Leto xix. m a aa aa a a ,r | aw stevmaio. Naročnina za Jugoslavijo: |pl| fSHa^' ®HW flB K® ggj ||jj| J Uredništvo in upravništvo celoletno 180 Din, za i. leta Bi|| H*HT B||k. lBBgf Hj |§jj| B,_. BHl HB Je v Ljubljani v Gregorči- 90 Din, za */, leta 45 Din. hB |£ ^BEj^fjpjir Wm& BB|r Q yfek Up 1§I fBSy čevi ulici 23. - Rokopisov mesečno 15 Din; za lno- ne vračamo. - Račun pri zemstvo: 210 Din. - Pia- * m m _ m m _ „ ■ «r . PoSt- hranilnici v Ljubljani ča ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industriio št. 11.953. - Tel. št. 25-52. ^»■■■■MaMMHHHMaaMMBMaBaaaanaBaaHBaaHMHBaHHaHaaHHapaaPHaHHaHMBaBPaMPMnaaanMHBaMHai ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iMMBPuMMaMMMnMo. Izhaja S rit Ljubljana. torek 23. junija 1936 Cena g—-, f*50 Napoved reforme davčnega sistema Iz Beograda prihaija vest, da pripravlja finančno ministrstvo reformo sedanjega davčnega sistema. Nikakor nismo navdušeni nad sedanjim davčnim sistemom, temveč smo nasprotno tudi mi prepričani o potrebi njegove reforme, vendar beograjske vesti vseeno nismo veseli. In to iz naslednjih razlogov. Ce namreč hočemo, da dobimo res dober davčni zakon, potem je treba vprašati za svet najprej tiste, ki najbolj trpe od sedanjega davčnega sistema in ki zato najbolj poznajo njegove hibe. To so davkoplačevalci in njih stanovske ter strokovne organizacije. Samo te bi mogle na podlagi svojih drago plačanih izkušenj povedati, kako je treba davčni zakon reformirati, da bo jasen, da ne bo pomenil nepotrebnih šikan za davkoplačevalca, da bo varoval njegove interese, da bo zaradi svojih pravilnih predpisov tudi v korist davčni morali, a pri tem vendarle varoval tudi interese državne blagajne. Na teli načelih bi moral slo- ] neti novi davčni sistem, a ta načela bi se tudi v resnici izvedla le, kadar bi pri sestavi davčnega zakona soodločujočc sodelovale tudi organizacije davkoplačevalcev. In kar odkrito dostavljamo, da v nov davčni zakon, ki bi bil sestavljen le v finančnem ministrstvu in brez sodelovanja gospodarskih organizacij, nimamo in ne moremo imeti zaupanja. V Jugoslaviji z davčnimi reformami doslej nismo imeli posebne sreče in zato se tudi kar v naprej ne moremo navduševati za nobeno davčno reformo, pa naj bi bila njena nujnost še tako na dlani. To pa iz enostavnega razloga, ker Je praksa sedanjemu davčnemu zakonu vendarle že odbila marsikatere trdote in ker se je polagoma izkristalizirala glede tolmačenja njegovih določb že meka jasnost. Nov davčni zakon pa more zopet povečati nejasnost in zopet bodo morda pretekla leta, ko bo šele praksa preukrojila zakon tako, da bo znosljiv za davkoplačevalce. Zato zahtevamo, da se najprej poskrbi za jamstvo, da bo novi davčni zakon v resnici boljši °d sedanjega, da ne bo pomenil na vse zadnje le novo razočaranje za vse gospodarske kroge in tudi za državno blagajno. Znano je namreč, da davek, ki preobčutno zadene davkoplačevalca, tudi nujno znižuje dohodke državne blagajne, ker ubija eksistenco davkoplačevalca. Zaradi teh načelnih pomislekov proti takojšnji uvedbi novega davčnega sistema, pa seveda ni treba, da bi se opustila sploh vsaka iz-Prememba sedanjega davčnega zakona. Tako n. pr. je splošno znano in tudi že neštetokrat ugotovljeno, da je davčna stopnja za pri-dobnino previsoka. Ta previsoka stopnja naravnost (sili ljudi, da napovedujejo svoje dohodke niže, ker bi bili gospodarsko uničeni, če bi jih napovedali čisto po resnici. Vsaka davčna morala je pri sedanji davčni stopnji kratkomalo izključena! Ze zato jo je treba znižati najmanj za polovico. Druga reforma se mora tikati davčnih odborov, v katerih morajo davkoplačevalci zopet dobiti1 večino. Imamo vtis, da se finančna uprava niti ne zaveda, kako silno pomoč ji more nuditi davčni odbor, v katerem imajo davkoplačevalci večino. Kajti samo tak odbor more uživati zaupanje davkoplačevalcev in res uspešno delati, dočim more izgubiti davčni odbor, v katerem nimajo davkoplačevalci večine avtoriteto in ugled. Poleg tega pa si finančna uprava s pravilno sestavljenim davčnim odborom prihrani tudi mnogo dela, ker bi sedanje visoko število pritožb na reklamacijski odbor prav gotovo padlo, če bi že davčni odbori pokazali več uvidevnosti. Končno je nujno potrebno, da se davčnim odborom tudi razširi kompetenca in da bodo oni od- merjali davek tudi vsem industrijskim prodajalnicam na njih področju. Privilegij, da se te ocenjujejo na sedežu centrale, se mora nehati, in potem bo tudi državna blagajna na boljšem. Prav tako pa se naj napravi pri tej priliki tudi konec vsem privilegijem konzumnih in zadružnih prodajaln. Kakor vse druge trgovine, tako naj se ocenjujejo tudi te, ker je čisto nemogoča vsaka davčna morala, če ne velja niti glede davkov absolutna enakopravnost državljanov. Kakor dohodke vseh drugih davkoplačevalcev, tako naj tudi dohodke konzu-mov in nabavljalnih zadrug ocenjujejo davčni odbori in finančni minister bo gledal, kako velike dohodke je doslej izgubljala državna blagajna vsako leto, ker se to ni že zdavnaj uvedlo. Pa tudi glede obdačenja tujih velepodjetij bi bile potrebne neke temeljite reforme in vsaj pri podjetjih, ki izplačujejo čezmerno visoke, 100% presegajoče dividende, ne bi smela ostati progresivnost davka le na papirju. ! Naj bodo zaenkrat izvedene le te manjše, a stokrat že dokazano nujne reforme, pa bo takoj vse gospodarsko življenje lažje. Nov davčni sistem pa se naj uvede le s soodločujočim sodelovanjem gospodarskih stanov, ali pa bo težko razočaranje neizogibno. Redukcija državnega Število uradniitva na materialni izdatki pa za 20% Proračunski oddelek finanč-1 nega ministrstva je izdal na vse državne urade navodila za sestavo prihodnjega državnega\ proračuna. Glavni namen teh navodil je, j da se na eni strani doseže čim večja enotnost v proračunu, na drugi strani pa čim večje varčevanje. Vse predloge glede proračuna morajo uradi dostaviti finančnemu ministrstvu že do 1. septembra. Pri tem morajo upoštevati, da se mora novi proračun gibati popolnoma v mejah sedanjega in da ne bo dovoljeno nobeno povišanje sedanjih postavk. Nasprotno se mora gledati na to, da se doseže čim večje varčevanje. Vsi izdatki, ki niso absolutno potrebni, se morajo