139 Arheo 29, 2012, 139–147 Izvleček: V prispevku predstavljamo delavnico za mlade arheo- loge, Federsee Workshop 2012, ki je v avgustu leta 2012 poteka- la v Bad Buchauu. Bila je deljena na več sklopov, ki so zajemali predavanja z laboratorijskimi vajami, terensko delo in ekskurzije, s čimer so bile celostno predstavljene dobre prakse upravljanja ar- heoloških in naravnih virov v mokrem okolju. Ključne besede: upravljanje virov, delavnica, Federsee, arheo- logija mokrih okolij 1.25 Drugi članki ali sestavki Federsee delavnica 2012: Uvod v upravljanje arheoloških in naravnih virov v mokrem okolju Federsee Workshop 2012: An Introduction to the Archaeological and Natural Resource Management in Wetland Environments © Elena Leghissa elena_leghissa@yahoo.it © Manca Vinazza manca.vinazza@gmail.com Abstract: The contribution presents the Federsee Workshop 2012, a workshop for young archaeologist that took place in Au- gust 2012 at Bad Buchau, Germany. The workshop was divided into several sections, including lectures with laboratory practical work, field work and excursions, through which various cases of good practise in archaeological and natural resource management in wetland archaeology were presented. Keywords: resource management, workshop, Federsee, wetland archaeology Zavod za varstvo kulturne dediščine Baden-Württem- berg 1 je v sodelovanju z Mednarodno koordinacijsko skupino 2 in švicarsko koordinacijsko skupino UNESCO - »Prazgodovinska kolišča okoli Alp« 3 med 12. in 26. avgustom 2012 organiziral mednarodno delavnico v Bad Buchau, majhnem mestu v Gornji Švabski v jugozaho- dni Nemčiji, na južnem obrobju barja Federsee. Namen delavnice je bil izobraževanje študentov dodiplomskega in podiplomskega programa ter diplomiranih mladih ar- heologov, starih med 20 in 35 let, iz držav, vključenih v transnacionalno nominacijo »Prazgodovinska kolišča okoli Alp«. Udeleženci smo prihajali iz Avstrije, Italije, Nemčije, Slovenije in Švice. 4 Celoten program je s pomo- čjo Mirjam Kaiser in Sabine Hagmann vodil dr. Helmut Schlichtherle. 5 Program je bil sestavljen zelo intenzivno, zato bomo celotno delavnico predstavili v treh sklopih. Predavanja so večinoma potekala v Federseestation, v prostorih Oddelka za zoologijo Univerze v Tübingenu, v Bad Buchau in na Uradu za arheologijo mokrih okolij 1 Landesamt für Denkmalpflege Baden-Württemnerg. 2 International Coordination Group. 3 Swiss Coordination Group UNESCO - World Heritage Site »Prehi- storic pile dwellings around the Alps«. 4 Za podporo se zahvaljujeva dr. Antonu Veluščku (Inštitut za arhe- ologijo, ZRC SAZU), Barbari Nadbath (Center za preventivno ar- heologijo, ZVKDS), akad. red. prof. dr. Bibi Teržan (Oddelek za arheologijo, FF UL) in dr.ssa Marti Rapi (Dipartimento di Scienze Culturali e Ambientali - sezione di Archeologia, Universitá degli Studi di Milano). 5 Delavnica Federsee 2012 je bila letos prvič organizirana. Namen organizatorjev je, da bi se tovrstne delavnice izvajale na letni ravni, izmenjajoč se v državah, ki so del nominacije »Prazgodovinska ko- lišča okoli Alp«. v Hemmenhofnu. 