PoŠtnina plačana v gotovini lihaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, iainozemstvo20Din RaČun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dfa Redakdja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarisu. l Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvaiujejo le po možnosti. štev. 16. Celje, ponedeljek 20. februarja 1933. Leto XV. JAROSLAV TOKAN, šef Javne börze dela: Gospodarska kriza — kriza dela in duha Vsi vidimo gospodarskd krizo in ves svet tudi ve, kaj je njen vzrok, Na kratko se da vzrok označiti ta- kolo: Gospodarski krizi in nje po- slcdicam, ncznosnim social nim raz- meram za delovne mase je vzrok kri- vični gospodarski sistem. ¦To ni nova, marveč že tisoČUrat premleta resnica. V sedanjem go- spodarskem sistemu ni izdaleka pri- takovati odprave gospodarskc in so- cial nc kri/.e in to iz razloga, ker se f-tekajo sadovi dela v posesti vedno ožjega kroga. ljudi, ki social no« ne čuti, je gluli za vse in ni odgovorcn za splošno človeštvo. Ta ožji krdg družbe seda na tovarne, si csvaja zcmljo in vse produkcijske pomof.ke, a druga večina ljudi, ki ne pripada temu krogu, nima take pravice do posesti in blaga, Ožji gospodarski krog jemlje te ljudi v svojo službo, kolikor meni, da so mu potrebni za osvajanje novih dobrin, in jih öd- škoduje s slabo niczdo. Ti gospodar- ski krogi imajo dvakrat dobiček, in sicer pri produkciji in prodaji, do- eim jo delavec prav slabo plačan in inora pol eg tega plačevati blago pre- drago. Tako torej današnji gospodar- ski sistem razlašča človeštvo. Odtod tudi — neglede na tehnizacijo pro- dukcije in naraščanje števila Člo- veštva — velika brezposelnost, ki se ne da odpraviti brez temeljite izpre- membe gospodarskega sistema. Po- možno akcijo so potrebno po kiivdi sistema, toda ne pomožne akcije ka- ritativnih in drugih društev, tcmveč občin in države, in ne na podlagi dobrodelnosti, marvee dolžnosti, ki so mora naložiti gospodarskemu si- stemu, splošnemu gospodarstvu, ker jo v bistvu odgovorno za vse zlo. Kilonietrske razprave smo že čita- li ö načinu in lložnosti ozdravitve gospodarske krize, kakor n. pr. s pri- eetjcrn javnih del, dobavo mednarod- nih posojil, odpravo carinskib mej, vazorožitvijo, sporazumom lned na- rodi. Ždravil torej dovolj, a res no se ne izvede niti edon predlog. Le nekaj posameznili glasov se je upalo trdi- ti, da tiöi glavna napaka v sis temu gospodarstva, ali na žalost se ti gla- sovi izgubljajo tarn, odkoder se ta gospodarski sistem vzdržuje. Ti gla- sovi trdijo, da je današnji kapitali- stični sistem v krizi, ker je dosegel neke vrste višek, ter ga je treba pre- osnovati, če hočemo rešiti civiliza- cijo človeštva. Ta resnica seveda /a- deva Clane ožjih gospodarskih kro- gov v živo. Zaradi tega molCijo o njej ali pa govore javnosti o proble- mih, ki položa.ja ne morejo izpreme- niti. Ce se bo gospodarstvo po tej poti nadaljevalo, bo število brezpo- selnih tako naraščalo, da ga tudi de- lavstvo, kakor je požrtvovalno, ne bo moglo več vzdržati, ker bo samo še v večji bedi, kakor je že. Poglejmo ])rilere. Dogaja se, da odpovcdujcjo podjetniki delavccm in namcSčencem službe. Pred potekom odpovednega roka pa pravijo: V službi bi Vas kot dobrega delavca še rad obdržal, samo za inanjšo plačo; seveda, če nočete, pa prav lahko do- bim drugega. — Takib primerov je nešteto. Iz vsega tega je jasno razvidno, da današnja kriza ni kriza gospodar- stva, marveC kriza gospodarskega sistema, predvsem pa kriza duha. Kako bi sicer bilo mogoče, da se da ves svet varati do skrajnih inej? Kako bi bilo sicer mogoče slepomiSe- nje, ko je vendar vsakomur znano, da so da. kriza odpraviti le, Co pre- vzamc človeška družba odgovornost /[i, eksistenco vsega človeštva. Cclo enostavno vprašanje,; da fce skrajsa dclovni Cas, ki bi vsaj zaCas- no omilil brezposfilno'st,; obravnava danaSnja družba brez posebncga in- teresa. DuIt je v krizi! Najprej je tveba zbuditi duha iz kiize, predo&iti mu de.ja.nski položa.j in pokazati cdini izhod, ki je v temeljiti izprcmembi gospodarskega sistema, da bo pra- vjčno služil vsernü človeštvu. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza Ne vem, kako bi izgledal otrok, ki bi bil prepuščen samemu sebi kakor goba v hosti. Priliodnjost človeka je v glavnem odvisna od vzgoje. Dobro odgojon otrok rodi dober sad, t. j., njcgova dela so lepa in koristna, slabo odgojen pa dobi ime »divjaka« in rodi slab sad. Njegova dela so divja, z raznimi boleznimi obtežena, nikomur koristna. To sprevidi vsakdo. Nerazumljivo pa je, da ljud- je v sadjarstvu ne spo'znajo, kako zelo grešijo vsi, ki drevo kratkoinalo zatlačijo v tesno luknjico in se po- tem ne brigajo več zanj. Že večkrat sein oinenil, kako veli- ko škodo pdvzroča krvava uš na sad- nem drevju. Posebno velika škoda nastano s tern, da uš nabode dreves- ne korenine ob deblu. Iz teh se spu- ščajo potem poganjki in s tern osla- bijo drevo popolnoma, da so zgoraj sčasoma popolnoma posuši, ker rrin ti, iz korenine zrasli poganjki večino soka, ki bi moral preživljati drevo in sad, že spodaj poi'abijo, da lalvko preživljajo snirtonosno krvavo ušico. In kaj sem te dni zo}>et opazil? Na- šel sem v raznih krajih nevedneže, ki te za drevo smrtonosne poganjke kar lepo negujejo in poleg debla še v tega, ki preživlja drevesno smrt, cepijo kakor drevesničar v drevesni- ci divjake. To je nečuveno! Opozar- ja.l sem te poscstnike na äkodo, ki si jo s tern pomnožujejo, pa so mi o'd- govorili: »Mi pač niislimo, da bi bilo tako dobro, saj nas ni doslej še nih- ce učil sadjarstva; delamo, kakor nam pride na urn,« . Tu se vidi, kako zelo potreben je pri nas praktiCni pouk na mestu sa- mem. Samo teoretični pouk v hotel- skih in gostilniških dvoranah je brezploden. Dokler ne bo kmet dele- žen praktičnega pouka na lieu me- sta, ne bo imel od suhih besed no- bene koristi. Ako se človek napoti iz Celja po cesti proti Galiciji, vidi, kdor ima kaj smisla za gospodarstvo, kako je sad.no drevje zapušceno in zanemar- jeno. Med posestniki so res tudi iz- jemo. Gostilničar g. Fv. Fazarinc na Ostrožnem je n. pr. ob cesti nasadil zelo lepo in pravilno mlada dreves- ca, ki so vzgled vsem drugim nasa- dom. Da bo pa njegovo in vse-h dru- gih delo, ki bodo po njegovem vzor- cu sadili, popolno, naj po prcteku treh let v krogu od jame v izineri cnega metra 30 cm globoko prokop- ijejo in pognojijo. To bo popolno delo za drevesce, ki bo stotero poplaCano. Voselje do sadjarstva je treba pri- znati^tudi g. M. Zagodctu na Ofttrož- nem. Menda nima nihee v celjskem okolišu ioliko sadonosnikov kakor on. Skoro vsak prostor in prostor Sek je že zasadil in še vedno sadi. Da