črtati. Glede uradniških mest se določa: Nobeno novo mesto se ne sme ustvariti, sedanje število nameščencev se mora znižati za 10 %, ker je sedanje število preveliko, kakor se je že ugotovilo. Zlasti se mora znižati število nekvalificiranih nameščencev. To mora veljati tudi za občinske in banovinske namešččnce. Vsi materialni izdatki se morajo znižati za najmanj 20 %. Vse nabave se morajo omejiti na najnujnejše. Nobeni investicijski krediti se ne smejo predlagati. Pri državnih podjetjih je treba s podrobnimi opisi pokazati, kakšna je njih rentabilnost. Končno se pravi v teh navodilih, da se v finančni zakon ne bodo sprejemali nobeni amand-mani, ki niso v neposredni zvezi z izvajanjem proračuna. * Vsekakor je treba pozdraviti, če je namen vlade, da uvede v vse državno gospodarstvo največ j e varčevanje, ker je pač drugače nemogoče izvesti znižanje davčnih bremen. Ni pa vsako varčevanje tudi v resnici varčevanje, in napačno varčevanje more državne izdatke še povečati. če bo n. pr. s prihodnjim proračunom 10 % državnih nameščencev, zlasti nižjih brez službe, potem s tem ne bo nikomur pomagano in niti državni blagajni, ker bo večina vendarle padla na javno breme, le s to razliko, da sedaj vsaj nekaj delajo, kasneje pa ne bodo delali nič. S tem pa seveda nikakor nočemo reči, da v nekaterih uradih res ne bi bilo preveč nameščencev in zlasti za nekatere centralne velja to v polnem obsegu. Zato smo mnenja, da bi se smela redukcija števila uradni-štva izvršiti le v zvezi z reformo naše uprave, ko bi se najprej ugotovilo, v katerih uradih je preveč nameščencev, v katerih pa premalo, ker se tudi to dogaja. Če se pa le tako splošno določi znižanje števila uradni-štva za 10 %, potem je običajno posledica ta, da odpadejo oni uradniki, ki so brez vsake pro-tekcije, pa čeprav bi bili tudi najbolj sposobni. Na ta način se zboljšanje razmer ne doseže. Poleg tega smo mnenja, da bi se nekatera višja mesta brez vse škode odpravila, če se je sedaj odpravilo mesto II. pomočnika prometnega ministrstva, zakaj se ne bi odpravilo tudi mesto poslanika v Moskvi, zakaj ne toliko drugih mest, zlasti v naši reprezentanci v tujini, ki niso skoraj nič drugega ko navadne sinekure. Tudi redukcijo števila državnih nameščencev je treba dobro preudariti, ali pa bodo prišla neprijetna in nepotrebna razočaranja. Skeptični moramo tudi biti glede redukcije materialnih izdatkov za 20 %. če se to zahteva še obenem s popolno ukinitvijo vsakih investicijskih kreditov, potem v tem večji meri. Ali pa se nameravajo investicije kriti le z izrednim proračunom, kakor se je to skušalo uvesti že s sedanjim proračunom? V tem primeru bi seveda bilo navodilo finančnega ministrstva upravičeno. Odločno pa je pozdraviti, da se hoče napraviti konec temu, da bi bil finančni zakon tramvaj za vse. Toda takšne namere in napovedi smo slišali že dostikrat in slišali smo jih tudi lani, a uresničenja teh napovedi še nismo doživeli. Ali bo sedaj bolje? Toplo pozdravljamo tudi za- htevo finančnega ministra, da se morajo izdatki državnih podjetij pokazati tako podrobno, da se jasno vidi, če so ta podjetja aktivna ali ne. Nujno je, da se v ta namen odpravi tudi davčna prostost državnih podjetij in da morajo ta plačevati popolnoma iste davščine in v isti višini kakor zasebna podjetja, šele potem se bo v resnici videlo, če so ta podjetja res aktivna ali ne! Končno še eno željo glede sestave proračuna. Naj bo ta manj centralistična in naj se tudi tu pokaže težnja glede decentralizacije. Danes se iz državnega proračuna absolutno ne vidi, koliko plačuje katera pokrajina državi in koliko prejema od nje. A treba je, da se to vidi, ker drugače ni mogoče preprečiti, da bi se nekatere pokrajine zapostavljale na škodo drugih. Pa tudi vsaka kontrola državnih dohodkov je po centralistični sestavi mnogo težja. Naj zavlada že enkrat jasnost v državnem proračunu, in sicer popolna, da bomo vedeli, kako plačujejo pokrajine davke in da bomo državotvornost sodili tudi po plačevanju davkov, ne pa le po lepih besedah o naciji! še nekaj bi pripomnili. Predsednik vlade je dejal, da kažejo vsi znaki na to, da se začenja konec sedmih suhih let. če je ta napoved resnična, potem moramo pričakovati, da se bodo tudi brez novih davčnih bremen in celo pri omiljenju davčne prakse državni dohodki povečali. To pa se pravi, da bi mogla država povečati svojo aktivnost na gospodarskem polju in s tem tudi pripomoči k hitrejši sanaciji krize. Višji državni dohodki bi zato tem bolj opravičevali k vsej previdnosti glede redukcije števila državnih nameščencev. Raziirienie v Zenici Na banketu je govoril tudi ministrski predsednik dr. Stojadino-vič, ki je pri tej priliki napovedal tudi več pomembnih ukrepov, ki jili pripravlja vlada. Dejal je, da se začenja z današnjim dnem nova gospodarska politika v drža-žavi, ker se ne bo več dogajalo, da svoje surovine izvažamo v tujino in da potem predelane surovine kupujemo iz tujine. V Zenici je narejen začetek za železo, isto pa se bo storilo tudi glede bakra v Boru in v kratkem tudi še nekje drugje. Za eno ali dve leti bo v tem kraju zaživelo čisto novo življenje. Tu se bo razvila nova industrija, fei bo dajala velikemu številu delavcev kruha. Ce pa bo treba, kar ne daj Bog, potem pa bomo mogli tu izdelovati tudi posebno vrsto jekla, s katerim bomo branili svojo državo pred vsakim neprijateljem. Govoril je tudi zastopnik Krup-povih zavodov, ki gradi novo tvomico. Dejal je, da je ponosen, da je baš Nemčija dobila to delo in da se bo zato potrudila, da bo njegova tvrdka dobavila samo tehnično najbolj popolni material. V novi Nemčiji ije sprejeto načelo sodelovanja z |drža,vami srednje Evrope in Balkana, kar je prišlo do izraza tudi ob priliki zadnjega obiska dr. Schachta. * Nova valjarnica bo gotova čez poldrugo leto in takrat se bo začelo delo v njej v polnem obsegu. Upamo, da se bo država potrudila, da bo tudi glede delavskih mezd in socialne zaščite delavstva nova valjarnica na višku in da bo tudi v tem pogledu pomenila valjarnica lep napredek. Pa še nekaj je želeti, da bi namreč nova valjarnica izdelovala predvsem blago, ki se drugod v državi ;ne izdeluje, ker res ni potrebno, da bi z državnim