6 Poudarek je bil predvsem na interdi- sciplinarnih metodah raziskav, ki jih že zadnjih 30 let intenzivno izvaja Zavod na področju Baden-Württember- ga. Uvodno predavanje z naslovom Arheologija mokrih okolij v Federsee - uvod je predstavil H.Schlichtherle. Najprej je bila predstavljena geološka zgradba Alp in širše območje Bodenskega jezera, del katerega je tudi Fe- dersee. V času zadnje poledenitve je bilo jezero Federsee veliko 33 km 2 , v novem veku pa so ga za potrebe kme- tijstva izsušili, zato danes meri le 1,4 km 2 . Nivo jezera je začel padati sicer že v bronasti dobi, in tako sta se posle- dično oblikovali dve šoti. Višja, ki je bila nad nivojem jezera, je bila nato izkoriščena oz. odstranjena za potrebe industrije, kar pomeni, da so odstranili plast, ki je nekoč prekrivala kulturne plasti in tako je bila izpostavljena ve- čina najdišč. Na območju Federsee barja je poznanih 17 naselbin iz časa med mlajšo kameno in pozno bronasto dobo. Prve raziska- ve so se začele že l. 1875 in se nato s strani Univerze v Tübingenu v 20-ih letih 20. stoletja še bolj intenzivno na- daljevale. Žal je po 2. svetovni vojni prišlo do vmešavanja politike tudi v arheološko znanost, zato so se raziskave za nekaj časa prekinile. V 80-ih letih je nato pobudo prevzel tukajšnji Zavod za varstvo kulturne dediščine Baden- Württemberg, na čelu katerega je bil H. Schlichtherle. Sledila je predstavitev kulturnih skupin na tem ob- močju, kot so: kultura Aisbühler, Schussenrieder, Phyn-Altheimer, Horgener, Goldberg III ter seveda po- sameznih najdišč, med katerimi naj izpostavimo Bad Buchau-Torwiesen II, Seekirch-Stockwiesen, Alleshau- 6 Arbeitsstelle für Feuchtbodenarchäologie Hemmenhofen. 140 Federsee delavnica 2012: Uvod v upravljanje arheoloških in naravnih virov v mokrem okolju sen-Grundwiesen in Wasserburg-Buchau. V drugem predavanju je H. Schlichtherle predstavil Bodensko jeze- ro in najdišča, kot so Hornstadd, Altensbach. Dotaknil se je tudi upravljanja in monitoringa ter delovanja nemške zakonodaje (prim. Schlichtherle 2009). Predavanje geologa dr. Josefa Merkta Rečni sedimenti, teksture, sestavine in interpretacija je poleg problemati- ke uporabe primerne terminologije jezerskih sedimentov v različnih jezikih ter njene rabe v strokovni literaturi za- jemalo razlago tekstur in sestave plasti ter predstavitev indikatorjev prisotnosti človeka v okolju (prim. Mekrt, Streif 1970). Pri interpretaciji se je predavatelj osredo- točil na sezonske spremembe v okolju, ki se odražajo v plasteh ter pomenu pelodnih analiz in C 14 AMS datacij. Predavanje so dopolnile terenske vaje (Slika 1). Arheobotanik dr. Ursula Maier je nastopila s preda- vanjem Stratigrafija barjanskih depozitov in njihov prispevek pri arheološki raziskavi, ki je bilo zasnovano na primeru Federsee barja, na katerem temelji večina njenih raziskav zadnjih 30 let. Poleg nastajanja barja in šote je predstavila pomen botaničnih raziskav za oceno stopnje degradacije šote ter identifikacijo posameznih rastlinskih vrst v tovrstnem okolju (prim. Maier 2001), kar so dodatno dopolnile tudi sočasne laboratorijske vaje. Geolog dr. Richard V ogt je predaval o pedologiji in njenem prispeveku arheologiji mokrih okolij na primeru številnih projektov, ki so potekala na območju Baden-Württem- berga (Slika 2). S pedološkimi analizami kulturnih plasti na lokaciji Bad Buchau-Torwiesen II (jedrne vrtine in fosfatne analize) so skušali razumeti uporabo in funkcijo naselbine, slediti aktivnostim znotraj hiš (distribucija in datacija oglja, analiza sestave gradbenega materiala) ter Slika 1. Predstavitev metode jedrnih vrtin (Foto: K. Brauneis-Fröhlich). Figure 1. Introduction to the core-drilling method (Photo: K. Brauneis-Fröhlich). 