pa njegovo zanimanjo in delo ni v pol- ni meri rodilo zaželjenega sadu, je v voliki meri krivo dejstvo, da ni imel I prilike se ob pravem času strokoviio j dovolj poučiti o umnem sajenju, saj že v bivši Avstriji ni bilo dovolj sad>- jarskih insti'uktorjev. Mnogo so ta- krat zakrivili privatni in državni drevesničarji. Sam g. Zagode mi je zatrjeval, da je dobival ravno iz dr- žavnih drevesnic že s krvavo in list- no ušico okužena drevesca. Da pa svojo obsežne sadonosnike popravi in uredi tako, da bodo odgovarjali svojomu namenu, je priČel s temelji- to reorganizacijo. Najprej je zaöel med vi'stami orat.i, kar je za sadonos- nike izredno važno. S tern se zvahlja zemlja, da se lahko korenine brez napora hitro razvijajo in širijo, poleg tega se pa one.mogoči razširjenje vsakovrstnega mrčesa^ Tako delo je nad vscmi drugimi opravili in vred- no vsega priznanja. Pozuam več sadonosnikov, kjer se orje med vrstami. Te vrste kultura je udomaCena zlasti v okolici G»*ad- ca in sega tja do Hartberga. Tarn raste sadno drevje bujno, ni mnogo napadeno od zajedalcev, rodi obilen in čist sad, ki pa vsled podnebja v dobrem okusu daleC zaostaja za na- šim. Ce bi pri nas, kjer je za produk- cijo lepega in okusnega sadja pod- nebje tako ugodno, ravnali in gojili po istem sistemu, bi pridobili vsako leto lepe milijone, ki Tiam tako pri- manjkujejo. Naj bi moje besede in želje po iz- boljšanju ne ostale brezuspešne, saj kličcm iz lastnega, mnogoletnega prepriCanja! Scdaj so bliža ugoden <^as za snaženje drevja. Ne držite rok križem, oglejte si zanemarjena dve- vesa, okopljite jih tako daleč, dokler sežo zgoraj krona; le nekaj pednjov okoli debla je premalo, kajti koreni- ne sesalke, ki dobavljajo drevesu in sadju živež iz zemlje, so prav pod drevesno krono, ne pa pri deblu. Tu- di gnojenje samo tik ob deblu je ne- zadostno. Ne zanemarjajmo torej dreves, ki so naši največji dobrotni- ki. Dajmo jim jesti in piti tam, kjer lahko drovesa vživajo, t. j. tam, kjer imajo na.jmanjše koreninice, ki so vavno pod drevesnimi kronaini. Po- leti, zlasti od konca julija do konca avgusta je nujno potrebno, da zali- vamo drevesa z razredCeno gnojnico, ker si drevo v tern času nabiru plod- nih snovi za prihodnje leto. Ako bomo začeli vsi tako delati, ! bo naša borba z gospodarsko krizo I uspešna. SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 2. Bcrba z gostilničarjem Bil sem se mlad, davno je to bilo. Ves svet mi jc lovcu bil lovišče. Co bi znala govoriti moja zvesta puška, ne bilo bi to zame dobro. Tako sem nekoč krenil na gornje Štajersko, da pogledam za jeleni. Dospel sem tudi v Gaistal in se udo- mil pri Jagawirtu. In takole ob ve- Cerih se.m po kegljanju vzel v roke citre, zaigral in zapel. Po dolinici se je razletela vest, da je na večer pri Jagawirtu zdaj prav prijetnp, tja je odnekod prišel kodrolas vesel fant, ki citra, pije in poje. Tisti večer se je nabralo na moč ijudi, ki so jedli, pili in poslušali. Gostilničar, ki je bil niočan debelu- bar in mesar, jo moral zaklati ko- Štruna. Poper v koStrunjem guljažu je delal žejo, vino pa vesclo voljo. KO nii je zmanjkalo nemskih pes- mi, sem segel po slovenskih. In še bolj so tiščali ljudje k meni, tako jim je bila sloycnska narodna pesern všeč. Tako je Lizi, prav čedna doma- ca hčerka, zlezla prav do meno in obcudovala od blizu prelepo tujo pe- sem. In pavca, Žarele so ji oči in li- ceca, v sreu se ji je oglaSal o'dmev Jagawirt z ženo pa je bil zado- voljen z množico gostov, smehljal se je in mencal roke. Na uho mi je po- vedal: »Dragi moj, nocoj boš spai pri nas, hvalcžen sem ti. Jej in pij, zate je vse zastonj!« Ljudjo so kar noreli, plesali, da se je zibala luč pod stropom, in cepe- tali z nogaini. In Lizika! Z očmi mi je namignila, dvignila se jo od mize in je stopila iz sobe. Malce počakam, odložim ci- tre in nem vstanem. Venkaj me je gnalo, da grem pogledat v zvezde. In kakor bi bilo dogovorjeno, na pragu kuhinje je stala Lizi — in mimogre- do so so najine ustnice našle v po- ljubu. Ohl Nisem bil utegnil, da bi jo bil pritisnil na svoje srečno srce, kar je vzrasla v ozadju njena mati. In odskočila sva vsaksebi — nesreč- na usoda! Vrnil sem se k gostom, ki so so hoteli plesati. : " . Lizike pa ni več bilo. Mati in oče sta se v kuhinji repenčila nad njo, ubožico, potem je morala takoj k po- Citku. Jaz pa sem igral spet in p*el, a zdaj samo žalostinke, da s.o se ljudje čudno spoglcdovali. To mi je v glavi šumeld, kako bi se mi še kdaj srce moglo naslajati ob Lizikinih ustnali. »Poberi se iz hiše, ciganski pote- puh! Sicer te zgrabim in vržem na cesto, da se razletiš, capin!« Tako je divje prasuil vame gostilniCar in si pi-icel vihati rokave, vrtal je z bes- nimi očmi vame. Jaz pa sem planil na klop, prav tako in zavihal rokave in oznanil: »Vsi ste price, da sem bil žaljen. Gostilničar bi me rad zapodil, to naj bi bila hvaležnost za moj trud. Pač pa sem voljan, da se borim za svojo pravico. Gospod Jagawirt, zgrabiva so!« Odložil sem bil revolver, uro, nož in denar, stole in mize po'tegnil k stenam. Pivci so stvorili špalir ob zidu in mi vošCili srečo. Sredi sobe se zgrabiva, oba hudo razjaa-jena, mikastiva so semintja, močan je debeluh! Držal me je za pas in vlekel k sebi na prsa. Upiral sem se z iztegnjeno roko, ki se mu je hudo zadirala v trebuh. Ko se je bil v svo'jem brezuspešnem prizade- vanju utrudil, sem jaz prešel v na- pad. Trikrat ga potegnem v krogu. okoli sebe v sunkih, nenadoma se sklonim in ga dvignem od tal. Nihal je v zra- ku in tulil v strahu: »Ne na tla!« »Kje žoliš ležati? Sicer te vržem sam.« »Ne! Pustite me! Prijatelja si bo- diva, pri nas lahko spite!« in zena njegova je jokaje prosila zatij in mi obetala vse gostoljubje še za prihodnji dan. Upehanega gostilničarja sem po- stavil spet na tla. Da tako zone še ni- koli ni bil občutil, mi jc zatrjeval pri- jazen. Gledalci so me občudovali kot čudež in mi čestitali k zinagi. Še smo pili, žaložili so me z naj- boljšimi cigarami. Popil sem še skle- do erne kave, nato sem legel v po- steljo in so me zavili v odeje. In še zaklenili so me v sobo sami. Ko pa sem v jutro čil in zdrav vstal, sem si odklenil seveda sam z enim sa- mim sunkom. Gostilniöar je majal z glavo: »Takega hrusta pa še ni bilo k nam! Ce so vsi Slovenci taki, po- hrustali nas bodo Nemce.« Zajtrkoval sem dobro in obilo, vse zastonj, le Liziko nisem več videl. Potem sem vzel puško in krenil v di*ug revir. 