denar-jem ustvarjali nepotrebno konkurenco zasebnim podjetjem, ki spadajo med najboljše davkoplačevalce države. Zopet žitni režim Na seji gospodarsko-finančne-ga odbora ministrov je bilo v načelu sklenjeno, da bo država zopet intervenirala na žitnem trgu, in sicer s posredovanjem Prizada. Po kateri ceni se bo žito odkupovalo, to se bo določilo šele pozneje. Govorilo pa se je, da bi se mogla pšenica odkupovati po 120 din za 100 kg. Pšenico, za katero se bodo dosegle preference in katere izvoz v posamezne države bo kontingentiran, pa bo sploh smel izvažati le Prizad. Dosedaj smo imeli z žitnim režimom le slabe izkušnje. Očivid-no pa še ne zadostne in zato bomo še enkrat poskušali, kako bi dosegli ta čudež, da bomo s svojo slabo upravo dirigirali najbolj občutljivo izvozno trgovino z deželnimi pridelki. Naj se nam ne zameri, če smo proti takšnim poskusom skeptični. V nedeljo je bilo nad vse slovesno proslavljeno polaganje temelja za novo valjarnico v železarni Zenici. Slovesnosti so se udeležili med drugim tudi ministrski predsednik dr. Stojadino-vič, minister za gozdove in rudnike Jankovič, železniški minister dr. Spaho in poštni minister Ka-ludjerčič. V svoijem govoru je med drugim dejal minister dr. Jankovič, da smo na leto plačevali tujini za uvoz že predelanega železa od 1350 do 880 milijonov din. Ta iz-jdatek bo postal sedaj v znatni ^eri odveč, ker bomo odslej železo predelovali doma, ne pa več izvažali železo v tujino in nato iz tujine isto predelano železo za drag denar zopet uvažali. V novi valjarnici, ki bo 300 metrov dolga in 51 metrov široka, se bo izdelalo na leto okoli 150.000 ton že-lleza raznih profilov in tudi naj-; finejše jeklo. Ves okraj bo od nove tvornice oživel, ker bo na tisoče delavcev našlo tu zaposlitev. Italijanska vlada jamči za plačilo uvoza Kakor poroča »Jugoslovenski Lloyd«, je italijanska vlada sklenila, da prevzame jamstvo za vse izgube, ki bi nastale pri nacionalnem deviznem zavodu zaradi kreditiranja in dajanja garancij italijanskim uvoznikom. Ta zavod je poleg tega pooblaščen, da daje tujim bankam garancijska pisma za obveznosti posameznih italijanskih uvoznikov. Jamstvo pa se sme dati šele po predhodnem dovoljenju finančnega ministra. Kajpravilo naši gospodarski Hudim* Cement se je podražil! Z ozirom na izjavo »Cementa« a. d., ekspoziture v Ljubljani, kj. je bila objavljena v »Slovenskem Narodu«, nam piše naš naročnik naslednje: »Ugotavljam, da je imenovana ekspozitura v eksploataciji Trboveljske premogokopne družbe in da trditve te ekspoziture glede cene cementu niso v skladu ž dejstvi. Resnica je, da se je cement celo od lanskega leta dalje podražil ne glede na poprejšnje podražitve. Dalmatinske tovarne $o prodajale lansko leto cement v Slovenijo za 400 din do 1100 din po vagonu ceneje od Trboveljske premogokopne družbe. V tekočem letu pa je železniška uprava znižala prevozno tarifo za dalmatinski cement tako, da bi moralo slediti nadaljnje znižanje za najmanj 300 din do 400 din po vagonu. Zbog kartelnega dogovora ter. razdelitve prodajnih območij ne dobavljajo dalmatinske tovarne cementa v Slovenijo, da ima njegovo sa-modobavo izključno le Trboveljska premogokopna družba, razpečavanje pa izključno ,Cement', a. d. v Beogradu kot centralna prodajna organizacija kartela. : Pripominjam še, da so 1.1930. dobavljale dalmatinske cementarne cement , po 4.300 din do 4.900 din po vagonu franko Slovenija. Ako prištejemo k tej ceni j je, da se zmanjša uvoz iz neklirin-še današnjo trošarino per 1.500 dinarjev, bi morala biti prodajna cena 5.800 din do 6.400 din Skok di Pod tem naslovom piše >Pri- rovinami. Obe ti dejstvi dokazu-vredni Pregled« med drugim na- jeta, da je nastalo zboljšanje le slednje: zaradi večjega oboroževanja, kar »Dinar skače. Nastal je hiter' P°meni ** Uudsko blago- b,? .ujii. v* kj» mh tuje devize v prepričanju, da nično gospodarsko zboljšanje bodo dosegli boljšo ceno, so se preplašili in hite z njih prodajo. Toliko deviz, kakor v začetku prejšnjega tedna, še ni bilo že davno na trgu. Ni bilo toliko kupcev, da bi se moglo oddati vse blago. Zopet se je izkazalo staro pravilo: Publika kupuje blago, kadar je najdražje ib ga prodaja, ko je najcenejše. Prvič po štirih mesecih je padel funt v sredo na 246 din. Mesece dolgo (je Narodna banka vzdrževala tečaj dinarja na 250 dih za funt. Na borznem sestanku v sredo, dne samo Anglija, dočim je večja zunanja trgovina Nemčije in Japonske le posledica večjega oboroževanja, v Franciji, Belgiji in češkoslovaški pa se opažajo šele prvi skromni znaki zboljšanja, dočim je resnična pro-speriteta še daleč. V svetovni agrarni proizvodnji so tu znaki olajšanja, ker pa je vrhovno sodišče odpravilo Rooseveltove zakone o regulaciji cen, je nevarnost, da bodo v dveh letih v Ameriki zopet one velike zaloge žita, da bodo zaradi njih čepe pod stalnim pritiskom. . .... . , Kako'pa more svetovno gospo- 17. t. m pa je bilo pmnideno 600 darstvo ^plivati na Jugos!® vi?0? funtov, kupcev pa je bilo le za j Računati je s tem, da bosta tako 250 funtov. Narodna banka pa ni. češkoslovaška ko Italija manj več intervenirala, kar se je srna-1 kupovali jugoslovanske proiz- tralo za dokaz, da se z uradne j vode. Ker so trgovinski odnošaji strani ne namerava preprečiti dvig j Jugoslavije z Avstrijo in Madžar- dinarja ... ;sko stabilizirani, bo mogla Jugo- ™ v. v . i . { t j islavija povečati edino izjavil v parlamentu, da Anglija ne bo priznala aneksije Etiopije. Angleški poslanik v Adis Abebi je definitivno zapustil Adis Abebo, kar se tolmači kot tiho angleško priznanje italijanske aneksije Etio-pije. Maršal Graziani je sklical k sebi etiopske velikaše ter jim zagrozil, da bo italijanska oblast prisiljena vzeti nje za talce, če se ne bo nehalo uporno delovanje nekaterih etiopskih poglavarjev. Tako je bilo na progi Adis Abeba—Desie več tovornih avtomobilov uničenih. Naj zato vplivajo na etiopske poglavarje, ker drugače bodo oni odgovarjali za njih dejanja. Italijanska, vlada bo začela v kratkem demobilizacijo posameznih zaradi afriške vojne mobiliziranih oddelkov. Predvsem se bodo odpustili mornarji, ki so bili skoraj v celoti mobilizirani. Etiopski cesar bo za časa zasedanja