141 Arheo 29, 2012, 139–147 zunaj naselbine. Pri slednjem velja izpostaviti kartiranje plasti, na katerih temeljijo ideje o potencialnih njivah, kvalitetnih prsteh in nahajališčih gline, ki so jo uporabljali za izgradnjo hiš, ter ocene človekovega vpliva na okolje. S projektom, ki je bil usmerjen v raziskave sprememb v pokrajini in prepoznavanje poselitvenih vzorcev na zaho- dnem območju Bodenskega jezera, so skušali s pomočjo pedoloških raziskav odgovoriti na vprašanja, kot so mo- žnosti obdelave koluvialnih depozitov ter interakcij med človekom in okoljem. Tako so na primer z vzorčenjem in arheobotaničnimi raziskavami prsti ob jezeru Degersee ter kartiranjem rezultatom uspeli rekonstruirati nekdanjo vegetacijo. Za potrebe preventivne arheologije so preučevali tudi stopnjo ohranjenosti najdišč ter kartirali območja z viso- ko stopnjo erozije (prim. V ogt 2001). Arheozoolog dr. Karl-Heinz Steppan se je s predavanjem Živalske kosti dotaknil poteka dela arheozoologa in osnov arheozoologije ter predstavil nove pristope, (merjenje iz- otopov), ki jih izvajajo na vzorcih preteklih izkopavanj. Izpostavil je aktualna vprašanja, s katerimi se trenutno ukvarja, kot so razumevanje dogajanja po smrti živali, pomen tafonomske zbirke pri tem in skrbna obdelava primarnih in sekundarnih podatkov na primerih najdišč Alleshausen, Seekirch-Achwiesen, Sipling-Osthafen. Arheozoologinja dr. Edith Schmidt je s predavanjem In- sekti z laboratorijskimi vajami predstavila, kako lahko s pomočjo insektov, večinoma hroščev, rekonstruiramo nekdanje okolje (prim. Schmidt 2006). Drugi del predavanj se je vezal na upravljanje s kulturno dediščino. Arheologinja Aixa Andreetta, članica Švicar- ske koordinacijske skupine UNESCO - Prazgodovinska Slika 2. Pedolog R. V ogt pri razlagi pedološkega profila (Foto: H. Novak). Figure 2. Pedologist R. V ogt explaining the pedological profile (Photo: H. Novak). 142 kolišča okoli Alp, je imela predavanje z naslovom Praz- godovinska kolišča. Pobuda, aplikacija in vpliv v Švici. Namen predavanje je bila utemeljitev nominacije praz- godovinskih kolišč ter predstavitev švicarske iniciative z nadaljnjo vključitvijo drugih držav. Zahtevnost zada- ne naloge, ki se je zrcalila v problemih, kot so število najdišč, nevidnost najdišč ter več sodelujočih držav, so skušali rešiti z vzpostavitvijo delovne skupine. V okvi- ru tega mednarodnega sodelovanja so si zadali osem glavnih ciljev, in sicer: optimalno prezentacijo pogojev za botanične ostanke, predstavitev tridesetih različnih kulturnih skupin na celotnem obravnavanem območju, natančno datiranje in pomen dendrokronologije, osnove interdisciplinarnih raziskav (palinologija, arheozoolo- gija, arheobotanika, klimatske spremembe), tehnološki procesi in trgovski stiki, stopnja uničenosti in nadalj- nje raziskave, prezentacija v muzejih ter vzpostavitev znanstvene mreže za vrednotenje