3. Vaba in gaba ^ Nasadil sem nckoč tristo divjakdv "g- ^ ? ^ sadnega drevja. Nasad sem obdal s- '^%^x[ plotom, da bi mi po; zimi zajec not & Q. ^ %. <* ^ Stran 2. \i;v:t J)Ol.......i)33. Stev. 16. Občni zbor podružnice SLD v Celju CELJE, 20. februarja. Podružnica Slovenskega lovskega društva v Celju je imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 19. t. m. po- poldne v hotelu »Hubertusu« ob zelo Iepi udeležbi članstva. Predsednik podružnice g< direktor Mravljak je prisrčno pozdravil navzoče člane, zlasti udeležence iz oddaljenih kra- jev, in p-rečital brzojavni pozdrav predsednika osrednjega odbora SLD g. dr. Lovrenčiča. Nato se je spomnil lani umrlih odličnih članov podruŽ- nice g. nadsvetnika inž. Vinka Tra- virke v Celju, lekarnarja Vaclava Prorazila v Konjicali in pri Dunaj- skein Novem mestu smrtno ponesre- čenega dr. Stanka Erhartiča. Pred- sednik je poročal, da del o van je po- družnico lani ni bilo tako živahno kakor prejšnja leta, ker še ni uve- Ijavljena uredba k novemu lovskemu zakonu, ki jo inora sprejeti izvoljeni banovinski svct. Podružnični odbor je začel tesno sodelovati s Streisko družino v Celju. Lani se je podruž- nica udejstvovala pri strožji kontro- li lovskih dokumentov. Pristojbine za lovske čuvaje se boclo morda zni- žale, treba bi bilo tudi doseöi zniža- nje ostalih lovskih pristojbin. Ne- anonimne ovadbe jo podružnica od- .stopala lovski oblasti. Podružniea je prednjačila glcde zatiranja ptie ro- paric; poleg1 14 razpisanih nagrad v skupneni znesku 3.000 Din je raz-de- lila lovcem še tri nagrade. Odbor je .sklenil, da bo podružnica priredila v soboto 11. marca v Narodnem do- mu lovsko ve.selico; Čisti dobiček je namenjen brezposelnim. Podružnica se je v jes.eni po deputaciji udeležila proslave 25-letnice Slovenskega lov- skega druStVti v Ljubljani. Slovensko lovsko društvo so bo v doglednem času reorganiziralo. Nedavno je bila ustanovljena podružnica v Novem mestu. Najmočnejša je ljubljanska podružniea, sledita ji inariborska in celjska. Predsednik je ob koneu po- zdravil tudi inž. Cirila Rihtarja, no- vega gozdarskega referenta na sres- kem načelstvu v Celju, in ga prosil za sodelovanje. Tajnik g. Zorko je poročal, da je imela podružnica ob koneu minule- ga leta G15 Clanov. Blagajnik gosp. Cimpric je poroCal, da znaša iinovi- na podružniee 20.193 Din. V minuleni poslovnem letu je na novo pristopilo 39 rednih članov in 27 lovskih čuva- jev, izstopilo 2(5 rednih Članov in 31 lovskih čuvajev. umrli pa so 3 redni Clani. Sedaj ima podružnica 600 cla- nov. Knjižničar g. CilenSek je poro- Lal, da ima lovska knjižnica 120 del, 18 več ko lani. V minulem poslov- nem letu je izposodila 36 knjig. Na predlog pregledovalca računov gosp. Grajžlja je bil vsemu odboru sogias- no podeljen absolutory, blagajniku pa še posebej izrečena zahvala. Po pravilih so bili štiri prosta od- borniška niesta s soglasno izvolitvi- jo zasedena z gg. Fricem Confiden- tijeni, Mirkom Detičkom, inž. Ciri- !om Rihtarjem in Antonom Zorkom. Za zaupnika je bil izvoljen g. Janko Wagner. Pregledovalca raCunov sta gg. prof. Lavrenčič in Grajželj. De- legati za občni zbor osrednjega dru- štva so gg. Bernardi, Confident!, Cimprič, M. Detiček, dr. Šandor Ilra- šovec, Grajželj, Kraupner, Stanič, Zorko, Wagner, inž. Rihtar in KoŠut- nik. Celjska podružnica SLD članom v Laškem ne bo delala ovir, če bodo hoteli pristopiti k trboveljski po- družnici. Ta prestop bi morala odo- briti glavna skupščina osrednjega odbora.. Občni zbor podružnice je ugodil prošnja.ma članov v Rogatcu in Oploüiiei glede ustanovitve odse- kov celjske podružnice v Rogatcu in Oplotnici. Odbor bo izvršil podrob- nosti. Občni zbor je sklenil poslati zasluž- nemu predsedniku osrednjega dru- štva g. dr. Lovrenčiču v Ljubljani pismen pozdrav. Gosp. Stanič je iz- razil željo, da bi bila lovska zabava, ki bo 11. marca v Narodnem domu v Celju, dobro obiskana. Gosp. dv. Bav- dek je predlagal, naj bi se vsako le- to vršila občni zbor in lovski pies isti dan. Podružniea bo tudi letos razpisala nagra.de za zatiranje j>itc roparic. Odbor bo tudi razpisal na- grade lovskim Cuvajem za izsleditev lovskih tatov, ki so bodo izplačale, čim bo izsledeni lovski tat pravomoc- iio obsojen. Občni zbor je zavrnil iz- pad Sadjarskega in vrtnarskega "Chlorodont**. Se nikaar nas ni rnzočarnla. Inieli smo vcdno bele zobo in prijoten okus v ustih, ternbolj ker uporabljamo že dalj časa Clilorodont ustno vodo. Tudi uporablja ccla družinn saino Chlorodont zobne ščetk«, J. I'odKornik, T... ZahtcvajtQ zato Bamo pristno Clilorixioiit zohno pasto, tuba Din.8.- in Din. 13.-. je oproščena. izdana meljava le, Co je naročnik kmetovalec. Od lastnega žita, ki ga melje kmetovalec-mlinar v lastnem mlinu za lastno porabo, se ne plačuje poslovni davek. Pa5 pa je treba plačevati splošni 2odstotni davek na poslovni promet za plačila ali odškodnine kmetovalcev, ki jih prejema mlinar za mletje. Za prodajo moke na trgu se pobi- ra 6 odnosno 2.4% skupni davek na poslovni promet od vsakogar, ki se ne more izka.zati s pravilnim raču- nom, od koga je nabavil ali kupil moko. Osebe, ki trgujejo z moko ali ki uporabljajoi odnosno predelujejo mo'ko v obrtne svrhe (peki, slaščičar- ji), morajo raCune o nakupu moke hraniti in jih dajati na zahtevo davč- nemu oblastvu na vpogled, sicer se jim ura.dno pi'edpise skupni davek na poslovni promet od vse najdene množine moke in za ves promet iz dobe, glede katere bi plačila davka ne mogle izkazati z računi. Peki in slaščičarji plačujejo za predelovanje moke 3odstotni dodatni poslovni da- vek. DOMAČE VESTI (I Desetletnica smrti dr. Ivana Tav- 6arja. V nedeljo 19. t. m. je minilo deset let, odkar je v Ljubljani za več- no zatisnil svoje oči eden največjih in najzaslužnejših sinov slovenskega naroda di1. Ivan Tavčar, ustanovitelj Na.rodne napredne stranke, bivši dr- žavni poslanec, dolgoletni župan ljubljanski in veliki slovenski pisa- telj. Naš narod bo ohranil dr. Ivanu Tavčarju vcöen s])omin. d Narodn«-» skupšcina je v petek 17. in soboto 18. nadaljevala. l-azpra- vo o novem občinskem zalkonu. Več- ji del obeh sej je bil posvečen odgo- voru na.punktarije, ki so jih 10. t. m. v senatu iznesli dr. Šuperina in to- variši. Zastopniki Hrvatov, Srbov \n Slovencev so enodušno pi'otestiral'i pioti nastopu članov Nar. kluba se- nator jev v četrtek 16. t. ni., ki se niso niti najmanj pomišljali sodelo- vati v šestojanuarskem režimu. ki pa smatrajo, da je zopet napočil čas, ko bi mogli v kalnein ribariti. Go- vorniki so z ogorčenjem in med bur- nim pritrjevanjem vse zbornice ob- sodili početje gg. dr. Šuperine, dr. Šverljuge in dr. Frangeša, ki se ho- cejo naenkrat predstavljati za za- SCitnike kmeökega prebivalstva, ki pa so v Casu, ko so bili aktivni mi- nistri, zastopali zgolj interese vele- kapitala in bank, in niso našli niti trohice razumevanja za težnje kmeč- kega dela našega naroda, Vsi govor- niki so jim tudi oporekali pravico, govoriti v imenu naroda, ker niko- gar ne zastopajo, niso od nikogar iz- voljeni, marvefi jih je spravila na se- danje položaje samo milosti vladarja. Narodna skupščina je obenem z za- vrnitvijo punktacij odloCno manife- stirala voljo, da brani narodno in dr- žavno edinstvo vedno in povsod Skupina hrvatskih narodnih poslan- cev z Antejem Kovačem na öelu je 17. t. m. pismeno zalitevala od mini- stra za telesno vzgojo dr. Hanžeka pojasnila o ozadju škofovskega pa- stirskega lista. d Prepoved zah.ijanja v krčme. Okrajno sodišče v Laškem je s sodbo rK dne 4,. nov. 1932 Ksp III 323^32 v smislu § 55. kaz. zakona prepovedalo Hinku Korenu. roj. 10. jul. 1907. v Petrovčah, elektrikarju iz Trbnvelj, xahajanje v krčmo za dobo pol leta, in sicer od 12. febr. 1933 do 12. avg. Gramofoni radioaparati in rainovrstna popravila ANTON lEINIK, Celje, Glavni trg 4 1933. Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa kljub tc.mu postrežo toj osebi z opojilom, bo kaznovan po § 278. kaz. zakonika. (I Dunajska vremenska napoved za torek 21. t. m.: Najbrž bo snežilo ftc dalje. Celje in okolica ( Sestanek krajevne organizacijo JRKD za mesto Celje bo V sredo 22. t.. in. ob 20. v klubovi sobi v Celjskem tlomu. Clani naj so udeleže sestanka v Cim večjem številu. o Naroclni poslanec Ivan Prekor- šek na Vranskem in Gomilskem. V nedeljo 19. t. in. se je vršil v gostilni g. Karla Košenine na Vranskem zelo dobro obiskan shod JRKD, ki ga jo vodii podprodsednik krajevno orga- nizacije JRKD na Vranskem u. Ko- šenina. Shoda se je udeležil tudi na- rodni poslanec g. Ivan PrekorSek, ki je podal izčrpno poročilo o politič- nem in gospodarskem položaju. Na- to je g. poslanec dajal pojasnila na razna vprašanja ter sprejemal razne prošnje in pritožbc. Ob 15. se je pri- (VI v narod ni šoli na Gomilskem pod vodstvom Šolskega upravitelja gosp. Franja Šege sestanek zaupnikov z Gomilskega, Vranskega, Polzele. iz Grajske vasi, Prekope, Braslovč, Št. Petra in Št. Pavla pri Preboldu, ki se je zaradi izredno lepe udeležbe razvil v shod. Narodni poslanec g. Prekoršek jo tudi tukaj poročal o po- političnem in gospodarskem položa- .iu, o punktacijah separatistov in. o znanem napadu na Sokolstvo. Na obeh shodih je bila g. poslancu so- glasno in z živahnim odobravanjem izrečena zaupnica, c Petdesetletnica smrti dr. štefana Kocevarja. V sredo 22. t. m. bo po- tcklo petdeset let, odkar je umrl v Colju v 75. letu starosti eden naj- markantnejših mož iz dobe našega narodnoga probujenja in predstavnik jugoslovenske miselnosti dr. Stefan Kočevar. Pokojnik je bil med usta- novitelji »Slovenskega Naroda« in »Slovenske Matice«. Podpiral je di- jako in širH slovenske in hrvatske knjige med našim narodom. Najbolj- ši slovenski možje njegove dobe so bili njegovi prija.telji. Izredno zaslu- go za slovenstvo Celja in celjskega okrožja si je pridobil dr. Kočevar z ustanovitvijo Citalnico v Celju. Ci- talnico je vodil sam, zbiral okrog se- be rodoljube, jih vnemal za narodno delo in vzgojil zavedno slovensko goneracijo, ki jo z velikimi uspchi nadaljevala njgovo delo. Dr. Stefan Štev. 16. »Nova Doba« 20. II. 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za Casa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Zakaj sem vse to pripovedoval ? Ker sc nemški pregovor glasi: »Man soll sein Wissen und seine Ver- dienste nicht immer unter den Scheffel stellen.« Clovek mora dostikrat bramti tudi svoje delo, wo]e zasluge in svojo cast. Po prevratu sem poslal »Pro- svetnemu odboru« v Beogradu svojo »Povijest sred- njega vijeka za više razrede srednjih škola« in »Povijest novo'ga vijeka za vise razrede srednjih škola« — ki sta bili 1. 1920. na zborovanju Zgodovin- skega društva. slovenskih profesorjev v Ljubljani^v moji prisotnosti ocenjeni kot »izborni« — z vpra- šanjem, ali bi hotel Prosvetni odbor odobriti ,moja dva poslana učbenika za porabo v naših srednjih šolah. Jaz ju hočem prirediti po današnjih politiCnih razmerah. Paket s knjigama je bil 6. oktobra 1919 poslan iz Celja in 17. oktobra naslovniku dostavljen. Na moje vprašanje, kaj je z mojima knjigama, nisem dobil nobenega odgovora, pa tudi knjig nisem dobil vmjenih. Pripdminjam, da mi je še pred kratkim univ. prof. N. re'kel, da on še sedaj uporablja mojo »Po- vijest srednjega vijeka za vise razrede srednjih škola«. Kako jo je ocenil dr. Srkulj v hrvaškem »Näßt. Vjesniku«, o tem pozneje. Pripominjam dalje, da ne poznam nobenega učbenika zgodovine novega veka za višje razrede srednjih Sol, v katerem bi obCa in obenem tudi kulturna zgodovina bila obdelana v taki pre- gledni in zadostni izmeri, kakor v moji knjigi. L. 1920. je bilo na filozofski fakulteti v Skoplju ! razpisano mesto za zgodovino in etnografijo. Ker so mi Srbijanci že 1. 1906. ponudili zgodovinsko stolico na novo osnovani beograjski univerzi in ker sem želel zapustiti Celje, sem tudi jaz prosil za razpisano mesto. Prošnji sem dodal svoja spriCevala z graške univerze, izkaze o svojem uCiteljevanju in svoje zgo- dovinske in etnološke razprave. Tudi ministrstvo prosvetc mi ni dalo nobene rešitve moje prošnje, pa mi tudi ni vrnilo mojih spriCeval niti mojih knjig in priloženih pisem znan- stvenikov, Ceravno sem štirikrat za to prosil potom gimnazijske direkcije v Celju ali pa tudi direktno, in čeravno sem dvakrat priložil predpisanih 20 riinar- jev za vrnitev paketa, 3 kg težkega, ki je bil oddan v Celju 13. marca 1920, v Beogradu pa od pošte izro- Cen »na potpis K. Pavloviču, Cinovniku u ministar- stvu prosvete«. (Poštni in brzojavni urad v Celju 10. septembra 1920.) Tudi tukaj velja: Habent sua fata libelli. Kočevar je svetal vzgled globoke, I tvorne ljubezni do slovenstva in ju- » goslovenstva. Ob 50-letnici njegove ! smrti piše »Jutro«: »Starodavno celj- sko mesto, katerega slovenstvu je posvetil štefan KoCevar svoje naj- boljše sile, naj bi letos, v njegovem jubilejnem letu; slovesno proslavilo njegov spoinin s tem, da imenuie eno svojih reprezentativnih ulic z njegovim imenom. S tem bo najlep- še proslavilo tudi sebe.