nč. 114. Htevjika. Izdanje za torek 22. septembra 1896. (v Trstu, v torek zjutraj dne 22 septembra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST'-izhaju po trikrat na tedon t šestih iz-danjih ob torkih, četvckih in sobotah. Z'ratranjo izdrži izhaja ob fi. uri zjutraj, teoorno p» ob 7, ar, Ttćer, - Obojno izdanje stane : za fBđrtimest'r . f. 1.—, i7ven Avstrije t ' !ic z« tn ... 3.- . , „ 4i&0 n* pni ,nfa . . . 8.-. , , y._ xa vt ir.ro , . „ 12,— . „ „18,— Nsročjno Je plačevati naprej ni naroobe bi .£ priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične številke se dobivajo v pi^-dajalnicah tobaka v Irntu po SI nvč. izven Trsta po # nvč. Oglasi se računu po tarifa v petitu; za naslove r debelimi črkam' se piafnie »rontor, kolikor obsega navadnih vr»tic. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do« 0)j!p.«! «td. ne računaio p'* pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu nlicn Casermn, St. 13. Vsako pifmo mora biti frankovano, ker nofrankovana se n* apraiamajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacijo ju oglasa sprejema upr avniitvo ulica Molino pit* oolo hfit. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama ci|e «o proste poštnine. Ql I ko. „t * dino t ti Je tnoe". Našim čč. gg. naročnikom .javljamo, da smo z današnjim dnein pričeli razpošiljati poštne naloge. Onim naročnikom, ki ne store svoje dolžnosti, ustavimo list, a si pridržujemo za pozneje potrebne korake, da pridemo do tega, kar nam gre. Eventnvelne pomote naj se nam blagovoljno naznanijo. Upravništvo. Jednkopravnost hči ljubezni in pravice. Kolo časa se vrti. Pomočjo vrtečega se kolesa je Solon opominjal zmagovalca v vojni, naj ne bo prevzetea v svoji slavi. Na tisoče vzgledov najdemo v zgodovini starega, srednjega, novega in najnovejšega veka, kako hitro ginejo: slava, bogatstvo in moč. Zgodovina nas uči, da nihče se ne sme pred smrtjo prištevati k srečnim, pa tudi v nesreči da ne sme nihče obupati. Pa ni nam treba prebirati zgodovine, da se prepričamo o tej resnici, dovolj jasno se nam kaže ta resnica v vsakdanjem življenju. Marsikdo je bil v mladih letih svojih bogat in spoštovan; a v starosti je u-božen, zaničevan. In nasprotno se tudi dogaja. To nas uči jasno, da na zemlji so vedne spremembe; kolo časa zasuče zgornje unvi.aui ju namujv vzgor; visoki se ponižuje, a potrti so povzdiguje. Ako bi si sleherni zemljan zapisal to resnico v dno duše, ne bi bilo toliko gorja na zemlji. Ko bi vsak dobro premislil: »vsi imamo jednake pravice do življenja! Moj brat je sedaj v nesreči, skušal bodem, da mu po svoji moči olajšam položaj in preveijen sem, da dobim tudi jaz podpore, ko pa-dem v nesrečo" — ko bi vsakdo tako mislil in delal, dolina solz spremenila bi se kmalu, če že ne v zemeljski raj, pa vsaj v prijetno domovino vsega človeštva. Užival bi ubogi zemljan ono zemeljsko srečo, kojo je odmenil Bog človeku v začetku. — Bog je ustvaril prva človeka, kakor nas uči sveto pismo, popolnoma srečna. Poznala nista zemeljskih PODLISTEK. T Gospa Bogomila. Spisal Bogorod. Prišel sem pozno v noči iz vesele družbe domov. Vesel sem bil, ko sem zaklepal hišna vrata za seboj; zunaj je lil dež in vmes je razsajal močan veter. Vsako toliko zabliskalo se je prav svetlo in temu je sledilo močno in vztrajno grmenje. — Temno je bilo po stopnicah; moral sem rokami tipati ob zidu, da sem našel pravo pot in da nisem butnil z glavo vanj. Stanoval sem še le nekaj dni v tej hiši, in prihajal sem danes prvikrat po noči domov; umevno torej, da nisem dobro poznal prostorov. Na nesrečo tudi nisem imel nobene žigice. Vdal sem sem se torej v svojo osodo, pa sem tihotapil v tretje nadstropje. Hkrati sem sunil z nogo v neko mehko reč. Hitro odskočivši pogledal sem instinktivno natančneje v stran. — Ker so se moje oči privadile nekaj teme, opazil sem, kako se je stvar vekšala, kakor da bi rastla iz tal. V tem hipu zasvetel je blisk, in zrl sem v pošastno postavo stare in gibaste ženske. Široko odprte oči imeia je vprte v mene. V tem je tresknolo strašnim grmenjem v bližini čul sem žalosten in globok vzdih, potem je nadlog in težav, uživala sta svobodo, uživala sta jednakopravnost. Žena je uživala jednake pravice kakor mož, bila sta oba jednaka. Greh je odvzel njima srečno življenje, greh odvzel je njima svobodo, greh odvzel je jednakopravnost; kajti, koj po grehu je sledila kazen možu: težko delo in slabo plačilo, a ženi: trpljenje z otroci in podrejenost možkemu bitju. Bog pa jn ni obsodil v to kazen za večno, ampak jima je obljubil Odre-senika, kojemu bode rešiti človeški rod te kazni ter pridobiti mu zopet prvotno stanje. Štiritisoč let je čakal ubogi zemljan Odrešenika. Koliko gorja je bilo v tem času na zemlji, uči nas nekaj sveto pismo, nekaj zgodovina. Svet je jel naraščati, a naraščala je tudi hudobija in beda ljudstva. To so bili časi vojn, časi prepirov, sovraštva, maščevanja, časi vsakovrstnih krivic. Gospodovala je pest; močnejši je gospodoval šibkejšemu. Šibkejši moral se je uklanjati volji močnejšega. Ni čuda po tem takem, da žena, šibkejšega telesa, je postala sužinja možu sužnjemu. Ko jo prekipelo človeško gorje do vrhunca, prišel je obljubljeni