najdišč. Delni rezultat predstavlja publikacija v petih jezikih z naslovom Ko- lišča (Suter, Schlichtherle et al. 2009). Sledil je dosje nominacije (Prehistoric pile dwellings around the Alps) v treh knjigah in t. i. dodatne informacije, v katerih je bil končni seznam 111 najdišč, predlaganih za vpis na UNE- SCO Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Med njimi sta tudi 2 skupini najdišč iz Slovenije, in sicer Kolišča na Igu, severna skupina (Kepje, Partski kanal, Parte, Parte-Iščica) ter južna skupina (Spodnje mostišče, Maharski prekop, Strojanova voda, Resnikov prekop, Gornje mostišče) (Splet 1). Sledilo je predavanje arheologinje Sabine Hagmann Informacijski center kolišč v Baden-Württembergu. V informacijskem centru 7 skušajo najdišča najprej zaščititi 7 Pfahlbauten-Informazionszentrum. Slika 3. Udeleženci delavnice na terenu (Foto: H. Novak; K. Brauneis-Fröhlich). Figure 3. Workshop participants in the field (Photo: H. Novak; K. Brauneis-Fröhlich). Federsee delavnica 2012: Uvod v upravljanje arheoloških in naravnih virov v mokrem okolju 143 Arheo 29, 2012, 139–147 in nato promovirati. Na območju Baden-Württemberga, kjer je 15 tovrstnih najdišč, skušajo doseči, da bi vsa naj- dišča, brez izjeme, dobila status spomenika državnega pomena. Glavni problem predstavlja vprašanje zašči- te dejanske lokacije najdišča v primerjavi z njegovim vplivnim območjem. Ob tem si prizadevajo tudi, da bi zaradi razdrobljenosti na številnih zasebnih parcelah te postale državna last. Med najdišči so nedvomno najbolj zaščitena tista, ki ležijo znotraj naravnih rezervatov, a bi bilo njihovo upravljanje bistveno enostavnejše, v koli- kor bi postala še državna last. Ena izmed pomembnejših nalog centra je tudi monitoring najdišč, kar je tudi del UNESCO upravljalnega načrta. Pomembno je poudariti, da je na območju Baden-Württemberga 14 muzejev in zbirk z arheološkim gradivom s kolišč, zato je njihovo obvladovanje zelo težavno. Del promocije predstavlja- jo arheološki parki, informacijske table in smerokazi z arheološko vsebino ter mestni avtobus (World heritage bus) s fotografijami arheoloških izkopavanj. Dr. Hansjörg Brem, arheolog iz kantona Thurgau v Švici, je izvedel predavanje Arheologija v jezerih in barjih v Thurgauu. Govoril je o številnih primerih dobre prakse ohranjanja najdišč, kot so Pfyn-Breienloo, Seebachtal, Niederwil-Egelsee in Nussbaummersee. Opozoril je, da ima pri zaščiti najdišč velikokrat pomembno vlogo arheološko izkopavanje, predvsem pri njihovem vredno- tenju, vendar se na tej točki večkrat krešejo mnenja med tistimi, ki želijo brezpogojno ščititi, in tistimi, ki želijo izkopavati. Zaradi vodnega turizma, drenažnih sistemov in naravnih dejavnikov predstavlja vedno večji problem erozija, ki je prisotna tako v večjih kot manjših jezerih. Predavatelj je zaključil s sklepom, da bi se arheološke raziskave morale nadaljevati, vendar le do te stopnje, da se najdišče ne uniči. UNESCO zahteve o izobraževanju so jasne, zato je potrebno na drugačen način pridobiti nove informacije, kar pa kliče k razvijanju dodatnih ne- destruktivnih metod (prim. Splet 2). Pomemben del delavnice so bila arheološka izkopavanja, na katerih smo sodelovali tudi udeleženci (Slika 