Zveze narodov v Ženevi, vendar pa se zasedanja ne bo udeležil. Etiopsko poslaništvo v Londonu je s posebno izjavo zavrnilo nekatere trditve Edena. Ni res, da je Etiopija brez vsake vlade, temveč je res, da ima etiopska vlada svoj sedež v Gore ju in da je njen šef Valda Zadik, ki je tudi v stalnem stiku z negušem. življenje se pod etiopsko vlado normalno razvija in uprava posluje nemoteno. Istočasno je objavil »Daily Mail« odločen demanti etiopskega cesarja, da bi nameravaj odstopiti. Madjarski legitimisti so v ma-gnatski zbornici, kjer je tudi njih prava domena, ostro nastopili proti ministrskemu predsedniku Gem-bešu, ker da nič ne stori za povrnitev habsburške monarhije na Madjarskem, kar da je čisto interno vprašanje Madjarske. Ali pa tudi ne! . .... V Avstriji so začeli hitlerjevci zopet z živahno protivladno akcijo. S smrdljivimi bombami “skušajo preprečiti prireditve patriotske fronte. Tudi v gostilnah in kopališčih, v katerih se zbirajo pristaši avstrijske vlade, motijo hitlerjevci goste s, smrdljivimi bombami. Na seji irskega parlamenta je govoril De Valera o angleškem predlogu; ukinitve sankcij ter se izjavil za ta predlog. Koncem svojega govora je izjavil, da bo najbrž treba Zvezo narodov sploh opustiti, če se ne bi mogla izvesti njena nameravana reforma* ;u n Nova revolucija je menda zopet izbruhnila v Boliviji. Vse telefonske. zveze z Bolivijo so pretrgane, zato tudi, ni mogoče dobiti vesti o poteku revolucije. - v o rte Vprašanje kmečkih dolgov u..¥ aiedeljo je imelo Združenje bank v Beogradu svoj redni občni zbor, na katerem se je zlasti mnogo govorilo o vprašanju likvidacije kmečkih dolgov. Iz vse debate se je videlo, da upajo beograjski bankirji na bližnjo konverzijo kmečkih dolgov. Potem ko se je občni zbor konstituiral in izvolila nova uprava, se, je prešlo v debato o raznih važnih dnevnih gospodarskih vprašanjih. V; debato so posegli le trije govorniki. G. Škorič iz Šabca je zlasti govoril o težavah manjših denarnih zavodov na deželi, katerim se je očitalo, da pobirajo oderuške obresti, če so zahtevali po 12% obresti in 6% provizije. Čisto prezrlo pa se je, da so morali ti ?avodi plačevati velikim bankam v Beogradu po 14% obresti za izposojeni denar, če so hoteli delati. (To velja seveda le za zavode na jugu. Op. ured.) Danes pa trpe manjši zavodi zlasti zaradi nerešenega vprašanja kmečkih dolgov. ■ O tem vprašanju je nato obširno govoril dr. Vlada Markovič, ki je med drugim dejal, da znašajo vsi kmečki dolgovi zasebnim bankam PO podatkih, ki jih je zbrala Narodna banka, okoli 1100 milijonov dinarjev. Manjkajo sicer podatki «e s področja dveh ali treh podružnic* Narodne banke, toda več ko 13(10 milijonov kmečki dolgovi danes ne znašajo. Pred štirimi leti pa so znašali kmečki dolgovi pri zasebnih denarnih zavodih še 1700 milijonov din, in so se torej ti dolgovi zmanjšali za skoraj 25%. Bes je, da so nekaj teh dolgov banke odpisale, toda veči del vendarle odplačali kmetje. To da je najboljši dokaz, da bi kmetovalci y,endarle nekako mogli plakati, svoje dolgove, če bi se jim teklo, da ijili morajo plačati. Ce bi,se od, konverzije kmečkih dolgov izvzeli dolgovi do višine 2500 din ter dolgovi, ki ne presegajo 15 odstotkov vrednosti kme-tevalčevega ^premoženja, katere dolgove bi pač mogel vsak kmetovalec plačati, potem skupna vsota vseh kmečkih dolgov pri bankah ne bi znašala več ko 400 500 milijonov din. Narodna banka, pa ima danes potrebna kfedstva, da more to vsoto dati *a konverzijo kmečkih dolgov. V bančnih krogih se tudi upa, da bo do ,te konverzije prišlo ali pa da se na drug način peši vprašanje kmečkih dolgov, keT bi se s tem odpravila sedanja težka kriza,, bank, r - Kot zastopnik beograjskih bank je govoril le Sava Dubljevič, ki Je zastppal mnenje, da je treba odpraviti vsako maksimiranje ol>rest? iQ da se prepuste glede obresti denarnim zavodom popolnoma proste roke. Ali kaj, če s£ denarni,zavodi dogovore, da °ni predpišejo dolžnikom obresti P° mili volji? O tem vprašanju g. bubi j e vic žal ni razpravljal. Na beograjski borzi 5o bile pretekli teden vse tuje devize slabotne. London je padel 246 din in dne 18. t. m. je bilo na borzi vse povpraševanje krito. V Beogradu je bilo ta dan Prodanih 1600 funtov, v Zagrebu Pa celo 5000. Švicarski; frank se je kirpčeval na bazi 1570, dočim je njegovdejanski -tečaj 15180. .Na “4jii i570 za en švicarski frank bi zhašala pariteta v Curihu 6'37 šv. fr. za 100 din, dočiip notirajo naši bankovci v Curihu 6'40, deviza Beograd pa 7. Berlin se je okrepil na 13'90 za 1 marko, Dunaj pa je popustil na 8'65 din. Italijanska lira je bila po 318 do 320 za 100 lir. Pričakuje se, da bo znašal tečaj itali-janskin klirinških nakaznic okoli 320 do 330 din za 100 lir. Po izkazu češkoslovaške Narodne banke z dne. 15. t. m. se je obtok bankovcev povečal za 44-7-na 5.5514 milijona-Kč. Zlata podloga znaša 2.696-7 milijona Kč. Zakonito klitje znaša -43-7 odstotka. Angleška banka je kupila pretekli teden za 1-2 milijona funtov zlata, ki ga je dobila od angleškega intervencijskega fonda. Po izkazu Francoske banke z dne 12. t. m. se je njena zlata in devizna podloga zopet znižala za 1067 milijonov frankov. Od začetka letošnjega aprila se je > njena podloga skupno znižaila za 11 milijard frankov. Lani jft znašal zla-1 ti in devizni zaklad Francoske banke še 83 milijard, sedaj znaša pa samo šfe 54-6 milijard, zaradi povračila kratkoročnega dolga Angliji pa se bo v kratkem znižal še za 4 na nekaj nad 50 milijard. Istočasno pa se je obtok bankovcev povečal za 4 milijarde na 85 milijard. ^ M * — ,,'t tik kosilom spijte vedno kozarec logaške slatine! Vam zboljša tek in pospešuje Prebavo. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO M T R G O V S K E G A LISTA** Devizno tržišče Tendenca stalna; promet 7 milij. 5S7.269'85 din Zbog znatne ponudbe v devizah London, New York in deloma Berlin 'ter Dunaj, je bilo to pot per-fektuirano za skoraj 3-34 milij. din več deviznih zaključkov nego v predzadnjem borznem tednu. Skupni tedenski devizni promet (vse v tisočih dinarjev) Devize Pred- Minuli zadnji teden Amsterdam 102 156 ' Berlin 541 1043 priv. kliring Čarih 37 81 Din-deviza 141 420 avstr. priv.ki. Dunaj 094 974 priv. kliring London 2165 2175 priv.kliring Madrid 27 — priv. kliring New Yorik 287 1.938 Pariz 109 629 Solun — 53 boni Trst 81 5 Stockholm 44 53 Varšava — 10 „ .. ., j® »rde ,::hn , »j n ;j!; sporočite enako tudi Vašim odje- 'n*lceni! ^ ................ Prprnet v angleškem privatnem kliringu je bil isto tolikšen kakor v predzadnjem tednu, medtem je bilo tokrat nabavljeno Berlina za nad pol milijona več, Nevv Yorka za 1.651 milijo din več, Pariza za za pol milijona din in Dunaja ter dinarske devize pa za približno tri sto tisoč din več nego v predzadnjem tednu. Dnevni devizni promet se je gibal takole: 15. VI. 1,282.576'38 London—Berlin 16. VI. 441.109'55 London—Berlin 17. VI. . 586.093-08 Din-dev.—Berlin 18. VI. 4,424.905'33 Ne\v York-London 19. VI. 802.584'41 Dunaj—Berlin Največji dnevni devizni promet je bil dosežen na četrtkovem borznem sestanku, 'kajti tega dne je znašal skupni promet samo v Now Yorku 1.775 milij. din, a v Londonu nad 1.428 milij. din. _ Narodna banka je posredovala lp 15. in 16. t. m. v Londonu, poleg tega pa še v Curihu, Amsterdamu in Parizu. Skupni promet v intervencijskem blagu ni tokrat niti dosegel ene četrtine milij. din. Izmed privatnih ldiringov so notirale kot običajno le devize London, Dunaj in Berlin. angleški funt: 15. junija 1936 din 249'20—250‘80 16. junija 1936 din 249’20—250'80 17. junija 1936 din — 248'— 18. junija 1936 din — _ 19. junija 1936 din — 247'50 nemška marka: 15. junija 1936 din 8'80—8'90 10. junija 1936 din 875—8'85 17- junija 1936 din 8'70-8'80 18. junija 1936 din 8'80—8'90 19. junija 1936 din 8'90—9'— avstrijski šiling 15. junija 1936 din 13'85—14'05 16. junija 1930 din 13-83 14'03 17. junija 1936 din 13-85—14'05 18. junija 1936 din 13'83—14'03 19. junija 1936 din 13'86—14'06 Od 15. do 19. t. m. so bile po službeni tečajnici ljubljanske borze zabeležene te razlike deviznih tečajev, (vse izraženo v poenih): Amsterdam —1'44, Bruselj —0'36, London -f-0-14, Pariz —0-22. Nasprotno pa je Berlin nalik Nevv Yorku in Pragi notiral 19. t. m. na bazi tečajev od 15. junija 1936. Curih je ostal dosledno neizpre-menjen. S primo Narodne banke Devize Povpr Pon. din ' dih Amsterdam 15; VT. 2978'15 299275 19. VI. 297671 2991'31 Berlin 15. VI. 1756-08 1769'95 19. VI. 1756-08 176995 Bruselj 15. VI. 744'18 749'24 19. VI. 743’82 748'88 Curih 15. VI. 1424'22 1431'29 19. VI. 1424'22 1431'29 London 15. VI. 220-84 222'89 19. VI. 220-98 223'03 Nevv York 15. VI. 4368'92 4405‘23 19. VI. 4368'92 4405-23 Pariz 15. VI. 290'03 291'47 19. VI. 289'81 291'25 Praga 15. VI. 181-90 183'— 19. VI. 181-90 183'- Efektno tržišče Tendenca za državne vrednostne papirje neizpremenjcno stalna Nalik preteklim tednom tudi tokrat niso beležili privatni efekti, ampak le državni in dosegli na ponedeljkovem (15. t. m.) oziroma petkovem (19. t. 111.) borznem sestanku te denarne in blagovne te caje: din 7% inv. posojilo 15. VI. 82 84 19. VI. 80 82 8% Blair 7% Blair 7% Seligman 4% agr. obv. 6% begi. obv. 15. VI. 83 a5 19. VI. 85 86 15. VI. 75 76 19. VI. 75 76 15. VI. 85 86 19. VI. 88 90 15. VI. 48 50 19. VI. 45 47 15. VI. 67 69 19. VI. 67 69 2'5% vojna škoda 15. VI. 362 367 19. VI. 362 365 7% slabil. po3. 15. VI — — 19. VI. - - Zaključkov ni bilo perfektuira-110 nobenih. •; i r. •; . ■ r.; ari • Žitno tržišče Tendenca živahnejša Promet je bil naravnost minimalen v koruzi in pšenici. Cene so nekoliko poskočile pri žitu in sicer za din 2‘— pri koruzi ter za din 3'— pri pšenici. — Oves in ajda sta notirala brez iz-prememb, prav tako pa tudi vsi mlevski izdelkg Žito: din din Koruza: zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, fran-ko vagon bačka in ban. postaja . . . 103'— 105'— zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . . 109'— 111'— činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad. postaja...................112'— 114'— Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava 123'— 125'— banat., 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava 123'— 125-— Oves: suh, zdrav, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 120'— 122'— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana 130'— 135'- Mlcvski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postajaj 'ekskl. prometni davek, plačlji- * vo proti duplikatu . 205-— 210'— pšenična Og, bačkfi postaja; ekskl. prometni davek, plačljivo • proti duplikata . . 205--pšenična 2;! bačka "postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo ; proti duplikatu '. . 185'-pšenična 5, bačka postaja.'ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 165'-'Otrbfci:» 5 pšenični, dfebelf, v egal.' 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl prom’, davek, franko vagon bačka postaja . . . 105'— 110'- 210'- \Wi 190'- 171» 170'- Lesno tržišče Tendenca še vedno zelo mlačna Vse to, kar se je pisalo na tem mestu o brezpomembnosti sank-cijske politike, se je sedaj jasno potrdilo tudi s strani Anglije. — Nič so pa ni govorilo o škodi, ki smo jo utrpeli zaradi naše zvestobe. Čez vse to se je pač 100*156 prešlo, kljub temu pa se še vedno ne ve, kako se bo razčistila situacija glede lesne trgovine. Sigurno je le to, da se ne bo toliko izvažalo kakor se je pred uvedbo sankcij. Gotovo pa je povsem iluzorno tudi upanje, da smemo pričakovati kake odškodnine ali pro-tekcije od povzročiteljic sankcij-ske politike. Prav tako kakor do-sedaj si moramo tudi odslej pomagati sami! In tp le na ta način, da se ne udajamo optimističnim nadam, ampak da vsak posameznik pazi, da ne bomo — kljub obetani ukinitvi sankcij — zopet izigrani na korist močnejših, kar se je doslej redno dogajalo in prakticiralo. Trdno upamo, da bo sedaj res sledilo sedem dobrih let, pri čemer pa je vsekakor treba še računati z event. presenečenji. — Želimo tudi, da se že enkrat neha doba obljub in neplodnih kombinacij in da se vendar enkrat pokaže takšen ali takšen rezultat. — Kajti najhujše je, če se vodi brezplodna trgovinska politika. Iz Maribora Na osnovi referata prof. Rakuše so mariborski trgovci na posebnem sestanku po daljši debati soglasno odobrili smernice za predavanje o »Uspešnem prodajanju blaga«. Združenje trgovcev za mesto Maribor je pozvalo