Odrešenik. Tri leta je učil. Kaj? Znano je vsakemu kristijanu. Obsodil je vojne, obsodil je prepire, sovražtva, maščevanja, obsodil je krivico. Učil je mir, učil je ljubezen, ne samo do prijateljev, temveč tudi je svojo mater nad vse človečanstvo^ler^^Žš^i1» tem, da je ženska rešena suženjstva. Kar je učil On, potrdil je tudi z izgledom lastnega življenja; živel je popolno, da mu ni mogel nihče očitati sence najmanjše krivice in vendar krivični svet, lastni mu rojaki iskali so priložnosti, da bi ga umorili. Po krivični razlagi njegovih najpopolniših del, po podkupljenih krivih|pričah, obsodili so resnico na smrt. Umrl je najpravičnejši, a vsled tega se ni zatrl njega zveličavni nauk. Nadaljevali so pričeto delo apostoli in njih nasledniki. Hudo preganjanje je trpela resnica cela tri stoletja, a zmagala je vendar po groznem preganjanju. Cerkev je bila svobodna: učila je vse ljudi obojega spola, učila je postava zginila po stopnicah gori in čez nekaj časa zaškripala so neka vrata in se zopet zaprla. Mrtva tišina 1 — Na pol omamljen in nekako mehanično odprl sem svoja sobina vrata ter se vrgel oblečen na posteljo, kjer so se mi v neki omotici ponavljale prejšnje prikazni. * * * Ko sem drugo jutro odhajal od doma, našel sem v veži vratarico, debelo ženšče svitlega obraza, v jutranji, opravi velikoj pečoj na glavi. Pometala je blato iz veže, ki ga je bila nanesla po noči voda skozi špranjo v vratih. „To je bilo strašno vreme po noči, kaj gospod Nekdo? Ko sem vstala po noči, — bilo je okolo druge ure — in sem šla zapirat okno in ugašat luč — ker pravijo, da se ne sme puščati ob času nevihte prižgane luči in odprtega okna — bilo je, kakor da bi bil sodni dan. Vidite, to je kazen božja, ker so ljudje dandanes tako hudobni: pi-jančujejo, kolnejo, boje se poštenega dela, „kadijo*. — Kakor sem zvedel pozneje, nista mogla ni ona ni njen mož trpeti kadenja, držala se je le sistema noslanja; in tistemu, ki je bil v njeni milosti, ponudila je zdaj pa zdaj šćepec duhana. .Pa še hujše nesreče", je nadaljevala, .se gode". Jaz imam staro knjigo, prinesel mi jo je star romar iz Jeruzalema, kjer jo je našel zako- vse narode oni izveličavninauk,kojegeja prinesel Odrešenik ubogim zemljanom. Učila je mir, ljubezen, jednakopravnost, svobodo. Udje cerkve pa niso bili kaj prešinjeni duhom bitstva teh naukov, mešali so osebnosti se stvarnostjo. Mnogokoji je zlorabljal te nauke Jezusove. Mesto da bi bil učil nevedne, porabil je nevednost ljudstva v lastno korist. Ni čuda, da je cerkev mnogo trpela po tem takem ter izgubljala ugled pred nevednim, še vedno tlačenim ljudstvom. A pri vsem tem je ostala čista v svojem bitstvu. Ona uči ter bode učila do konca dnij: mir ljubezen, pravičnost, svobodo, jednakopravnost. Kdo je odklepal verige sužnjem ? Ne mar krščanstvo! Kdo ne dela nikakih izjem med ubož-nim in bogatinom? Kdojeustanovljal človekoljubne naprave, učil nevedne, pomagal ubožnim in bolnikom ? Ne mar cerkev ? Kje je bila znanost, kje umetnost, kje blagostanje ? Ne mar cerkvi P Ali je čudo, o toliki nalogi, če so zabredli tu pa tam njeni udje v pretiranost, v sebičnost, v marsikake človeške slabosti, v krivico? Vsled tega so nekateri udje jeli odpadati; drugi so se protivili, drugi zopet so postajali mlačni, ko so videli prepire, sovraštvo, maščevanje, sebičnost, krivice. In zopet je trpelo bitstvo Cerkve: mir, ljubezen, pravica, dasi si je prizadevala cerkev na vse mogoče najine, du.tjt: nas Izveličar prinesel na svet. Cerkev je hranila to resnico čisto in nespremenjeno ter jo bode hranila do konca dnij. Kristus je rekel svojim učencem: „V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako bodete imeli ljubezen med seboj". Sveti Janez evangelist v svoji visoki starosti ni propovedoval drugega nego: „Otročiči, ljubite se med seboj* ! Sveti Pavel apostelj je učil, ,da vsa dobra dela: molitev, post, miloščina niso nič, ako se vrše brez ljubezni; ako je vera še tako trdna, brez ljubezni ne pomaga nič. Ljubezen je torej ona čednost, koja dela vse dobro ter se varuje vsega hudega; in v tem sestoji krščanska pravičnost. Ima-li pravo ljube- pano blizu božjega groba. V tej knjigi so zapisani vsi nesrečni dnevi. Tu stoji, da [bode 1900. leta zelo nesrečno, da nastanejo vojne iu punti, in kuga bo mesarila na svetu. Vi, gospod utegnite še to doživeti........" V tem stilu nadaljevala je starka, jaz pa sem poslušal potrpežljivo, ker poznam temperament takih žena; pustil sem jo, naj pride v tir, da bi potem kaj zvedel o nočnej pošasti. Videlo se ji je, da ji je zelo laskalo, ker sem poslušal tako pozorno njeno prorokovanje in se nisem upal protiviti modrosti njeni in one jeruzalemske knjige. .Da, da!u završila je prav sentimentalno, .huda šiba božja nas čaka in nobeden ji ne ubeži!