3). Zavod za varstvo kulturne dediščine Baden-Württember izvaja na lokaciji Seekirch predhodne arheološke raziskave, kjer skupaj z Naravovarstvenim centrom Bad Buchau 8 že več let načrtujejo dvig gladine vode ter skušajo pre- prečiti uničenje tako arheološke kot naravne dediščine. Udeleženci so bili razdeljeni v več skupin, ki so se dnev- no menjavale. Prva ekipa je sodelovala pri izkopavanjih manjše sonde znotraj naselbine, katere cilj je bil odkritje 8 Naturschutzzentrum Federsee - NABU. palisade ter pri mokrem sejanju izkopanih depozitov, na- menjenih izključno določanju prisotnosti rastlinskih vrst. Pri mokrem sejanju je zanimanje vzbudil ekološki pri- stop, brez uporabe ogromnih količin pitne vode, saj so bila sita postavljena ob melioracijskem jarku in so vodo, s pomočjo črpalke s filtri, črpali neposredno iz jarka. Dve ekipi sta izvajali jedrne vrtine znotraj in izven na- selbine. Vrtine znotraj naselbine, v mreži na 5 metrov, so bile izvedene z namenom določiti debelino kulturne plasti in njeno stopnjo ohranjenosti ter odkriti nove struk- ture/objekte znotraj nje. Namen vrtin izven naselbine, v mreži na 10 metrov, je bil odkriti razprostranjenost na- selbine in obenem dokumentirati stratigrafijo jezerskih sedimentov. Zadnja ekipa je sodelovala s pedologom R. Slika 4. Urad za arheologijo mokrih okolij v Hemmenhofnu (Foto: H. Novak). Figure 4. Branch office for wetland archaeology in Hemmenhofen (Photo: H. Novak). 144 V ogtom, in sicer z nalogo dokumentirati presek v testnem jarku izven naselbine, izvesti pedološke vrtine in vzorčiti presek s pomočjo kovinskih škatel. Tretji sklop delavnice so bili ogledi in ekskurzije, med katerimi velja najprej izpostaviti obisk Urada za arheo- logijo mokrih okolij v Hemmenhofnu (Slika 4), ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Baden- Württemberg. Poleg arheološke sekcije, ki jo vodi H. Schlichtherle, smo si na uradu ogledali še sekcijo za pedologijo (R. V ogt), arheobotaniko (U. Maier), dendro- kronologijo (A. Billamboz) in palinologijo (M. Rösch). Sledil je ogled Arheološko-naravoslovne učne poti okoli barja Federsee (Slika 5), kjer smo videli tudi več rekon- strukcij posameznih arheoloških najdišč. Prepletenost naravne in kulturne dediščine na tem območju se odse- va v delovanju raziskovalnega centra NABU, ki je del nemškega Zavoda za varstvo narave. Jost Einstein, iz omenjenega centra, nam je predstavil njihov naravovar- stveni režim na območju naravnega rezervata, ki zajame približno 3.300 ha Federsee barja. Cilj NABU centra je ohranitev barja, stabilizacija nivo- ja vode, ohranitev šote in ponovna vzpostavitev ugodnih pogojev za živali in rastline ter klime, za kar so potrebni ekološki in hidrološki koncepti ter nadzor nivoja vode (prim. Schlichtherle, Strobel 1999, 39‒42). Finančno pod- poro dobivajo iz številnih projektov, kjer je vedno znova vključena tudi arheologija. Eden izmed njihovih glavnih projektov, t. i. The LIFE+ - Projekt Federsee (2009‒2012), se zavzema za ohranjanje in zaščito tako naravne kot ar- heološke dediščine ter obenem za promocijo območja in izobraževanje lokalne skupnosti. Sodelovanje arheologov in naravovarstvenikov, ki zaradi narave inštitucij nasto- pajo ločeno, vendar delujejo skupno