nato vse trgovsko nameščenstvo dne 17. junija k predavanju o tej temi. Poslušalci so napolnili malo dvorano Narodnega doma. Uvodno besedo je spregovoril predsednik Združenja Ferdo Pin-ter, ki je naglašal ogromni pomen pravilnega prodajanja za trgovski stan, zlasti še za trgovski naraščaj. Profesor na mariborski drž. trg. akademiji Rudolf Rakuša je nato v Crez eno pro trajajočih izvajanjih podrobno orisal celotni problem. Dve veliki tabeli na steni sta olajšali poslušalcem pregled snovi in omogočili, da so si laže vtisnili v spomin mnogobrojne zakone pravilne prodaje. Govornik je podal svoje misli na izredno jasen način ter znal spretno vzdržati pazljivost mladih poslušalcev s tem, da je teoretična razglabljanja vedno ilustriral s praktičnimi primeri ter o pravem času vrinil kako šaljivo anekdoto o predmetu. Burno odobravanje je nagradilo ob koncu te zelo interesantne in poljudno podane psihološke Študije predavatelja; živahno zanimanje mladine je pa tudi Dokazalo, da je Združenje trgov~ čev razumelo zahtevo časa, da dvigne s primernimi predavanji nivo naših bodočih trgovcev. Predsednik Pinter se je prisrčno zahvalil govorniku ter dostavil, da je na.uvodoma omenjenem sestanku priporočalo, več trgovcev, naj Izda Zdfuženje to predavanje v posebni brošuri,' ker je’ nujnd potrebho, da ima trgovsko osebje vplevažnapravila prodaje tako rfekoč vedno pri sebi. Združerijč bo skušalo ta nasvet Uresničiti in upa, da bodo tudi ostala” slovenska zdfužčhja trgovcev po izidu pridno naročala brošurieo; - kar bmraši trgovini gotovo samo v korist. mam Nrš pravi domači izdelek! Težavna finančna situacija Francije V poslanski zbornici je novi finančni minister Vincent-Auriol podal ekspoze o finančnem položaju Francije. Dejal je, da nima smisla prikrivati si pravega stanja financ in zato bo natočil čistega vina. Nato je Auriol dejal: Proračunsko ravnovesje ni bilo doseženo že od leta 1934 dalje. V tem letu je primanjkljaj 8,8, leta 1935. je znašal 10 in v prvih petih letošnjih mesecih je dosegel že 7 milijard frankov. Emisija državnih blagajniških bonov je dosegla že 22,7 milijard frankov. Od teh je eskontirala Francoska banka bonov za 14 milijard, kar pomeni, da je dala banka francoski državi 14 milijard frankov predujma. Nato je govoril minister o državnih dolgovih Francije. Stalni državni dolg je bil sicer s konverzijo dolgov znižan za 44 milijard frankov, zato pa je narastel amortizacijski dolg na 75 in kratkoročna zadolžitev države na 16 milijard frankov. Gibljivi dolgovi so narasli od 20 na 66 milijard frankov. Vlada odklanja, da bi za sanacijo tega stanja začela izvajati deflacijsko politiko. V državi, kjer leži brez vsakega haska tezavriranih 30 do 35 milijard, drugih 35 milijard pa je bilo spravljenih iz Francije v tujino, je devalvacija nepotrebna. Da se spravi ta kapital iz svojih skrivališč, je napovedal finančni minister splošno davčno amnestijo. Kdor pa ne bo te izkoristil, bo tako težko kaznovan, da bo kazen skoraj podobna konfiskaciji premoženja. Kdor v današnjih časih spravlja denar v tujino, ta je kriv zločina, ki je podobno izdajstvu na fronti. Nato je napovedal finančni minister razne ukrepe vlade, da se zboljša sedanje stanje. Odločno je nastopil finančni (minister proti govorici, da namerava vlada zasebne banke podržaviti. Te namere vlada nikoli ni imela. Končno je napovedal finančni minister obsežno davčno reformo. trgov lig Italijanski parniki zopet prih: jajo x večjem številu v naša pr stahišča. V šibeniškem pristanišč naklada sedaj neki italijanski pa: nik boksit. Madjarska bo izvozila na češki slovaško 200 vagonov breskev, bodo plačane z izdatki madjarski letoviščarjev na češkoslovaškem. Za mesec julij je odobril čsl. ž vinski sindikat uvoz 20.000 pri šičev Špeharjev, 140 vagonov ms sti in 200 ovac. Kanadska trgovinska delegaci. ji? ‘“bdpdtoVala ' v "Moskvo" zarai sklenitve trgovinske pogodbe^ Iranilne vseh denarnih zavodov najbolje kupuje in prodaja za takojšnjo >! c gotovino »*-•'• Alojzij Planinšek Ljubljana. Beethovnova 14/1. Telefon št. 35-10. ■ 7.H ndprnvnr prllAtlti ajuuakel - Kdo bo saniral „Feniks" v Se vedno ni znano pra 0 vprašanju »Feniksa« je objavil zagrebški »Jugoslov. Lloyd« članek, ki zasluži vso pozornost naše javnosti in' ki ga je zlasti treba podpreti glede njegove zahteve, da se že enkrat jasno in odkrito pove, kako je s Feniksom. Zato tudi objavljamo članek v celoti. »V vrsti pojavov in kombinacij, ki so nastale po polomu »Feniksa«, se je pojavilo tudi vprašanje: Kdo bo saniral »Feniks«? Ali zavarovanci sami ali pa država. Vse pa kaže, da sta se tu zamešala dva pojma: sanacija družbe in zaščita zavarovancev. Čeprav sta ti dve vprašanji zelo ozko povezani, ju je vendar treba ločiti, kjer se pojavlja tretje vprašanje, to je kadar gre za intervencijo države, ki mora v prvi vrsti imeti ta cilj, da zaščiti zavarovanec ter v ta namen izloči vse druge ozire. V svojih prejšnjih člankih smo pokazali, kako nezadostni ukrepi so bili do-sedaj izdani v s vrbo zaščite in po-mirjenja zavarovanrev, čeprav je tu konkretna podlaga, da se izvede ta zaščita v celoti. Potem ko je bilo z uredbo prepovedano zavarovalnicam, da prevzamejo posamezne zavarovance, čeprav bi bilo to novo zavarovanje, ostaja popolnoma odprto vprašanje prevzem celotnega por tf el ja Feniksa po posameznih zavarovalnicah ali po skupinah zavarovalnih družb. Ministrstvo za trgovino in industrijo se je začelo že takoj v začetku pogajati z zavarovalnicami zaradi prevzema Feniksa, toda na podlagi, ki je bila za te popolnoma nesprejemljiva. Omenjamo tu samo predlog, da zavarovalnice čisto zastonj prevzamejo posle Feniksa. Tu se je zahtevala od družb prevelika žrtev ter se je pozabilo, da so družbe v prvi vrsti dolžno, da Čuvajo nad interesi svojih lastnih zavarovancev. S' sprejemom pogojev, ki so se jim ponujali, bi bili ogroženi interesi njihovih zavarovancev. Naravno je, da se na takšni podlagi niso mogla nadaljevati pogajanja, tem manj, ker sc zavarovalnim družbam sploh ni sporočilo pravo stanje Feniksovega port-felja! Nekaj časa nato so začele posamezne družbe same podajati konkretne predloge za prevzem Feniksovega elementarnega portfe-lja, potem