* Segla je potem pod predprežič globoko v žep in privlekla veliko črno tobačnico, vdarila dvakrat po strani desnoj rokoj ponudivši mi jo v znak svoje naklonjenosti: „Dober trentinec, gospod l če ne zamerite 1" Segel sem seveda kazalcem in palcem v te neizmerne abise, dotakuol se parkrat rokoj tudi nosa in kihnol potem, seveda umetno, dvakrat, prav močno, med tem pajstresel dobrega trentinca po tleh, .Bog pomagaj, da je res !w nazdravila mije in si basala tega prahu v nosnice. (Pride še.) zen, ima-li popolno krščansko pravico oni, koji še sedaj misli, da nimajo vsi ljudje, da nimajo vsi narodi, da n i na a različen spol jednake pravice do življenja. (Pride še). PoUtiike vesti. V TRSTU, dne 21. septembra 189«. Program dra. Ivana Šušteršiča. To, kar je priobčil „Slovenec" na prvem mesta svoje številke od minole sobote, pravo za pravo ni program od konservativne stranke določenemu nasledniku po pokojnem drž. poslancu Klunu, ampak le članek uredništva o raznih govorih gosp. dra. S u 9 t e r š i č a. Z ozirom na — to treba že povedati kar naravnost — nezaupanje, ki ga goji ogromen del slovenskih rodoljubov do tega kan-kandidata, bilo bi seveda jako potrebno, da gosp. kandidat sam in osebno izda jasno programatiško izjavo. V članku „Slovenčevem" je pač marsikaj, kar bi nam bilo simpatično, ali v mnogokojem prevažnem pogledu smo istotako v nejasnem sedaj kakor prej. Prav je, da bode gosp. kandidat trdno stal na temelju krščanstva; ugaja nam, da inu bode obramba narodnosti v sveto dolžnost; prav je, da hoče zagovarjati rojake živeče ob periferiji; prav je, da se bode zavedal vsik-dar, da je kmečki stan glavni steber naroda sloven skega. Vse prav, a tudi umevno samo ob sebi pri poslancu, ki se smatra zastopnikom naroda slovenskega. Ali, kakor rečeno, mi pogrešamo marsikaj v tem članku — .Slovenčevem". Grajati bi smeli, n. pr. že to, da se člankar nekako boječe izogib-lje pojmu »naroda" iu govori le o .ljudstvu". Toda pustimo to, ker se morda ni zgodilo namenoma Ali mi pogrešamo še marsikaj druzega in bistvenega. Člankar pripoveduje pač o vsem, po čemer bode stremil kandidat dr. Šušteršič, molči pa o sredstvih, kojimi bode skušal doseči vse to, oziroma o potih, po kojih bode hodil, o taktiki, koji bode sledil. Niti jedne besede ni o tem, v kako razmerje hoče stopiti gosp. Šušteršič do ostalih slovenskih in hrvatskih poslancev ?!! Mar res misli da mu bode možno dosezati vspehov na svojo roko, ali v družbi treh ali štirih ožjih somišljenikov ? ! Že minole sobote smo rekli, da se .Slovenec« nekako izogiblje temu za nas Jugoslovane taaj&ktuv a\n\&emu vprašanju. To nam ne ugaja. Krščansko-socijalni odbor govori jasno v tem pogledu, zakaj ne govori tako tudi dr. Šušteršič, oziroma „Sloveuec". Kdor se hoče bližati cilju, ta se mora posluževati tudi primernih sredstev. Za vspešno delo za obstanek narodnosti in za gmotni provspeh naroda, je pa neobhodno potrebna složnost med zastopniki. V tem pogledu se gospSda povijajo v sumljiv molk. Razcepljenost naših poslancev je bila dosedaj rana, na našem telesu; kdor ni zato, sa se zaceli ta rana ta noče dobrega našemunarodu. Ako dr. Šušteršič ne poda jasne in povoljne izjave v tem pogledu, potem bi morali mi — ako bi bili poklicani, da Bvetujemo volilcem — odločno odsvetovati to kandidaturo. Sicer pa, kakor smo rekli, program dr. ŠuSter-siča je napisalo le uredništvo „Slovenčevo". Ta program torej pravo za pravo ne veže — nikogar! Najmanje gosp. kandidata Šušteršiča. Volilci pa smejo menda zahtevati od poslanca — jasne besede! Položaj Turčije in Spekulactfa Angleške. List „Novoje Vremja" objavil je te dni par člankov, naperjenih proti angleški vladi, koji očita, da ima roparske namere na turško cesarstvo. Člankar povdarja težko položenje, ki so je provzročili Armenci, za koje se zanima že vsa Evropa. Krščanski narodi v Evropi — pravi „Novoja Vremja" — se zgražajo in vstrepečajo vsled turške krutosti, ki je razbesnela nad kristijani, da bi bilo opravičeno prirediti novo križarsko vojno proti polume-secu; toda druge države se ne morejo dati voditi po preobili sentimentalnosti in mehki občutuosti, da bi igrale igro jedne .same države (Angleške), ki stremi v prvi vrsti zatem, kak6 naj prisili sultana, da prizna Egipt kakor angleško pokrajino. Odlični ruski list je s tem potrdil to isto, kar smo mi rekli pred par dnevi: namreč, da Angleška še bolj meša itak že zamešani vozel na Vztoku. Imeti hoče svoj dobiček, in ako tudi bi morala poseči ponj — v krv. Ker jej sedanji turški državniki nočejo biti na uslugo, pa jim dela An- gleška zadrege s tem, da hujska i vspodbuja revolucionarne odbore. Lahko pa rečemo, da je Angleška se svojo navidezno podporo in dobrohotnostjo velikansko škodovala Krečanom in Armen-mencem, ker so bile druge države — v prvi vrsti Rusija — prisiljene vzeti Turčijo v svoje varstvo. Ne iz ljubezni do Turčije, ampak, da prekrižajo sebične nakane Angležev. Le rovanja Angležev so onemogočila drugim državam, da se niso mogle zavzeti za turške kristijane tako, kakor bi se bile sicer. Angleži gospodujejo v Egiptu. To gospodarstvo se ne da opravičiti ni v narodnem, še manje pa v etičnem pogledu. Angleži vedo, da je to njih gospodarstvo v nevarnosti, ker si žele osvobojenja toliko Egipčani sami, kakor njih vrlini gospod, turški sultan, in kakor želi slednjič so-sebno mogočna Francozka. Zato je že verjetno, kar trdi .Novoje Vremja", da Anglija Jle zato dela tolike zmežnjave v Armeniji, ker hoče, d« je sultan v zadregi iu tla se isti vsled tega ne more brigati — za angleško gospodstvo v Egiptu. Nečloveška, rekli bi krvava, je sicer taka