in le na takšen način zagotavljajo primerno reševanje in ščitenje tako naravne kot kulturne dediščine, je zagotovo primer dobre prakse. Slika 5. Arheološko-naravoslovna učna pot okoli Federsee-ja (Foto: K. Brauneis-Fröhlich). Figure 5. Federsee archaeological and nature trail (Photo: K. Brauneis-Fröhlich). Federsee delavnica 2012: Uvod v upravljanje arheoloških in naravnih virov v mokrem okolju 145 Arheo 29, 2012, 139–147 V Bad Buchau je vreden ogleda predvsem Federsee mu- zej (Slika 6), čigar gradnja delno prevzema koliščarski način. Del muzeja predstavlja tudi arheološki park z re- konstrukcijo prazgodovinskih stavb, narejenih po zgledu odkritih stavbnih ostalin iz časa med mlajšo kameno in pozno bronasto dobo z območja Federsee barja. Mu- zej kljub svoji majhnosti letno privablja več kot 20000 obiskovalcev. Eden izmed glavnih projektov muzeja je t. i. projekt »Living History«, ki predstavlja del arheo- turističnega programa muzeja. Tri rekonstruirane stavbe Slika 6. Federsee muzej (Foto: K. Brauneis-Fröhlich; H. Novak; M. Vinazza). Figure 6. Federsee museum (Photo: K. Brauneis-Fröhlich; H. Novak; M. Vinazza). 146 so namenjene turistom, ki lahko tu živijo na organizi- ran prazgodovinski način. V notranjosti muzeja si lahko ogledamo arheološko zbirko, ki vključuje poleg vitrin z arheološkimi najdbami, tudi več manjših rekonstrukcij naselij iz različnih obdobij, rekonstrukcijo mezolitske- ga bivališča ter rekonstrukcijo lesenega voza. Ne le za otroke, zanimiva je tudi gostujoča Playmobil razstava, kjer je predstavljena arheologija kot veda in arheološka obdobja. Obenem se lahko obiskovalec muzeja Federsee z drevakom po jezeru zapelje okoli muzeja ter se preiz- kusi v metanju prazgodovinskega kopja. Izpostaviti velja tudi projekt »About children for children from children«, kjer z znanjem opremljeni otroci iz Bad Buchau-a vodi- jo sovrstnike ter jim na svoj način predstavijo zbirko in rekonstrukcijo v muzeju. Federsee muzej je muzej, kjer lahko obiskovalec spozna preteklost z vsemi čutili. Med zanimivejše oglede sodi tudi jamsko najdišče Fels pri Schelklingenu, kjer smo si ogledali aktualna arheo- loška izkopavanja. V vhodnem delu jame so postavljeni panoji in nekaj razstavnih eksponatov za obiskovalce. Jama je bila poseljena že v obdobju starejše kamene dobe, med strokovno javnostjo pa je znana predvsem po najd- bah koščene ženske figurine in koščenih flavtah. Jama leži v dolini Aachtal, ki je znana po številnih starejšeka- menodobnih jamskih najdiščih, katera so predstavljena v Prazgodovinskem muzeju Blaubeuren. 9 V pritličju muze- ja so v treh sobah predstavljene rekonstrukcije aktivnosti na prostem, vhod v jamo in njena notranjost. V zgornjem nadstropju je vredna ogleda in posluha soba, ki predsta- vlja glasbo v prazgodovini. Obiskovalec lahko prisluhne različnim melodijam, zaigranim na kopije koščenih flavt in drugih glasbil. Žal nas obisk arheološkega parka Heuneburg in Hohmi- chele ter ogled aktualnih izkopavanj ni pretirano navdušil. Posledica pritiska lokalne skupnosti z željo po arheo- loškem parku Heuneburg je izsiljena izgradnja parka s pomanjkanjem arheoloških vsebin. Zdi se nam, da je bila vsa pozornost usmerjena v rekonstrukcijo obrambnega zidu, sama