« Zgodovina našega naroda je dodolila velikemu Slovencu in Jugoslovenu dr. fitesarm KoCevarju Castno mesto. c Drevi ob osmih bo predaval na Ljudskem vseuCilišču v risalnici mešCanske Sole g. dr. C.vetko Šribar iz Celja o faSizniu, hitlerjanstvu in komunizmu. Na to zanimivo preda- vanje ponovno opozarjamo vsp ob- iskovalco Ljudskega vseučilišoa. c Članski sestanek podružnice Dru- štva jugosl. obrtnikov za dravsko bn- novino v Celju bo v sredo 22. t. in. ob 20.30 v spodnjih prostorili Narod- nega doma. Na dnevnem redu ie po- drobna razprava o pravilih prisilnih rokodelskih združenj. Ker je sestanek zaradi bližajoCih so obCnih zborov združenj voliko važnosti, naj se obrtništvo sostanka udeleži polno- ätevilno. „Slagcr" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč „ „ 1'- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 ] e, Dečkov trg 4 a. c Jubilejni občni zbor. Dr/, kra- jevna zašCita dece in mladine v Ce- Uu bo imela svoj 25. redni obCni zbor v torek 21. t. m. ob 20. v mali dvora.- ni Narodnega doma. Na ta jubilejni obCni zbor so vabljeni vsi prijatelji ubogo ml a dine. c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje bo imelo svoj redni občni zbor v sredo 15. marca ob pol 20. v mali dvo- rani Narodnega doma. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o izvedbi ob- iigatomega zavarovanja. po § 38-i. obrtnega zakona. Za sklepCnost skupšCine je potrebna navzoCnost najmanj ene tretjine vsega Clanstva. sicer se vrši skupšCLna eno uro poz- neje istotam in z istim dnevnim re- dom. Za sklepanje o izvedbi obliga- tor nega zavarovanja je po § 378. obrt- nega zakona potrebna navzoCnost polovice vseh Clanov. Clanom, ki se brez predhodne tehtne opraviCbe ne udeleže skupšCine, ima. uprava po členu 8. pravil pravico naložiti de- närno kazcn. c Občni zbori obrtnih zadrug. V Cetrtek 23. t. m. ob 8. zjutraj bo ime- la svoj redni obCni zbor obrtna za- druga pekov v Celju, istega dne ob 13. obrtna zadruga mesarjev in pre- kajevalcev v Celju, v nedeljo 20. t. m. ob 8. zjutraj pa obrtna zadi-uga ko- vacev v Celju. Vsi trije obeni zbori se bodo vrSili v hotelu »Pošti«. c Klub slovenskih kolesarjev v Ce- lju bo imel svoj redni občni zbor v torek 21. t. m. ol> 19. v hotelu »Hu- bertusu«. c Učiteijska yospodarska in kredit- na zailruga v Celju bo imela svoj rodni občni zbor v soboto 25. t. m. ob lo. v okoliSki narodni šoli v Celju. c Mladinska sekeija »Soče« v Celju bo imela svoj I. redni občni zbor v četrtek 23. t. m. ob 20. v novem loka- lu v Narodnem domu (III. nad.strop- je, desno). Vpisovali se bodo novi Clani. Primorskn mladina, organizi- raj se! c Hmeljarska podružnica v Celju bo imela svoj rodni občni zbor v ne- deljo 20. t. m. ob 8. zjutraj v občinski ])osvetovalnici na, Bregu. c Sokolska telovadba stareiših se- ster od])ade ves ta meser-. — 'V. c Ljubljanska sekeija Jugoüoven- skega veterinarskega xu uze»ja bo imela. v nedeljo 20. t, .in. ob 10 dopol- dne cetrtletni sestanok v Ce.jskem domu. c Seja uprave SSK Celja, ki je bila sioločena za torek 21. t. m., se ne bo vrSila, ker več gg. nima časa. Seja bo šele v ponedeljek 27. t. m,< ob 20. v klubovi sobi v Celjskem domu. --- Predsednik. c Bliža se pustni torek! Celjsko Olcpševnlno in tujsko-prometno dru- stvo dcla ogromno priprave za svojo veliko maškerado, ki bo 28. febr. ob 8 zvečer v vseh prostorili Celjskega doma. Vstopnina samo 10 Din. Pri vhodu v veliko plesno dvorano bodo dobili gospodje prav lične Čepice pi-oti najmanjäi odškodnini. Maske prejmojo po legitiranju umetniško izdelano številke za konkurenco, ki se bo otvorila kar najslovesneje po plesu z gum. balončki malo pred pol- nočjo Društvo saxno bo nudilo v svo- ji režiji obiskovalcem pol zastonj krasne nageljne, izvrstno kavo1 ter izbrane slaščice; vsc drugo bosta pa založili po najnižjih cenah hotelska kl et in kuhin ja. O peterih dragoce- iiih dobitkih najlepšim maskam bo- mo govorili v prihodnji številki »No- ve Dobe«. Posebno lepo od požrtvo- valnih celjskih dam jo to, da so pre- vzelc predi)rodajo vsftopnic za ma- Skerado kakor tudi glasovnic za kon- kurenco mask; iste listke ima v za- logi tudi knjigama K. Goričarja vd. Vsakemu usmiljenemu človeku jc na tem, da bi uspela ta udomaCcna ples- na prireditev čim lepše; saj smo že objaviliv da je čisti dobiček tega ve- čevn namenjen samo olepšanju me- sta Celja, pri katerem delu se bodo upoštevali prcdvsem naši ubogi in lirezposelni delavci. c Diplomirala je 16. t. m. na !jub- ljanski univerzi iz francoščine ab- solvii-ana filozofinja gdß. Heda Br- glozova, hčerka ravnatelja hotela i.-Evrope« g. Bergleza v Celju. Cesti- tamo! c: Brzna produkcija v Savinji. V nedeljo 19. t. ,m. v prvih popoldan- skih urah se je nudila številnim gle- dalcem, ki so se zbrali na obeh bre- govih ob Savinji med kapucinskim in prvim železniškim mostom, mala senzaeija. Ob zvokili godbe se jc po- gual niludi Coljan Adolf KovaC v le- denorhrzle valove Savinje in plaval od prvega do drugega mosta. Pozne- je je ponovil svojo produkeijo in pla- val nekaj časa tudi pod vodo. Izgle- dalo je, da nevarna kopolj KovaCa ni posebno prevzela. c Celjski občinski svet bo imel redno sejo v petek 24. t. m. ob 18. c Občni zbor »Merkurja« v Celju. Celjska podružnica »Morkurja«, dru- štva trgovskih in privatnih nameS- Cencev Jugo.slavije v Zagrebu, je ime- la te dni svoj tretji redni občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Drago Kralj se je spominjal lani umrlih Clanov gg. Maksa Detička, Fr. Schrola in dr. K. Wolfa. Iz poročila o lanskem poslovanju podružnice, ki ga jo po- dal poverjenik podružnice g. Mario Schmidichen, je razvidno, da število Clanov kljub innogim redukeijam ni znatno nazadovalo. Ob koncu 1. 1931. je imela podružnica 219, med letom je bilo odjavljenih 48, na novo pri- javljenih 30 Clanov, tako da je bilo ob koncu leta 207 članov. Brezpoesl- ne podpore je prejemalo lani 11 cla- nov v skupnem znesku 8000 Din. Dve- ma rodbinskima Clanoma je bila iz- plačana posmrtnina v skupnem znesku 4.500 Din. Za Clane in njiho- ve svojco je bilo lani izplaCanih na raCun bolniške blagajne 131.928 Din višjih dajatev na raCun društva pa je bilo 07.041 Din. Novemu odboru predseduje zopet g. ravnatelj Drago Kralj, nadzornemu odboru pa gosp Oskar Wagner. Na občnem zboru se je razvila živahna debata o predlogu ravnateljstva SUZOR-Vja v Zagrebu gledc tcritorijalne omejitve blagajn privatnih nameščencev. Kor predla.- gana omejitev ni v interesu Clanov, ki bi s tem izgubili v zakonu dolo- Ceno in priznano fakultativno piavi- co, in ker ne odgovarja intenirijam socialne politike, bo podružnicn na- stopila proti tej nameri in scstavila zadcvno resolueijo, ki bo po delega- tih 20. t. m. predložena glavni skup- ŠCini »Merkurja« v Zagrebu z nalo- gom, da se pozneje izroči vsein pri- stojnim Ciniteljem. c Samomcr gostilničarja v Š tor ah. V zadnji številki smo poroCali o tra- giCni smrti gostilniCarja in posest- nika g. Franca Debelaka v Štorah, ki ga je 16. t. m. ob 17.45 razmesaril vlak. Kakor smo izvedeli, ni verjet- no, da gre za samomor, marveC je postal g. Debelak oCividno žrtev ne- srete. Najbrž je hotel pogledati stre- ho na svoji hiši, ki jo je hotel popra- viti. Stopil je na železniško progo poleg hiše in zaradi naglušenosti preslišal bližajoCi se vlak. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v petek 17. t. m. v 72. letu sta- rosti g. Jakob Wusser, kolarski nioj- ster v Razlagovi ulici v Celju in častni član Združenja kovinarjev in kolai-jev. Istega dne je umrl 50-1 etni brezposelni kamnosek Leon Finker, pristojon v Modraže pri Poljčanah, v nedeljo 19. t. m. pa jc umrla 25-let- na brezposelna kuharica Ana Perna- tova iz Sikole pri Pragerskem. Bodi jim ohranjen blag spomin, preosta- lim naSo iskreno sožalje! c Nesreča in napad s kolom. V pe- tek 17. t. m. je padel 53-letni posest- nik Filip KraCun iz Prelog tako ne- srečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. — 25-letni dninar Jakob NagliC iz Višnje vasi si je 17. t. m. pri padeu v gozdu zlomil desno nogo v stegnu. — 2i5-letni delavec Štefan Orel s Huma ob Sotli je padel 17. PIERRE BENOIT: 59 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman PoslovenU B. RlhterSlč NiC ni rekel, same» gledal me je s svojimi bla- gimi oCmi, polnimi neizmerne dobrote. Skoraj bi rekla, da je bil sreCen. »Hvala!« je šepnil. »Zakaj?« sem vzkliknila. »Zlomila sem vam, nogo, zdaj pa se mi še zabvaljujete! PoCakajte vsaj, ^ft vam pomorem.« Obupano je odvrnil: »Ra.jši se vrnite in mi pošljite sluge.« »Še tega bi se manjkalo!« sem jeznö odvrnila. »Brez lisice naj se vrnem in Ce me vpražajo, kje je veliki vojvodä Rudolf, naj reCe,m: JPustila sem ga na dnu neke globeli, •/. nogo, zlomljeno na drobne kosce.' Ne, gospocl.« »Kakor mislite, da je pjav,« je ponižno dejal. »Sicer pa ne vem, kaj vam drugega ostaja?« »Videli boste.« Veliki rdefikar se je nedaleč od naju mirno pasel, Aaras Buljba pa ga je porogljivo gledal. »iSem, žival nemarna!« Ko ?em ga priklicala, sem takoj vedela, da ne böm imeia dovolj moCi, da bi velikega vojvodo na- ložila nanj. »Kako ste neumni, da jezdite konje, ki so kakor kozolec visoki!« sem jezno vzkliknila. Ranjenec me je neprestano proseöe gledal, da sem postajala že besna. »Taras Buljba!« sem poklicala. Mali berberec je prišel, toda bil je slabe volje. Nezaupno' je Cakal, kaj se bo zdaj zgodilo. Rudolf Lautenburški ni mogel prikriti strahu. »Na to žival me mislite naprtiti?« je šepnil. »RajŠi bi ostal tu.« »Ne, nikoli,« sem ponovila in udarila z nogo ob tla. »Taras Buljba je krotak kakor jagnje. Dobro se držite.« Nomec je bil težek. Vendar sem ga dvignila in z uzda.mi privezala na sedlo. Potein sem sama zajezdila velikega rdeCkarja. La.hko si mislite, kako sem se na povratku ožte- valai. NiC drugega nisem dosegla kakor to, da sem se pokazala usmiljeno tistemu, ki sem ga hotela so- vražiti. Potem pa šo zaCudeni pogled Tarasa ßuljbe, ki me je vso zmedel. Zdelo se mi je, da mi je oCital: »Kaj sem ti napravil, da si mi naložila Nemca in da si sedla na rdeCo spako, ki ima kakor skleda široka kopita?« * * * Ljudem, ki jib no maraš poroCiti, ni dobro lomiti nog. OdveC bi bilo pripovedovanje o vsem, kar se jo potem zgodilo. Bitja kakor sem jaz, se vežejo s svo- jimi deli •—• jaz sem se s svojim reševanjem. DrugaCe ine; vsi Kaiserji na svetu ne bi bili mogli prisiliti, da vzamem Nemca, ki mi ni bilo zanj. Čudovit je bil prizor, ko sem prijezdila na v\o- uarno kazcn. c Občni zbori obrtnih zadrug. V r-etrtek 23. t. m. ob 8. zjutraj bo ime- la svoj redni občni zbor obrtna za- druga pekov v Celju, istega dne ob 13. obrtna zadruga mesarjev in pre- kajevalcev v Celju, v ncdeljo 2G. t. m. ob 8. zjuti-aj pa obrtna zadruga ko- vačev v Celju. Vsi trije obCni zbori se bodo vršili v hotelu »PoSti«. c Klub slovenskih kolesarjev v Ce- lju bo imel svoj redni občni zbor v torck. 21. t. ni. ol> 19. v hotelu »Hü- be rtusu«. ( Učiteljska gospodarska in kredit- na zadrugetek 2i. t. m. ob 18. c Občni zbor »Merkurja« v Celju. Celjska podružnica »Merkurja«, dru- štva trgovskih in privatnih nanieš- Cencev Jugoslavijo v Zagrebu, je ime- la te dni svoj tretji redni občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Drago Kralj se je spominjal lani umiiih Clanov gg. Maksa Detička, Fr. Schrola in dr. K. Wolfa. Iz poročila o lanskem poslovanju podružnice, ki ga je po- dal poverjenik podružnice g. Mario Scbmidichen, je razvidno, da število članov kljub mnogim redukeijam ni znatno nazadovalo. Ob koncu 1. 1931. je imela podružnica 219, med letom je bilo odjavljenih 48, na novo pri- javljenih 30 članov, tako da je bilo ' ob koncu leta 207 članov. Brezpoesl- ne podpore je prejemalo lani 11 Cla- nov v skupnem znesku 8000 Din. Dve- ma rodbinskima Clanoma je bila iz- plačana posmrtnina v skupnem znesku 4.500 Din. Za Clane in njiho- ve svojce je bilo lani izplačanih na račun bolniške blagajno 131.928 Din višjih dajatev na raCun društva pa je bilo 07.041 Din. Novemu odboru predseduje zopet g. ravnatelj Drago Kralj, nadzornemu odboru pa gosp. Oskar Wagner. Na občnem zboru se je razvila živabna debata o predlogu ravnateljstva SUZOR-iJa v Zagrebu glede teritorijalne omejitve blagajn privatnih nameščencev. Ker predla.- gana omejitev ni v interesu Clanov, ki bi s tem izgubili v zakonu dolo- Ceno in priznano fakultativno pi-avi- co, in ker ne odgovarja inteneijam socialne politike, bo podružnica na- stopila proti tej nameri in sestavila zadcvno resolueijo, ki bo po delega- tih 26. t. m. predložena glavni skup- ščini »Merkurja« v Zagrebu z nalo- gom, da se pozneje izroCi vsem pri- stojnim činiteljem. c Samomcr gostilničarja v Š tor ah. V zadnji številki smo porof-ali o tra- gični smrti gostilničarja in posest- nika g. Franca Debelaka v Storab, ki ga je 16. t. m. ob 17.45 razmesaril vlak. Kakor smo izvedeli, ni verjet- no, da gre za samomor, marveC je postal g. Debclak očividno žrtev ne- sreče. Najbrž je hotel pogledati stre- ho na svoji hiši, ki jo je hotel popra- viti. Stopil je na železniško progo poleg hiše in zaradi naglušenosti preslišal bližajoči se vlak. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v petek 17. t. m. v 72. letu sta- rosti g. Jakob Wusser, kolarski moj- ster v Razlagovi ulici v Celju in častni član Združenja 'kovinarjev in kolarjev. Istega dne je umrl 50-letni brezposelni kamnosek Leon Finker, pristojon v Modraže pri Poljčanah, V nedeljo 19. t. m. pa jc umrla 25-let- na brezposelna kuharica Ana Perna- tova iz Šikole pri Pragerskem. Bodi jim ohranjen blag spomin, preosta- lim naše iskreno sožalje! c Nesreča in napad s kolom. V pe- tek 17. t. m. je padel 53-letni posest- nik Filip Kračun iz Prelog tako ne- srečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. — 25-letni dninar Jakob Naglič iz Višnje vasi si je 17. t. m. pri padcu v gozdu zlomil desno nogo v stegnu. — 26-letni delavec Stefan Orel s Huma ob Sotli je padel 17. PIERRE BENOIT: 59 KONIGSMARK Zgodovinskl roman Poslovenll B. Rihteršič NiČ ni rekel, samo1 gledal me je s svojimi bla- gimi očmi, polnimi neizmerne dobrote. Skoraj bi rekla, da je bil srečen. »Hvala!