politika, ali kdaj se je angleška politika brigala za — človekoljublje ?!! Različne vesti. Osebna vest. Dvorni svetovalec Anton Kre-k i č pl. Treuland odpeljal se je predsinočnem na mesec dnij na dopust. Imenovanje. Nj. Vel. cesar je imenoval profesorja veronauka na državnem gimnaziju v Kotoru, Fortunata B n 1 o v i ć a, častnim kanonikom tamošnjega stolnega kapitlja. Doneski za moiko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Openski tarokisti so darovali 10 kron, Flenčkajnerji 2 kroni, g. M. Battestin jednoletni prostovoljec, je poslal znesek 3 krone 69 stot. ki ga je nabral v društvu Štajerskih istrskih in tržaških Slovanov; enaki znesek je med istimi nabral za istrsko družbo; g. Ivan Abram jo daroval 7 kron 96 stot; katere je prejel kakor I. darilo na kegljišču na veselici .Del. podp. druStva«. Živeli darovalci! Kam pa z nailml otroci?! Pod tem naslovom nam piše slovenski delavec iz mesta: .Prosili bi Vas odgovora na vprašanje, ki ste je izzvali sami Vi se svojim člankom, priobčenem v „Edinosti" pod naslovom .Okoličanom o začetku šolskega leta". To je vse lepo in hvalevredno, da priporočate okoličanskim starišem, da naj pošiljajo svoje otroke v slovenske šole. Kam pa naj pošiljamo svoje otroke mi mestni Slovenci?! Odgovorite nam na to vprašanje! Sosebno mi, ki bivamo v ulicah Farneto, S. Francesco, okolo javnega vrta itd. 1 Kam pa z našimi otrooi, da se nam ne raznarodijo iu od.ujijo ? ! Mi vsi cenimo dobroto, ki nam jo nudi družba sv. Cirila in Metoda, toda te dobrote so deležni le Slovenci okraja svetoja-kobškega. Še za tamošnje otroke je premalo prostora v družbinem zavodu! Kam, kam z našimi otroci ? ! To nam povejte, prosimo Vas!" Kam ? ! Tako nas vprašuje delavec-poštenjak. In skoro nevoljno zahteva odgovora od nas. Odgovora? Kakov odgovor naj mu damo? Jedini odgovor, ki mu ga moremo dati, bil bi ta, da mi sami vprašujemo v svoji stiski in zadregi: Kaj, k a k 6 in kam?! Mi razumemo nevoljo skrbnega slovenskega očeta. Saj to isto, kar vznemirja njega, vznemirja in — ogorča tudi nas. Človeku se mora vspenjati duša v prsih same nevolje, ko morajo tisoči stari-šev, v XIX. veku, v modernem mestu, v moderni državi, še-le vsklikati obupno: Kam z našimi otroci? In ko jim javno glasilo ne ve odgovora na te obupne vzklike. Kam ?! V tem Vikliku kaže se nam naše položenje kakor razločen relief. Kakor je ganljivo, ako priprosta množica kliče po pouku, tako žalostno in sramotno je, ako poklicani činitelji ne ved6 odgovora na te vsklike. Mi ne vemo odgovora na došlo nam vprašanje Ali molčati vendar ne moremo in ne smemo. Mi nismo krivi, da ne vemo odgovora. Da je bilo po naše, daues niti ne bi trebalo tacih vprašanj in vsklikov. Naši prvaki so storili svojo dolžnost o pravem času. Dvanajst let je že minulo, odkar so jeli opozarjati in prositi. Živo besedo v parlamentu in po shodih, pisano besedo v prošnjah in rekurzih, so tržaški Slovenci zahtevali in pro- sili : dajte vzgajališčza naše slovenske otroke! Živa beseda je ostala brez vsp. Iia, pisana pa — brez reiltve ! Poizvedovanj je lulo pač že mnogo, ali na uradno konečno rešitev čakamo še danes. Te dni je bil v Trstu načelnik avstrijske vlade. Dasi že naveličani tega večnega prosja-čenja, smo Be vendar zopet vrgli v svojo najčedniio obleko in šli smo tja, da se potožimo onemu, ki je prvi svetovalec krone. Imenitni mož nas je poslušal pazno, tudi čudil se je menda nekoliko, da država niti v dolgih 12 letih ni mogla rešiti tega vprašanja, in slednjič nam je obljubili on najdobrohotneje, da hoče — poizvedovati o stvari. Med tem pa rastejo in se pogub-ljajo naši otroci. Sin dorašča v janičarja pred očmi očeta, slovensksga rodoljuba. Kdo ne razume obupnosti vsklika, ki se izvija takemu poštenemu očetu: Kam z našimi otroci?! Kam? Kakor je došlo nam to vprašanje, takp je predlagamo dalje, na vi^je mesto. Onjte vendar enkrat glas, in vstrežite želji onih, ki hot$, da se njih otroci pomočjo pametne in na zdravih pedagogiških načelih sloneče vzgoje ohranijo narodu, cesarju in domovini!! Žalostno je, kadar državna uprava mora se silo tirati otroke v *olo, ali veliko žalostneje je, ako [ludstvo išče s8bi primerne iole, a je ne more najti. Žalostno je, kadar morajo oblasti kaznovati radi neopravičeno zamujenih šolskih ur,, a še veliko žalostneje, ako v XIX. stoletju, v dobi, ko zatoni silijo otroke v šole, ako se danes še dogaja kje, da stariši vsklikajoobupno: Kam z našimi otroci?! — a ne morejo dobiti povoljnjega odgovora od nobene strani. Vemo sicer, da je takim obupnim vsklikom tu v Trstu kriva nestrpnost nestrpnih ljudi. Toda mi vprašamo one, kojih se tiče: ali hočete slediti krivi poti nestrpnosti, ko imate pred seboj gladko pot pravičnosti?! Udarite enkrat to premo in ravno pot, in dajte enkrat ugoden odgovor našim starišem na vprašanje: Kaiu z našimi otroci, da se nam isti ne bodo raznarodovali in odtujali?! Dopolnilna volitev na Kranjskem. Navskrižje, uavstalo v konservativni stranki radi volitve naslednika pokojnemu dež. poslancu Klunu, dela vedno veče valove. To valovenje je sedaj preplulo že okvir lastnega strankarskega življenja io sti obe struji nastopili očitno in pred vsem svetom Sobotni „Slovenec* nam je objavil »program* svojega zaščicenca, dra. Ivana Šušteršič a, krščansko-socijalni volilni odbor pa n&m je doposlal 2 oklica, ki morata vzbuditi senzacijo po vseh kotih slovenske domovine. Senzacijo pa zato, da se je iz konservativne stranke na Kranjskem same izcimila, četudi le tnala četa mož, ki se je možko potegnila za je* dino logično načelo: da nikdo ne sme kratiti narodu pravice do svobodnega izbiranja svojih zastopnikov. Mi puščamo popolnoma iz igre osebi kandi* datov in nas zanima le dejstvo, da se je j.iano izrečena volja zaupnikov mož stranke same morala umakniti volji jednega samega moža. Oklic kr-sčansko-socijalne stranke označuje take odnoš^je za absolutizem. Po vsej pravici. Pametno in jed-notno vodstvo je živa potreba vsaki stranki, absolutizem osebe je pa izrodek bolnih odnošajev in mora privesti prej ali slej do tega, kar vidimo sedaj v konservativni stranki na Kranjskem: šejo: Jako žal mi je, da sem moral ravno minoli teden oditi od doma, ker bi vam bil drugače poročal o dogodkih, ki so se vršili ob priliki prihoda njegove ekscelence grofa Badenija v Koper. Mislil sem pa, da to stori kdo drugi. Ker pa vidim, da se noče oglasiti nikdo drugi, naj Vam jaz sporočim, dasi nekoliko pozno. Predno se je g. ministerski predsednik pripeljal v Koper, čakali so nekateri možje iz Pomjan-ske občine na mostu. Ko se je grof Badeni pripeljal mimo, pozdravili so ga seveda z večkratnim krepkim .živio", na kar se je, mimog redć, prijazno zahvalil. Pred mestom bil je oficijelni vsprejem in pozdrav. Izmed občinskega zastopa videli smo g. župana in še dva druga gospoda. Vse je bilo prisiljeno, ker je tako moralo biti. Godba je svirala (seveda zelo težko) cesarsko pesem. Grof Badeni je šel peš naravnost v stolno cerkev, kjer je ostal še precej časa. Skozi zakristijo gredć obrnil se je naravnost proti c. kr. okrajnemu glavarstvu. Pred vratmi so stali g. župan Belič, obč. svetovalec Veskovo in č. g. župnik Pomjanski, ter so, nič hudega sluteči, s trikratnim .živio I" pozdravili mimogredočega ministerskega predsednika. Ali ta „živio* je na hip glave zmešal vsem koperskim velikašem. Dr. Gambini sam ni vedel, kaj bi storil, tako mu je glavo zmešal „živio* pred vratmi ces. kr. okrajnega glavarstva, na avstrijskih tleh, pred hišo, kjer se je pred časom smelo kričati .evviva il re Umberto*, .evviva V Italia" itd. No, dober tek, ako tudi je bil „živio* neprebavljiv. Seveda še nekemu je ta „$iviow ne samo glavo, ampak tudi štreno zmešal. Nam okoličanskim Slovencem se je hotel prikriti prihod grota Badenija, ministerskega predsednika vse Avstrije. Dokazati so mu hoteli, da je ne le mesto, ampak tudi okolica italijanska. Tako bi ladi koperska gospoda, ali izjalovilo se jim je I Tako je tudi prav, ker je resnično. Mi pač ne zahtevamo, da bi bilo mesto Koper slovensko pač pa bomo vselej in povsod kazali, da je okolica slovenska in avstrijska. Grof Badeni seje mudil le malo časa v dvorani c. k. okr. glavarstva, šel par trenutkov v magistratovo hišo, ter pogledal v kavarno, slednjič je šel po „Belvedere" proti morju, kjer je sčl na voz in se odpeljal proti Buljani. — Seveda ta .predrzni* živio pred vratmti c. kr. glavarstva ni dal miru koperski gospodi. Zato so hitro plačali kakih sto fakiuov, da so izzivali Slovence, metaje za njimi gnjile pomodorje, ter so jednega potolkli precej hudo. Dobro, da jih že ima c. kr. žendarmerija v svojih rokah. No, oni so nedolžni, ker so bili najeti. Županu in g. župniku se ni zgodilo nič žalega, dasi sta slišala za seboj žvižganje, in dasi so za njima padli trije pomo-dorji; zadeli pa niso ne jednega ne druzega. Značilno je tudi to, do o vsprejemu grofa Badenija nismo videli koperske gospćde. Seveda, ko bi do-šel kak italijanski minister, bili bi vsi pokouoi, ali tako so se umaknili ostentativno. Evviva-klicev smo jako malo slišali; slišali smo jih pa na večer občnega zbora Laginega, s pridevki „il re Umberto, T Italia*. — .Živio" klicati — tako je rekel obč. redar — je prepovedano, ali takrat niso bili prepovedani drugi proti avstrijski klici. Značilno je tudi to, da smo slišali na trgu klice: .evviva la Slaviaf Kdor je to klical, ni bil Slovenec, to poznamo, ker drugače bi bil tudi klical .živio«. Tramvaj na elektriko v Trstu. Tukajšnja družba nTramway, je uložila mestnemu magistratu prošnjo, da sme svoje proge preosnovati na elektriko. Družba .Tržaški tramwaj* se je pogodila z neko berolinsko tehniško družbo, ki izvrši vse to delo za 1,500.000 gld. Družba „Trž. tranrnajr" izda za toliko novih delnic. Svoječasno se podaljša tramwaj bržkone do Opčin, Skednja itd. Kontrolno zborovanje domobrancev. Na posebno željo obljavljamo še enkrat, da bode letošnje kontrolno zborovanje naslednje dni v domobranski vojašnici na Rocolu : Glavno zborovanje, dne 25. oktobra za vse one 5. domobranskemu polku pripadajočem dobrobrance, čijih priimek pričenja s početnico A, B. C, Č, D, E, F, G. Dne 26. početnice H—O, dne 27. P do Š in 28. T do Z. Dne 29. pridejo na vrsto ori domobramci, ki so služili pri posebnih oddelkih, t. j. v topništvu, ko« njištvu, vozarstvu itd., dne 30. in 31. oktobra pa vsi oni oomobranci, ki n e pripadajo 5. domobranskemu