ko so s težavo izvedele pravo stanje tega portfelja. Letne premije Feniksovega le elementarnega zavarovanja znašajo 1 milijon 800.000 din, in sicer brez ene pare rezerve. Družbe pa so se med tem prepričale, da bi bilo kljub temu mogoče prevzeti ta portfelj ter je bilo še v začetku maja podanih več konkretnih in podrobno izdelanih ponudb. Med temi je ponudba »Dunava«, ki ponuja stoodstotni odkup portfelja z odbitkom 40 odstotkov za nezasluženo premijo, ker nima Feniks — kakor smo že omenili — niti pare takšne rezerve. Poleg tega je bil ponujen depot za vbc prevzete obveznosti iz tega posla, poleg tega pa so se ponudila tudi zadostna jamstva, da ta portfelj ne bi prišel s pomočjo zavarovanja zopet v interesno sfero dunajskega Feniksa. Od takrat je preteklo šest tednov, a še niti eden ponudbeni-kov ni bil pozvan na pogajanja niti je dobil kakšen odgovor na svojo ponudbo! Če upoštevamo, da so z omenjeno letno premijo Feniksovega elementarnega zavarovanja vezani ogromni zavarovani kapi-lali narodnega gospodarstva, se vsiljuje vprašanje, v kakšnem skladu je takšno postopanje s temeljno zahtevo zaščite zavarovancev in s tem tudi narodnega gospodarstva. Še bolj čudna zadeva je, z življenjskim zavarovanjem. Čeprav so pokazale nekatere družbe prav živ interes za ta portfelj, se to vprašanje sploh še ni vzelo resno v pretres. Samo po sebi se razume, da si žele družbe naprej zagotoviti neke koncesije za primer prevzema tega portfelja, ker pač nihče ne more od njih zahtevati, da same nosijo žrtve za ono poslovanje, ki je privedlo do poloma Feniksa. Dejansko pa so družbe še danes v nemožnosti, da stavijo kakšne konkretne ponudbe, ker jim je še danes pravo stanje tega portfelja neznano. Še do danes ni niti ena odločujoča osebnost sporočila interesiranim družbam pravo stanje tega portfelja, čeprav se je baš s te strani stavilo ponudnikom za prevzem elementarnega zavarovanja vprašanje, če bi prevzeli tudi portfelj življenjskega zavarovanja. In tako se vračamo tja, kjer smo bili v začetku. Odveč je vsaka debata o sanaciji in brez vsake koristi tudi debata o zaščiti zavarovancev, dokler se z odločujoče strani ne pove natančno stanje obeh portfeljev Feniksa, da se bo že enkrat vedelo, kaj Feniks ima in kaj nima. Do danes se to še ni storilo, niti se ne ve, zakaj se to ni storilo, čeprav je bila prva dolžnost odločujočih činiteljev, da to store in sporoče. Ne more se smatrati za resno, kadar se od družb zahteva, da povedo svoje konkretne ponudbe, nihče pa tem družbam ne pove pravega stanja. Popolna zaščita zavarovancev se more izvesti samo po močnih družbah ali pa po skupinah teh družb. Odločujoči činitelji pa morajo gledati samo na to, kako bi se doseglo pri dejanskem stanju Feniksa čim več za zavarovance. Vsi drugi oziri morajo izginiti pred prvenstveno zahtevo, da se zagotovi zavarovancem čim popolnejša zaščita. Pretirane nade v odpravo sankcii Zetska banovina: »Motorija« člani firme: Alois Kacirek in Sava Pecelj, Gruž-Dubrovnik. Donavska banovina: Kneževič Milan, Globoder; Milojkovič Miloš, Sipic; Petrovič Milutin, trgovec, Manic; Satler, prokurist, Novi Sad; Varničič Rajko, Mala Moštanica; Vesič Dušan, Kruševac. Beograd, Zemun, Pančevo: Ilič Jovan, Mesinger Franjo, fotograf, Šterič i Aleksič, Tosič Mladen, kavarnar. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Drechsler Robert, Zagreb, Iliča 6; Kapelari Franjo, Varaždin. Drinska banovina: Serec Stevan i Jakob, Valjevo. Donavska banovina: Balaš Pavle, Temerin; Bubanj Rada, Novi Sad; Krishaber Bela, Novi Sad; Malešič Petar, Sombor; Tajner Ferdinand, Petrovgrad. Vardarska banovina: Petrovič Tomo, Kumanovo. Doma in po svetu Ker je skoraj gotovo, da bodo sankcije proti Italiji v kratkem odpravljene, nekateri že mislijo, da se bodo kupčije z Italijo v najkrajšem času začele z vso intenzivnostjo. Te nade nikakor niso upravičene, ker bo za Italijo še naprej najvišji gospodarski zakon, da izvede svojo gospodar, osamosvojitev do konca. Poleg tega pa je tudi italijanski finančni položaj tako slab, da sploh ne more mnogo kupovati v tujini. Nima pa tudi Italija več tistih množin izvoznega blaga na razpolago, kakor jih je imela, in tudi zato ne bo mogla izvažati v starih množinah. Verjetno pa je, da bodo mnogi italijanski trgovci kupili v tujini sploh vsako blago, ki ga bodo mogli do- biti na kredit. Kdaj pa bodo to blago tudi v resnici plačali, je seveda drugo vprašanje, ki se njih najmanj tiče. Zakaj bi si pač belili glave, kako pridejo drugi do svojega denarja. Ker mnogi naši izvozniki kar ne morejo počakati, da dobavijo tujini svoje blago, je resna nevarnost, da bi po odpravi sankcij napravili isto napako, kakor smo jo že dostikrat storili, da bomo namreč dobavljali blago, pa čeprav nimamo zadostnih garancij, da bo to blago tudi plačano. Zato je treba, da naši izvozniki ne dobavijo nobenega blaga, če si uiso hkrati tudi zagotovili plačila svojih dobav. Res nismo tako bogati, da bi smeli tujini dobavljati svoje dobro blago zastonj. Črna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurznih ter prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 15. junija* OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Mohortov Ef. Sergij, diplom, pravnik, Zagreb, Gunduličeva ulica 9; Tušek Viktorija, Pregrada. Drinska banovina: Kolarevič Momčilo, čačak. Donavska banovina: Kočič M^ Brača, člani: Milorad i Ignjat Kočič, Požarevac. Beograd, Zemun, Pančevo: 2i-vojinovič Živojin, stavbenik in pooblaščeni arhitekt, Bograd. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o rokih, narokih in kvotah v tajništvu društva. 0 ih Vljudno naznanjamo p. n. občinstvu, da je lokal v Wolfovi ulici št. 10 končno renoviran in smo začeli z redno prodajo svečar-skih in medičarskih izdelkov, h kateri smo pritegnili še posebni oddelek za slaščice ter vabimo prijazno za cenjeni poset O RO S LAV DOLENC Liubiiana, Wo//ova ulica štev. 10 Inozemstvo: Gottinger L., Wien II. Josefinengasse 6. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Kanurski M. Gjura, Karlovač. Donavska banovina: Frantičevič Jovan, Novi Sad, Futoška ul. 11 ;l Milošev Svetislav, Novi Sad. I Moravska banovina: Stamenko-vič Z. Radisav, Cuprija. KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA: Savska banovina: »Nekton« d. d., Sušak. Drinska banovina: Nikolič Vitomir, Trstenica; Romanovič Milan, šofer, Valjevo. KLIŠEJE vseh vrsJr biografijah, ali risbah invrlt ujm n ajs ol id n o/jfe ki H a fn« STUDIU HUBHANA DALMATINOVA 13 Številne konference jugoslovanskih politikov so bile preteklo nedeljo. JNS je imela državno konferenco v Nišu, kateri je predsedoval Nikola Uzunovič, v Beogradu pa je bila širša konferenca zem-ljoradnikov, na kateri sta v glavnem poročala Joco Jovanovič in dr. Milan Gavrilovič. Ker je dejal senator Banjanin, da je hotel Vilder kot pomočnik notranjega ministra odpeljati dragoceno pohištvo iz zagrebške banovine v Beograd in da je menjal svoje politično prepričanje, je vložil Vilder proti Banjaninu tožbo ter je bil Banjanin obsojen pogojno na tri mesece zapora. Predsednik vlade dr. Stojadino-vič je na predlog prosvetnega ministra odredil, da se odstopi sedanje skupščinsko poslopje prosvetnemu ministru. Del prostorov dobi gledališče, del pa se uporabi za srednjo in visoko glasbeno šolo. Zaradi varčevanja je po sklepu ministrskega sveta) odpravljeno mesto drugega pomočnika prometnega ministra ter je bil zato upokojen inž. živojin Ilič. Kmetijski minister je podpisal odlok o podelitvi kredita 320.000 din za zgraditev poslopja kmetijske kontrolne postaje v Ljubljani. Stavbišče bo odstopila mestna občina brezplačno, banska uprava pa bo dala posebno podporo, da se bo moglo poslopje zgraditi. Pravoslavna cerkev bo dala zavarovati vsa svoja posestva. Vrednost vseh posestev Srbske pravoslavne cerkve se ceni na 720 milijonov din. Veliki Slomškovi dnevi so se začeli preteklo nedeljo v Mariboru, ko se je poklonila spominu tega velikega slovenskega moža mladina. Nad 15.000 šolske mladine je molilo za beatifikacijo Slomška. Višek bodo dosegle Slomškove prireditve to nedeljo in ponedeljek. Slovanski železničarji, in sicer poljski, bolgarski ter češkoslovaški, ki so se udeležili beograjskega kongresa, so sedaj na obisku Jugoslavije obiskali tudi Slovenijo. Bili so bratsko sprejeti in upamo, da se bodo med nami dobro počutili. Jakob Zemljič, narodni poslanec in zaslužni gospodarski delavec ob severni meji, je umrl v Radenskih Slatinah. Bil je star šele 63 let. Bodi mu ohranjen časten spomin! Zračni promet na progi Beograd — Sarajevo — Dubrovnik bo otvorjen dne 1. julija. Preiskava proti našemu bivšemu moskovskemu poslaniku dr. i Bodiju in tovarišem zaradi tihotap- | Ijenja dragih preprog v in iz Ju-goslavije bo v kratkem zaključe- 1 na. Tako v Beogradu ko v Slove-: niji in v raznih drugih mestih Ju-! goslavije so našli velike zaloge vtihotapljenih preprog. Država je bila baje oškodovana zaradi neplačane carine za okoli 15 milijonov din. Ne ve pa se še točno, ce se nahaja Bodi v Italiji ali Franciji. Beograjski listi zelo ugibajo, če se bo posrečilo, da ga bodo Italija ali Francija, kjer se pač nahaja, izročile našim oblastem. František Stanek, o čegar smrti smo poročali v zadnji številki, se je zaradi neozdravljive bolezni ustrelil. Stavka v pariških veleblagovnicah je končana, ker je bil dosežen sporazum med nameščenci in podjetniki. 26.000 nameščencev se je zopet vrnilo na delo. Na konferenci zastopnikov poljskih, francoskih, belgijskih, nemških in sovjetskih železnic v Gdi-nji je bilo sklenjeno, da bo odslej vozil vlak »severni ekspres« od Ostenda do Moskve. Francoska vlada je odklonila večje kredite za udeležbo Francije na berlinski olimpijadi. Zato se bo udeležilo olimpijade le malo število francoskih športnikov. Španska vlada je izdala uredbo o delovni dobi v rudarskih podjetjih. Za delavce v rovih se uvaja 40urni tednik, za druge delavce v rudnikih pa 44urni tednik. Stavka v Cadixu se je nehala. Francoski senat je s 184 glasovi proti 94 sprejel zakonski načrt o uvedbi 40urnega tednika. Ker zavzema stavkovno gibanje v Belgiji vedno bolj revolucionaren značaj, je vlada proglasila obsedno stanje. V Kovnu je bilo zaradi splošne stavke in neprestanih nemirov delavcev proglašeno obsedno stanje. Zaradi poloma Phonixa je bilo na Dunaju odpuščenih 1200 uradnikov, ki so nato priredili velike demonstracije. V Etiopiji se je začela deževna doba. Izvolitev bivšega prefekta pariške policije Chiappea na Korziki je bila zaradi prevelikih volilnih sleparij razveljavljena. Preiskava zaradi nesreče v Con-troceniju je zaključena ter so bili izročeni sodišču podžupan Bukarešte, šef mestnega gradbenega urada, šest inženirjev ter trije podjetniki, ki so gradili tribune, ker da niso skrbeli za zadostno nadzorstvo in ker se je uporabil slab material. Sorodniki ponesrečencev bodo vse te tožili za odškodnino. V petek popoldne je divjala nad raznimi kraji Slovenije velika nevihta ter je v mnogih mestih padala tudi toča. Ponekod je napravila toča zelo veliko škodo. Na Uncu in v Martinjaku na Notranjskem je zahtevala strela tudi dve smrtni žrtvi. Strašna nesreča se je pripetila pri Cherbourgu v Franciji. Vlak je zavozil v dva potniška avtobusa in ju podrl. 9 oseb je bilo ubitih, 17 pa nevarno ranjenih. Hude nevihte so bile pretekli teden tudi v Bolgariji. Strela je v raznih krajih ubila 52 ljudi. Dobave -"" Dravska radionica v Ljubljani, Kobaridska 43, sprejema do dne 24. junija t. 1. ponudbe za dobavo 26.180 m:> jesenovih plohov. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo grabljic, malih žag, kos, vinogradnih Škarij itd. Dne 10., 13., 17., 20., 22., 24., 27., 29 in 31. julija ter dne 3., 5., 7., 10., 12. in 14. avgusta bodo pri Glavnem sanitetskem slagalištu ministrstva vojske in mornarice v Zemunu ofertne licitacije za dobavo raznega sanitetskega in apotekar-skega materiala, posteljnine ter zdravniških in bolniških plaščev. Dne 6. julija bo pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 8025 m jermenov za pogon generatorjev za vagon-sko električno razsvetljavo; dne 8. julija za dobavo turbogeneratorjev in raznega drugega materiala za razsvetljavo lokomotiv. =71 VELETRGOVINA A. ŠARABON V L J U B L J A N I priporoča špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom telefon St. 2660 Ceniki na razpolago! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.