« je šepnil. »Zakaj?« sem vzkliknila. »Zlomila sem vam uogo, zdaj pa se mi še zahvaljujete! Počakajte vsaj, da vam pomorem.« Obupano je odvrnil: »Rajši se vrnite in mi pošljite singe.« »Še tega bi se manjkalo!« sem jezno odvrnila. »Brez lisico naj se vrnem in Ce me vprašajo, lcje je vehki vojvoda Rudolf, naj rečem: ,Pustila sem ga na dnu neke globeli, z nogo, zlomljeno na drobne Kosce.' Ne, gospod.« »Kakor mislite, da je p;-av,« jc ponižno dejal. »Sicer pa ne vem, kaj vam drugega ostaja?« »Videli boste.« Veliki rdeftkar se je nedaleC od naju mirno pasel, aras Buljba pa ga je porogljivo gledal. »Sem, žival nemarna!« Ko sem ga priklicala, sem takoj vedela, da ne bom imela dovolj moči, da bi velikega vojvodo na- ložila nanj. »Kako ste neumni, da jezdite konje, ki so kakor kozolec viKoki!« sem jezno vzkliknila. Ranjenec me je neprestano proseče gledal, da sem postajala že besna. »Taras Buljba!« sem poklicala. Mali berberec je prišel, toda bil je slabe volje. Nezaupno1 je Cakal, kaj se bo zdaj zgodilo. Rudolf Lautcnburški ni mogel prikriti strahu »Na to žival me mislite naprtiti?« je sepnil. »Kajši bi ostal tu.« »Ne, nikoli,« sem ponovila in udarila z nogo ob tla. »Taras Buljba je krotak kakor jagnje. Dobro se držite.« Nomec je bil težek. Vendar sem ga dvignila in /. uzda.mi privezala na sedlo. Potem sem sama zajezdila velikega rdeCkarja. Lahko si mislite, kako som se na povratku oSte- valai Nič drugega nisem dosegla kakor to, da sem se pokazala usmiljeno tistemu, ki sem ga hotela so- vražiti. Potem pa šo začudeni pogled Tarasa Buljbe, ki me je vso zmedel. Zdelo se mi je, da mi je očital: »Kaj sem ti napravil, da si mi naložila Nemca in da si sedla na rdečo spako, ki ima kakor skleda široka kopita?« « * * Ljudem, ki jib nc maraš poročiti, ni dobro lomiti nog. Odveč bi bilo pripovedovanje o vsem, kar se jo potem zgodilo. Bitja kakor sem jaz, se vežejo s svo- jimi deli —• jaz sem sc s svojim reševanjeni. Drugače me; vsi Kaiserji na svetu ne bi bili mogli prisiliti, da vzamem Nemca, ki mi ni bilo zanj. Cudovit je bil prizor, ko sem prijezdila na ve- likem konju in vlekla za sabo Tarasa Buljbo, ki je nosil v sedlu zvezanega velikega vojvodo. Lova jo bilo takoj konec. Vsi lovci so' se zbrali in napravili /meSnjavo, da je bilo veselje. Morala sem pripove- dovati, kako je bilo. Povedala sem v kratkih bese- dab. Sploh sem govorila o nesreCi tako, kakor govo- rimo o rečeh, ki so na.m nerodne. Toda ranjenec je dodal celo vrsto podrobnosti. V vroCici je blebetal ves ins o meni in napravil iz mene pravo junakinjo. Morala sem prenašati čestitke vsega dvora. Kaiser, ki vidi vse narobe in veliko, je vzkliknil: »Deklo, ki se mu že prvi dan ponudi priložnost, da reši svojega zaročenca, je vredno občudovanja.« Stran I. »Nova Doba« 20. II. 1933. Štov. 16. t. m. na razbito steklo in se občutno porezal po dcsnem podla'ktu. — 7-1 et- ni mizarjev sin Ivan Kos iz Greta si je 18. t. m. pri padcu zlomil lovo no- go pod kolenom. — 31-letnega Luko Drofenika z Gradišča pri Šmarju je pred dnevi nekdo napadel s kolom in ga nevarno ranil na glavi. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Zaradi tatvine sta bila te dni aretirana 21-letni brezposelni trgov- ski pomočnik Ivan M. iz Gaberja in 22-letni brezposelni natakar Gvidon S. iz Gaberja, ker sta ukradla 9. t. m. iz stanovanja šoferja Bučarja v Ga- berju 1.900 Din. Z denarjem sta se peljala v Zagreb, na Sušak in v Cri- kvenico ter zapravila vse do zadnje pare. c Trgovske knjige, registratoi je, pi- sarniške potrebščine priporoča Karl Goričar vdova, Gelje. Za pust: l-am- pijoni, konfnti, serpentine, servijeto. c Smučke in vse smučarske po- trebšcine v veliki izbiri nudi tvrdka Kramar & Mislej, Celje. Dopisi Konjice SokoLska četa Sv. Jernej pri Ločah je imela preteklo nedeljo svoj otočni zbor. Iz poročil funkcijonarjev je lazvidno, da je bilo delo te čete zelo živahno in prav uspešno. Zbora se je udeležil tudi župni delegat br. dr. Meja'k, ki je med drugini tudi obraz- ložil stališče Sokolstva glede napa- dov na Sokolstvo. Župni upravi jo prodlagana nova četna uprava s sta- lešino br. Cvahtejem, podstarešino br. županom Godcem in s tajnikom oz. načelnikom br. Fridlom. Kletarski tečaj je priredilo sresko načelstvo 11. t. m. v novo urejeni kmotijski pisarni. Udeleženeev je bilo 45 iz raznih krajev sreza, Id so z velikim zaiiiinanjem sledili izva- janjem sreskega kmetijskega] refe- renta g. Nemca in si pridobili n^'-ii prav koristnih naukov za izvr svoje obrti. — Tečaj za rezanjo trl so je vršil 9. t. m. v vinogradu gosp. Ogorovca v Skalcah. Udeležencev je bilo 18. — Slične gospodarske prire- ditve, ki so se vršile v zadnjem času in se bodo vršile v bodočc še pogn- steje, so vzbudile veliko odobravanje med našim ljudstvom, ki spoznava, kako veliko zanimanje kažejo naša oblastva zlasti za kmetski sloj. Za vso inicijativo gre zasluga našemu sreskemu načeiniku g. dr. SuhaCu in izredno agilnemu kmotijskemu sres- skcrrm odboru s predsednikom gosp. KrižniCem. Za veliko vinsko razstavo, ki bo od 25. do 27. marca, vlada veliko za- nimanje. V teh dneh se bodo vršile razne drug-e gospodarske in kultur- ne prireditvc v Konjicab, tako da bo imel tudi na.š! tujski promet svojo korist. Pogreb tragično preminulega orož- nika Dušana Radovica iz Črne gore se je vršil 13. t. .in. ob lepi uclclcžbi zastopnikov tukajšnjih uradov, or- ganizacij in prebivalstva, Cerkvene obrede je opravil g. prota Cudic iz Celja. Ganljive poslovilno besede jo ^progovoril na grobu žandarmevijski jnajor g. Cvetkovic iz Ptuja. Adreso našemu kralju so v srezu v ogromni vočini podpisale občine ter razna kulturna in gospodarska (lruštva. Podpisati niso botele adrese nekatore organizacije, češ da gre za politično stvar. Nerazumljivo je, da ni podpisala adrese patrijotična or- ganizacija RdoCi križ v Konjicali, ki ji mora biti vendar znano, da so dru- god krajevni odbori RdeCega križa podpisali adreso. Gasilski dom si bo gi'adilo prosto- voljno gasilno društvo v Tepanju pri Konjicah. Te dni je društvo kupilo potrebno zcmljiSče od ge. Strašniko- ve. Dom bo stal tik ob državni cesti V bližiiii tepanjske narodne sole in bo lično, toda preprosto zgrajen. Društvo je že zbralo nekaj denarja za zgra/iitev; razni posestniki bodo prispevali z brezplačnimi vožnjami, nabral se bo tudi potrebni gradbeni materijal. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000*— Rupuje In pro* daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Za veliko prireditev strelske dru- žinc v Kcnjicah, ki sc bo vršila na pust.'io soboto 25. t. m., vlada veliko zanimanje, ker slične prireditve pri nas še nismo videli. Dekoracija v vseh gornjih prostorib Narodnega doma bo izvršena na originalen na- čin. Prireditveni odbor ima maogo del a s pripravami, da dostojno sprej- me številne, že prijavljene deJcgaci- je strelskill družin iz Maribora, Slov. Bistrice, Poljčan in Celja. Maribor- ska in slovenjebistriška garnizija bo- sta poslali tudi večjo število gg. ofi- cirjev na prireditev. Čisti dobiček prireditve je namonjen zgraditvi strelišča pod Konjiško goro. Vabimo ponovno vse domačine iz trga in sploh iz okraja, da posetijo to prire- ditev. Smrt najstarejše Konjičanke. Dne 15. t. m. je uinrla 94 let stara učitc- ljeva vdova ga. Katarina Pučnikova, roj. Jaklinova. Bila je najstarcjša ženska v Konjicah in menda v okra- ju sploh. Pogreba se je udeležilo mnog'o obT'instva. Apolonijev sejem 9. t. m. je bil pre- cej Žlvahen, vendar nl pokazal kake- ga znatnega izboljšanja cen živine. Prvič se je zgodilo, da je posredo- valno posegla vines Kmetijska druž- ba, ki je po svojem podpredsedniku g. Sancinu skupno z delegati sreske- ga kmetijskega odbora konjiskega zbirala na sejmu živino in kupila 10 volov po okroglo 4.50 Din kg*. Na ta način jo vplivala tudi na dvig cene pri ostalih pi-odajalcih, kar so spre- jeli kmetje z velikim odobravanjem. Na sejmu 1. marca bo Kmetijska (liiižba zopet nakupila nekaj glav ži- vine. Vclika Pirešica. Občni zbor So'kol- sko.ga druätva Velika Pirešica so.je vršil v nedelčo 5. t. m. Po pozdravnem govoru se je br. starosta dotaknil tu- di »punktacij« ter znanega napada na Sokolstvo. Vse Clanstvo je ogo)1- čeno obsojalo gonjo1 proti državne- mu edinstvu in Sokolu. Sledila je volitev uprave, ki je ostala po večini stara. V treh, letih našega obstoja smo se morali mnogo boriti z na- sprotniki, kar nas })a ni oplašilo. Mlnčneži so odpadli, ali jedro je osta- lo in ostanc. Pohvalno moramo o'me- niti člana br. župnika Kramaršiča, ki na prižnici ni prebral pastirskega Jista. Torej, bratje in sestre, navzlic vsem gonjam in rovarjenju naših nasprotnikov s podesetorjeno silo na delo za našo močno viteško organi- za.cijo! Zdravo! Smešnice »Dobro izgledai?. S čim se baviš?« — »AH nisi Cital mojega oglasa v ča- sopisu? Iznašel scm sijajno sredstvo za shujšanje.« Vaški trgovec je naročil dva so- da vina, Prispelo je vino in račun: 1 sod vina 100 litrov Din 400.—, 1 sod detto 80 litrov Din 320.—. Trgovec ni vedel, kaj pomeni boseda detto, a je vedel, da detta sploh ni naročil. »Ne prevzemi,« rau svetuje žena, »temveč se pelji v Ljubljano in reci temu agentu svoje mnenje.« Trgovec je zares odpotoval v Ljubljano, kjer so mu pojasnili, kaj pomeni detto. Ko so vrne domov, ga vpraša žena: »Ali že veš, kaj je detto?« — - »Da, sedaj vem. Ja.z sem osel, a ti detto!« ¦ ¦ Janko prihiti vesel k očetu: »Pa- pa, prihranil sem ti mnogo denarja.« — »Kako to?« — »Pri izpitu mi je rekel gospod učitelj, da ne born po- treboval novih knjig.« + * Dijak, ki je bil ravnökar oddal v uredništvu članek, se vrne in prosi: »Oprostite, gospod urednik, v član- ku bi rad še nekaj korigiral.« — »O, i prosim,« pravi urednik ustrežljivo in scže v košaro za papir, »toda izvolite napraviti hitro, kajti v petih minu- tah se bodo košare za papir izpraz- nile.« * * Prazna koncertna dvorana. »Vijo- lina je baje že 300 let stara.« — »Ta- ko? No, seveda, pri takem obisku si paß ne more kupiti nove.« »Koliko ste potrebovali, da ste se naučili voziti z motornim kolesom?« — »Tri ali štiri —« — »Tedne?« — '>Ne, motorna kolesa!« Kino Elitni kino Union. Ponedeljek 20., torek 21. in sreda 22. t. m.: »Pesem ncči«. Veličasten zvočni film z god- bo in petjem. V glavnili ulogah slav- ni tcnorist Poljak Jan Kiepura, Mag- da Schneider, Fric Schulz, Ida Wüst in Oton Wallburg. Predigri: 1. Ufin /.urnal. 2. Večni zvoki (Kako nasta- no gramofonska plošča). — Ocl četrt- ka 23. t. m. dalje: »Kiki«, od nedelje •^(j. t. m. dalje: »Lepa pustolovšdina«. — Predstave: ob dela.vnikih ob pol 5. in pol {)., ob nedeljah in praznikih ob X5., K7. in */49. Blagajna je od- prta ob delavnikih od pol 4. in "pol 8. dalje, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 3. popoldno dalje. Vstopnice sö lahko rezervirajo telc- fonsko na St. 110. Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema usa v zgora] navedene stroke spadajoJa dela in poprawila — Cene zmerne — Postrežba točna iasolldna Stanovanje v Zvezni tiskarni, obstoječe iz 3 sob s kopalnico in pritiklinami se odda s 1. marcem ali pa takoj. Lepa parketirana meblovana soba z 1 ali 2 posteljama se takoj odda v visokem pritličju. Celje, Jurčičeva ul. 1. Za veselice konfete, serpentine, papirnati krožniki, servijeti, lfctnpijoni itd. se dobijo v trgovini Tranc LesHovšek Celje, Glavnl trg 16 Velika Ezbira raznih keksov, oblatov, čo- kolade, finih botibonov, v zalogi tudi lcpe rozine, mandlji, orchova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Pri B,Zvonou" — Kralja Petra o. 17. Učenka za trgovino se sprejme. Katera zna nekaj Sivati, ima prednost. Cili Rožič, Celje, Kralja Petra cesta 31. Lepo stanovanje obstoječe iz 2 do 3 sob s pritiklinami, se odda takoj. Naslov v upravi lista. Zaradi preselitve se prodaja 20., 21. in 22. feb. pohištvo po zelo nizki ceni. Roza Repnik, Zavodna pri Celju, bivša gostilna »Pri čulničkih«. Zaradi preselitve se poceni prodaio trde omare, miza in drugo pohiStvo. Ogled in prodaja v sredo 22. febmarja od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne. Celje, Alek- sandrova ulica 4/1. Kupijo se hranilne knjlzice Ljudske posojilnice v Celju. Oferte pod »Do 20.000« na upravo lista. Šrvalni sfroj znamke »Singer« kupim in plačam takoj. Franc Kunstek, Celje, Zagrad St. 37. Proda se levoročni (Linksarm) čevljarski stroj Vpraša se v mehanični delavnici I. Šmi- govec, Celje, vogal Kralja Petra ceste- Levstikove ulice. Sivilje samo perfektno in dobro izvežbane za fine damSke obleke sprejme konfekcijski oddelek Stermecki, Celje. Stanovanje s 3 sobami ali z 2 sobama, s kabinetom, po možnosti s kopalnico, se išče. Naslov v upravi lista. LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETIE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa'instalacijska dela, vodorodc, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Urejuje Rado Pednlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zyezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.