polku. — Dopolnilno zborovanje. Dne 20. novembra za vse domobrance, pripadajoče 5. polku, dne 21. za domobrance, pripadajoče drugim polkom. Zborovanje prične ob delavnikih <>b 9. uri ob nedeljah in praznikih pa ob 10. uri predp. Božja kazen. Mornar Anton Makijanič iz sv. Nedelj« na Hvaru, vruivši se iz Amerike, pripoveduje in izjavlja, da je pripravljen potrditi s prisego, da je videl v mestu Galvis v pokrajini Santa Fč nesrečneža, ki je bil izpalil puško v razpelo. Bogokletnik se je v istem trenotku udri živ v zemljo, kjer se nahaja še vedno. Že je minolo od tedaj 6 mesecev, a nesrečnež niti ne je, niti ne pije. Skušali so izvleči ga, toda pokazalo se je, da je to nemogoče. Živo pokopani ničesar ne govori, le tu pa tam vsklika : .Gorim !" „Izgaijam !w Gonja na cigane. Par tednov je že temu, odkar so prijavile ljubljanske oblasti, da je tolpa ciganov v tamošnji okolici ukradla več konj in se umaknila bržkone v okolico tržaško. Minolo soboto so izvedeli organi tukajšnjega št. Jakobskega komisarijata, da so cigani prodali dva koqja voznikoma Ivanu Buki in Antonu Veltaku. Po izvršeni kupčiji so šli cigani popivat v Riguttijevo gostilno, ulica deli' Istria hšt. 7. Kmalu je navstal pretep. Stražarji so z velikim trudom prijeli in zaprli načelnika tolpe, ki pravi, da se zove Ivan Levakovič, Ostali cigani so pobegnili. Obležala je tam, popolnoma pijana, lOletna zakonska hči Leva-kovičeva, Marija B r a j d i č. Ker se hči zove Bnvjdić, sklepati je iz tega, da je oče naznanil krivo ime. — Stražarji so zvečer nadaljevali gonjo na cigane, toda ljudje so jih opozorili, da jih cigani pričakujejo skriti, z revolverji. — Naslednjega dne nadaljevala je gonja do sv. Jožefa. Poizvedelo se je, da so bili cigani tam prenočili, da so so zjutraj stepli, jeduemu odtrgali uho, dva druga pa hudo ranili, da je načelnik vasi hotel zapleniti ciganom dra osla, ki sta bila gotovo ukradena; toda vsa tolpa ciganov zakadila se je vanj in načelnik z drugimi vaščani vred je moral lepo prositi cigane, da naj gredč v božjem imenu z osli in s komur jim drago, da le osvobodč vas svoje prisotnosti. Na to *o pobrali svoja kopita zdravi in ranjeni cigani. Jeden del se je obrnil v Istro, drugi na Kras. Skromnost. Nekemu trgovcu z živino je pisal njega kupčijski prijatelj to-le dopisnico: Javljnm vam, da bodo jutri vsi prasci na postaji v Trstu, jaz tudi. Povem vam pa, da se zatorej ne morem pripeljati z osebnim vlakom, kateri sploh ne vozi živiue. Pridite ob 5'/» uri na kolodvor. Orjaika želva. Neki ribič iz Kopra je ujel predvčerajšnjem blizu svetiljnika pri Gradežu želvo, ki tehta 1 kvintal. Žival se je bila zamotala v mreže in so jo oprezno spravili v čoln. To orjaško želvo je kupil tukajšnji mestni muzej. Mati umorjenega Ostromana je predložila, kakor poroča zagrebška .Hrvatska domovina", tnini-sterskemu predsedniku grofu Badeniju prošnjo, da ubijalca njenega sina ne prideta pred poroto v Istri. Amerikanska. Mister Brown je imel opraviti v neki hiši v Filadelfiji. Svoj dežnik je pustil v predsobju z lističem: „Ta dežnik ima lastnost „akrobata", kateri zamore deliti udarce za 250 konjskih moči. Jaz se vrnem v treh minutah". — Ko je zvršil svoj posel in se je vrnil naš mister, dežnika ni bilo nikjer. Našel pa je listek z napisom : „Ta listek je pustil brzohodec, ki v jedni uri igraje se preteče 20 milj. — Jaz se ne vrnem več". Pretep v židovski bogomolnici. V Mako na Ogerskem je sinagoga. — Minolo soboto po pro-povedi se je — kakor navadno — rabin priporočal svojemu občinstvu, da bi mu izplačali vsaj del plače, katere že dolgo ni potegnil. A to ni ugajalo poslušalcem, mnogi so postali nemirni, kašljali so in kihali ter so počeli moliti ua glas, samo da ne bi čuli rabinove prošnje. — Nekateri so zahtevali miru, a na to je nastal pretep. Gospodje iu gospe so poletele dol z galerije, da bi branile svoje sorodnike in da tudi one posežejo v preži-vahuo razpravo. In res so razvnete ženice komaj utolažile krvaveče krive — nosove. Lepa Sara in 2000 dolarjev. V nekem mesta na Ogerskem je imel žid krasno hčer, katera pa se je najraje kratkočasila v družbi krščencev; niti ni marala za umazane izraelce. Oče jej je našel zaročnika in v malo dneh je imelo biti venčanje. Mladenič ni bil sicer posebno lepega obraza — ne vemo pa, za koliko da je bil zakrivljen njega nos — ali resnica je, da je mlada Sara — pustila primečeterienega Žida in pobegnila z lepšim kr-ščencem v Ameriko. — Oče, izvedši o begu, je letel na policijo, da bi jo rešil, a bilo je prepozno. Napisal je hitro pismo na redarstvo v New-Yorku, a od tam so mu odgovorili: Ako hoče, da mu pošljejo hčer nazaj, treba je 2000 dolarjev. Oče žid si je pa mislil: Lepa si Sara — a toliko vendar nisi vredna. Pozabil je na hčer. Kuine bolezni v tržaški občini. V tednu od 12. do 19. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini : 1B slučajev ošpic, 2 si. škrlatice, 13 si. device in 2 si. legdrja. Umrla je l oseba za 6špice, 1 za škrlatico, 1 za diivico in za leg&r. Koledar. Danes (22.): Mavricij, rouč.; Eme-ran, škof. — Jutri (23.): Tekla muč.; Zofija, devica mučenica. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. uri 50 min., zatoni ob b. uri 57 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 18.5 stop., ob 2 pop. 20 stop. C. Loterijske številke izžrebane dne 19. t. m.: Dunaj 61, 7?, 25, 63, 83. Gradec 68, 88, 10, 47. 24. Portretne karikature. (Is mape slikarske diletantke.) (Dalje) XIII. Takrat, ko sem videla prej imenovanega duhovnika pesnika, spoznala sem Se druzega, ki pa je naredil nti-me ves drugačn utis. Cel Apolon! Klasičnega, strogega obraza, malih, temno rjavih očij in male gole brade je bil reB tak, da bi ga kar naslikala v svojo mapo... Govoril je čisto slovenščino, fino, cel6 malo afektirano. Nazore ima gledč nekaterih stvarij precej liberalne, toda nesreča je zanj, da še ves tiči v nemških in starih klasikih in poetikah. Vsako stvar presoja iz tistih tesnosrčnih, mnogokrat naravnost bedastih načel; on vrh tega silno veliko citira. Ima pač dober estetiški čut, a nazori njegovi so še iz — 18. stoletja. Življenja ne pozna veliko, dasi si do-mišljuje nasprotno... V zadnjem času je zaljubljen v gospico Thalijo, in jaz mislim, da bi se ta malo odvorena devojka pri njem lepo razcvela, če bi je ne vzgajal vedno le v tesnem okvirju svojih tesno-ričnih načel, radi česar ji nedostaje krvi in vse agilnosti, živahnosti. Svetujem mu nujno, da jo pusti včasih tudi mej svobodni svet ter jo postavi na občečloveško podlago ter ji dovoli, da se nosi i ona tako gracijozno, kakor on, pesnik sam... Dokler je bil še „Bistran", hile so tudi njegove pesmi bistrejše, iskrejše in iskrenejše. No, bajć svojih najboljših, erotičnih pesnij, nalašč ne priobčnje, temveč jih poklanja le svojim — Muzam. Mož je majhen po rasti, a velik po srcu. — Pravijo, da se plemeniti rimski abćji tako nosijo, na lahko ponosno, in čudovito gibčnostjo in — grandeco. A svojega plašča morebiti sam Alcibijad ni znal tako nositi, kakor on. Zato se je ironična usoda pač preveč zaletela, ko mu je nadela ime Antona — Medveda!... XIV. Tretji, ki sem ga spoznala takrat, je bil — izvrsten človek! Škoda, da je bil blizu mene le pet minut! — Vesel je, ima oster rudeč, mozolast nos, dobrodušne oči, postavo kakor navadno — župniki... ravno tako tudi govori. A politike ne mara. .Pridite k meni, vsi 1 — Rečem Vam: iz-bornega vina imam ! Takega še niste pili. A govorili bomo samo o literaturi, nič o politiki — fej, grda stvar!" Tako je vabil svojo družbico. — Zares imeniten človek. Včasih je bil pridnejši; sedaj pa se zanima menda več za svojo biblijoteko v — kleti, ta prelagate^ psalmov, dekan J. Vesel!. XV. Srednje velih — debeluhast — jako širok preko pleč in ledij — zdiavega/ rožnato nadah-njenega, mladeniško svežega obraza — živih, sveto lih plavih očij — zanikarnih brk in redke, rdeče polne brade in začenjajoče se pleše vrh temena. Na veliki glavi nosi širokokrajen črn klobuk. Brez palice in smodke nikdar. Na obleko pa ne pazi niti malo... Sama ljubeznivost in prijaznost ga je. Dobrodušnost mu sije iz milih očij. In ta mož je jeden najbolj sovraženib, najbolj preganjanih, naj-požrtvovalnejših rodoljubov, Slovencev - Slovanov On pa je tudi jeden najilalekovidnejših politikov slovenskih. Njegove politične zveze so tako obširne, da vidi jasno ne samo za slovenske, nego tudi za češke, poljske in ruske kulise. Mož je političen filozof, čigar logika v teoretičnih spisih „Slovanskega S v e t a" in „S o č e* je baš tako železna, kakor je varljiva — praksa političnega življenja---- Mož je velik, prevelik idealist, zato pa je bil varan — vsak hip----Ta ubogi, pošteni dobričina je Fran Podgornik!-- Najnovejše vesti. Dunaj 21. (Volitve na Štajerskem). Danes so volile kmečke občine. V okolici graški je izvoljen znani konservativec Kalteneger z 98 proti 96 glasom; v Ljutomeru je izvoljen Slovenec dr. Rozina. (Do zaključka lista nismo lobili poročila o nadaljnjih volitvah. Op. ured.) Čakovec 20. Cesar je dospel sem v spremstvu nahvojvode Otona. Mesto je praznično odičeno. Zbralo se je ogromno ljudstva z dežele. Pred glavnim stanom je pričakoval cesarja nadvojvoda Josip. Kodanj 20. Carska dvojica ruska je odpotovala danes o poludne. Benetke 21. Princesa Olga črnogorska je umrla danes zjutraj. Zemun 20. Danea so razkrili tu milenijski spomenik v navzočnosti ministra Josipovicha. Isti je imel slavnostni govor. Carigrad 20. Kakor poročajo turški listi, je 130000 Armencev iz 32 tukajšnjih cerknevih okrožij izročilo sultanu adreso v koji ga zagotovijo udanosti do vlade in izrekajo zahvalo za tolike dokaze milosti in pravičnosti sultana. Trgovimke bvaojmvk« in vaatl. ilBllBpaita. Pšenica za jenen 6*93 6 94 Pšenic« za aomlad 1896 7-21 do 7 23 —.—. Ove« za jeien 5*26—5*28 t sa jesen 6-05—6 07 Korota ta sept-okt. 8-65—8*70 Pšenici nova od 78 kil. f. 710-715 od 79 kito. 7.15—7-20.. od 80 kil. f. 7*20—7*26 od 81. kil. f. 7-25 7*80 , od 82 kil. for. ----. Ječmen 5'10-7-70 proso 5*85' - 5*86. Pšenica mlačna. Silne ponudbe, kupci reservirani. Prodaja 24.000 mt. st. 5—7 nč. ceneje. R* 10 n6. ceneje, oves 10 n6. dražje. Vreme: oblačno. Praga. Nerafinirani sladkor for. 11*95, oktober-december 12-17 stalno vsled dežja. Praga. Gentrifugal novi, poatavijne ▼ Trat • carino t red odpošiljate* precej f, 84-75 —•— Conoasse 86---*—četvorni 87"—'--*—. V glavah sodih 39-25—•— Ha?rs. Kava Santo« good »vorag« za september 61*50 za januvar 59-50. Hamburg. Santo« good arerage september 50*25 aa december 48-25. za maro 1897. f. 48-25. Dunaj ikabona 90, aoptambrsi 1SR6. pred včeraj danes Državni dolg v papirju .... 