv napačne rabe dežele za državo, ker to rabo imenuje publicistično in s tem tako rekoč navaja publiciste k njej, namesto da bi jo odsvetoval.
Če pogledamo v SSKJ, kaj je dežela, najdemo, da je to 1. »obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano ozemlje«, in 2. »v okviru države pokrajinska enota s svojo upravo«. Pomena sta si precej blizu, saj deželi v prvem pomenu manjka le določena upravna organiziranost, je samo naravna, zemljepisna enota, v drugem pomenu pa tudi politična. Pod prvo točko so kot publicistični navedeni pomeni, kjer se dežela rabi za državo, čeprav to iz opredelitve ne izhaja.
Tudi za državo ima SSKJ dve opredelitvi. Po prvi je to »organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast«. Po drugi pa je to »politična sila, ki predstavlja, vodi in upravlja to skupnost«. Po obeh opredelitvah je država nekaj abstraktnega, in menim, da dopuščata čudne razlage. Po prvi bi bila država tudi Vzhodnoindijska družba, ki je gospodovala v Indiji: bila je organizirana pohUčna skupnost, ki je imela suvereno oblast na prostorsko omejenem ozemlju. In podobno bi lahko veljalo za Mednarodno finančno družbo, ki je nekaj časa vladala tedanjemu Belgijskemu Kongu - bila je po tej opredelitvi država. Ta opredehtev je podobna anglosaškim opredelitvam države, vendar te pravijo, da je država »poUtična organizacija družbe«. Za ožji pomen, ki ga v SSKJ izraža druga točka, tam rajši uporabljajo izraz government, torej vlada, vladne ustanove, vla-dalski aparat, kakor si pač razložimo ta pojem.
Našo akademijsko opredelitev bi bilo torej treba obrniti in reči politično organizirana skupnost in ne »organizirana politična skupnost«; in namesto skupnost bi bilo najbrž jasnejše družba.
V nemškem Dudnovem leksikonu pa sem našel za državo drugačno opredelitev, ki je sicer dolga, zato pa izčrpna: »v veljavnih pravnih in političnih normah trajajoča vodstvena in vladalska ustanova skupnosti, ki po Jellineku obstoji iz državnega ljudstva, državnega ozemlja in državne oblasti.« Za nas sta zanimivi prvini, ki sta tukaj prvič pridruženi: državno ljudstvo in državno ozemlje. V pojem države mora biti gotovo zajeto tudi državno ozemlje, saj ni države brez ozemlja, ali pa obstaja samo na papirju. SSKJ ima sicer pod 1. točko kot stranski pomen dodano še »ozemlje, ki pripada tej skupnosti«, a mislim, da to ne more biti stranski pomen, ozemlje mora biti zajeto že v prvi in glavni opredelitvi, namesto da je postavljeno na rob. In seveda bi morala opredelitev tudi jasno vsebovati državno ljudstvo.
Vse naštete opredelitve z dopohiitvami pa nam mogoče že dajejo razločevati med deželo in državo. Vidimo, da je dežela predvsem naravni in zemljepisni pojem: mišljeno je predvsem neko ozemlje s svojimi prebivalci. Le v nekaterih primerih je dežela tudi posebna politično organizirana enota, in tedaj jo je lahko spoznati.
Država je bolj zapleten pojem, ker vsebuje več značilnosti. Kakor pojem dežele vsebuje tudi pojem države ozemlje in prebivavstvo na njem, zraven pa izraža, da je to dvoje na poseben način politično organizirano. (Tu ostajamo pri prvem pomenu iz SSKJ, drugi nas tu ne zanima.) Dežela je včasih res del države, kadar je le-ta sestavljena iz več dežel. Lahko pa država vsebuje tako rekoč eno deželo, se prekriva z njo, le da ima kot država še dodatno lastnost, namreč državno oblast
Iz povedanega bo morda že razumljivo, zakaj so mogoče zamenjave med pojmoma. Preveč se ujemata, da bi ju lahko vedno razločevaU. So primeri, ko mislimo samo ah predvsem na prvi dve lastnosti države, torej na državno ozemlje in državno ljudstvo, in tedaj se nam ponuja izraz dežela, ki že obsega to dvoje. Kadar pa je tretja lastnost države, državna oblast, tako izrazita, da je ne smemo zanemarjati, je uporaba izraza dežela nedopustna, tedaj moramo reči država. Še posebno neustrezno je, če uporabljamo izraz dežele tam, kjer gre za večje mednarodne združbe, v katerih so včlanjene države.
Napačni so zato naslednji zgledi, pobrani iz naših javnih občiL »Vse te dežele v Združenih narodih so glasovale za sankcije.« Vsi vemo, da so v Združenih narodih zastopane države, ne dežele. Enako napačno je: »Odkar so v Iranu na vladi revolucionarne sile, je ta dežele postala...« Že zveza »na vladi« kaže, da ne moremo zanemariti političnega vidika in da je nujno govoriti o državi, ne o deželL Ah tole: »Dogodek je spodbudil šiitske sile v večini dežel ob Perzijskem zalivu« - spet gre za države. »Sodišče ne bi sodilo talcem, temveč deželi, ki jo predstavljajo« - prava ironija, da so tu kot dežela mišljene ZDA, ko so pač država par excellence, celo sestavljene iz številnih držav. In vsi ti štirje napačni stavki so iz enega samega radijskega komentarjal
Res je dal tu slab zgled že Pravopis 62, ker govori o »deželah ljudske demokracije«, namesto da bi govoril o državah. Tako potem časnikarji govorijo o nasprotstvih »med zahodnimi in socialističnimi
156
deželami«, ko so to lahko le države, saj nasprotstva velikokrat celo izvirajo iz različnosti državnih ; ureditev.
Nekaj posebnega je raba »dežele v razvoju«. Še danes, ko to pišem, sem slišal po radiu, da se bo kon- • ierence v Mehiki poleg industrijskih držav udeležilo 22 dežel v razvoju - kakor da niso tudi le-te \ same države! Časnikarji tega gotovo ne mislijo, a njihovo pisanje zbuja vtis, kakor da so »dežele v ; razvoju« nekaj manj, ko se bodo industriahzirale, šele zaslužijo, da jim rečemo države. i
Večkrat pa stopi tretja lastnost države, državna oblast, nekako v ozadje, tako da nam ni treba misliti . nanjo; ponekod bi se zdelo celo nesmiselno, če bi poudarjali ta vidik ob prvih dveh. Tedaj namesto j države upravičeno uporabljamo deželo: »Grčija je dežela, ki ima veliko antičnih spomenikov« - res j je Grčija država, a tu mishmo pač le na njeno ozemlje. »V našo deželo je prišla pomlad« - tudi če ; je s tem stavkom mišljena naša država Jugoslavija, ob prihodu pomladi prav nič ne mislimo na njeno pohtično ureditev, temveč na ozemlje in morda še prebivalce. »Avstrija je zelo gorata dežela« - tudi tu mishmo le na državno ozemlje, in podobno v stavku »Naša dežela je med najlepšimi v Evropi«.
Namesto država torej večkrat le upravičeno rečemo dežela. Če za to nimamo zanesljivega občutka, je treba malo pomisliti, na kaj se izraz pravzaprav v danem primeru nanaša. Nedvomno pa je neu- j strežno pogostno govorjenje o kapitalističnih ali zahodnih in vzhodnih ah sociahstičnih deželah, vse i to so države, in njihove državne oblasti ali državne ureditve v takih zvezah ne smemo prezreti,   i
Janez   Gradišnik i Ljubljana i