notranjost pa je bila na žalost zapostavljena. Delavnica Federsee 2012 je bila za vse udeležence ne- pozabna izkušnja. Imeli smo priložnost spoznati ljudi iz različnih držav s skupnim zanimanjem za arheologijo 9 Urgeschichtliches Museum Blaubeuren. Slika 7. Udeleženci delavnice (Foto: W. Hohl). Figure 7. Workshop participants (Photo: W. Hohl). Federsee delavnica 2012: Uvod v upravljanje arheoloških in naravnih virov v mokrem okolju 147 Arheo 29, 2012, 139–147 in za nove pristope. Specializiranost posameznih udele- žencev je pripomogla k še večji povezanosti skupine in k številnim možnostim ter željam po nadaljnjem sode- lovanju. Spoznali smo, kako interdisciplinarne metode dopolnjujejo klasične arheološke raziskave ter delovanje zavodov, ki upravljajo naravno in kulturno dediščino. Primer raziskav v Baden-Württembergu je zgled bodo- čim raziskavam na širšem območju prazgodovinskih kolišč okoli Alp in predvsem na Ljubljanskemu barju, ne le v okviru upravljanja arheološke in naravne dediščine, ampak tudi pri vključevanju lokalne skupnosti. Literatura BILLAMBOZ, A. 2009, Jahrringuntersuchungen in der Siedlung Forschner und weiteren bronze- und eisenze- itlichen Feuchtbodensiedlungen Südwestdeutschlands. Aussagen der angewandten Dendrochronologie in der Feuchtbodenarchäologie. ‒ V: A. Billamboz, J. Köninger, H. Schlichtherle, W. Torke, Die früh-und mittelbronzeze- itliche »Siedlung Forschner« im Federseemoor. Befunde und Dendrochronologie. Siedlungsarchäologie im Al- penvorland IX, Stuttgart, 399‒557. MAIER, U. 2001, Untersuchungen in der neolithischen Ufersiedlung Hornstaad-Hörnle IA am Bodensee. ‒ V: U. Maier in R. V ogt, Botanische und pedologische Un- tersuchungen zur Ufersiedlung Hornstaad-Hörnle IA. Siedlungsarchäologie im Alpenvorland VI, Stuttgart, 9‒385. MERKT J. in H. STREIF 1970, Stechrohr-Bohrgeräte für limnische und marine Lockersedimente. ‒ Geologisches Jahrbuch 88, 137‒148. SCHMIDT, E. 2006, Remains of fly puparia as indicators of neolithic cattle farming. ‒ Environmental archaeolo- gy. The Journal of Human Palaeoecology V ol 11, N. 11, 143‒145. SCHLICHTHERLE, H. 2009, Die archäologische Fundlandschaft des Federseebeckens und Siedlung Forschner - Siedlungsgeschichte, Forschungsgeschich- te und Konzeption der neuen Untersuchungen. ‒ V: A. Billamboz, J. Köninger, H. Schlichtherle, W. Torke, Die früh-und mittelbronzezeitliche »Siedlung Forschner« im Federseemoor. Befunde und dendrochronologie. Sie- dlungsarchäologie im Alpenvorland IX, Stuttgart, 9‒71. SCHLICHTHERLE, H. in M. STROBEL 1999, Archäo- logie und Naturschutz im Federseemoor. Stuttgart. SUTER, P. J. in H. SCHLICHTHERLE et al. 2009, Pfahlbauten/Palafittes/Palafitte/Pile dwellings/Kolišča. Biel/Bienne. VOGT, R. 2001, Bodengesellschaften im Umfeld der neolithischen Ufersiedlungen von Hornstaad-Hörnle am Bodensee mit Diskussion der landbaulichen Nut- zungsmöglichkeit zur Zeit des Neolithikums und heute. ‒ U. Maier in R. V ogt, Botanische und pedologische Untersuchungen zur Ufersiedlung Hornstaad-Hörnle IA. Siedlungsarcäologie im Alpenvorland VI, Stutgart, 405‒452. Spletna vira Splet 1 / Web 1: http://www.unesco.si/ (dostop 20. 10. 2012). Splet 2 / Web 2: http://www.archaeologie.tg.ch (dostop, 29. 10. 2012).