101.45 101.45 b » v srebru .... 10160 10160 Avstrijski renta v zlatu . . . 123.45 123.50 . v kronah . . . 101.20 101.20 Kreditne akoije....... 869,— 3«9 50 London 10 Lst........119.45 119.75 Napoleoni.........9.53 9.53'/, 20 mark .......11.74 11.73 100 italj. lir . . 44.30 40-30 Tvin« osni (Ceae se razumejo Na debei« in Domaći pridtlki. » carino vred.) riiol: Koks....... Mandoloni..... svetlorudeči . . . . temnorudeči . . . . kanarček ..... bohinjski..... beli veliki..... . »aH..... zeleni, dolgi . . . . „ okrogli . . . . mešani brvatski . . „ štajerski . . tfailo fino štajersko . . . Jsćmen št. 10...... : !:::::: Zsljs kranjsko...... B«pa « ...... Krompir, . . . • Proso kranjsko...... Laća, kranjska...... Speh ogorski....... Kast ....... Sava Mocca....... Cejlon Plant. fina . . - Perl..... Java Malang . . . . Portoricco..... Guatemala..... San Domingo . . . . Malabar Plant . . . . „ Dative. . . . Laguayra Plant . . . „ native . . . Santos fini ..... , srednje fini . . n srednji . . . . „ ordinar. . . . Rio oprani ..... „ najfiniji..... „ srednji..... Slrdkor Centrifugal I. vrste Concassč..... v glavah ..... razkosani . . . . Eli italijanski fini ... . „ srednji . . . Japnn fini AAA .... „ srednji . . . . Cena 100 K. od for. do for. 13.— 14— ■ ft m n m m n 11.50 11.75 n n n m 65." ~ 70-— n 8.75 9.- ■ 9.75 12.- n 11.50 11.75 100 K. 5.50 6.- » » 2.50 2/75 » 8.- 8.25 n t! 63— 64!— D 49.- 50.- » 165.- 166.- » 172.- 173 — t> 182,- 184.- n 147.- 149.— n 168.— 184.— n 146.— 147.- n »i n 156 — 157— n • n 122.- 124!— » 119— 121.— m 112.— 114.- n 106.— 108.— n n 12"!— m- n 110.— 114.— u 35.50 35.75 H 36.25 86.S5 n 38.50 39.— » .38.— 38.50 „ 20.25 20 50 ■ 19 50 19.75 • 16.60 16.75 n 15 75 16.- it 12.25 12.50 10 50 10.75 • 9.50 9.75 n 2o._ n 6.15 — n 55.- rt 51.- 52.- n 28.50 29.- „ 31,- 32— it 5.50 5.75 aboj —.— 100 K. —.— ___ n 60,— 62— n 87.— 89— jt 7*— 7.25 • 4.75 5.— R * 975 10— n 40.— 46 — n 25,— 27.— » ■ n n n 47.— 48— it —!— — Raugoon eitra........ I......... II. ....... . Petrolej luski v Hodih...... v zabojih od29 kil. . . Olje italijansko najfineji..... . urednjefino .... bombažno, amerik...... dalmatinsko........ Limoni Mesinski .....*'.' Pomaranče „ ....... Mandeljni Dalmatinski | Bari . . ( Pinjoli ............ Rožiči Dalmatinski novi..... - Puiješki......... S-\0kv« Puiješke ....... „ Grške v vencih, , . S.tanine | ......... V^mperllJ novi......... Cibcbe f ........... Polenovke srednje velikosti . . . n velike ...... • male ........ Slanlkl v velikih sodih..... žvspio .!."...*.!!!.' I ZELEZNIŠKI VOZNI RED a) Dvtevna ieleznloa. (Postaja pri sv. Andrej« Od dni 1. junija 1896. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 y, v Herpelje, Rovinj, PaK. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo in Pujj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pujj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popol. ▼ Divačo. 4.20 „ v Boršt. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinia. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.59 popol. iz Boršta. 9.85 .popol. is Divače. b) Jnina ialaanlo« (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. junija 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 B poštni vlak na Dun^j, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko —Gorico in Korminom. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Miirzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzsiuschlaga, Beljaka, Itd. n mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.86 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; - 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2'— popoludne v Kormin. 4-25 „ v Nabrežino. DOHOD. 12 07 predpoludne iz Kormina. i0-50 popoludne iz Nabrežine. Ivan Turco — Via Campaiiile St. 9, telefon N. 687 — oddaja belosvetlobne svetilke s katerimi se ne boji nobene konkurence. Postavljenje na mesto z garancijo in v potrebi tudi popravke in čiščenje izvršuje brezplačno. Prijava. „Csarda alla Posta", via Molin piccolo štev. 1, toči najbolje znano seno-zeško marčno pivo, istrska, dalmatinska in bela vina. Izbornu nemška in ital. kuhinja. Točna postrežba. Za obilno udeležbo so priporoča Ivan Outjahr. 4.40 6.20 8.05 8.45 10.- 7.80 8.35 9.25 10.20 10.35 11.19 IZLOŽBA POSIšm Trst in Dunaj. Via Torrente št. 32, J. nstr., r Stric gledališča Armonia. Ima zalogo pohištva za delavce, uradnike, zares dobro blago, neverojetno nizko cone. PoBtelje od gld. 13 do 14, omarje gld. 14.50, ponoćne omarico, fino, po 6 in 8; chifonierB, na jedna vrata, tini, gld. 18. Umivalniki gld. 12; Bvote podobe in slike krajev, jako fino delo, po gld. !J.— { ogledala, stoli, slama, loaovje, Indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tnpetarij za gospoBka stanovanja: spalnico. sobe za obed, za vBprejnmanje, kabineti, po najniži ceni. Za Istro iti Dalmacijo ne ne računa ambalaža. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.