Letnik VIII. V Gorici, dne 12. juliju 1900. ............... i ___________________ Številka 29. l\>iu*ljiv list zn slovansko ljudstvo nn Primorskem. J 'se su vero, dum, cesarja ! Izhaja vsaki «J«*1 rl<*k <>l> f>. pop. Itokopisi sc id* vr:u>;ij<>. Nrunnkiivana pisma sc ne sprejemajo. Cena /.a n*|o Ido ti kron, za pol H krone. Za manj premočne i • ^ ^ krone /.a celo leto. Marodnlno in oznanila sprejema upravniJtvo v Gorici n* 1*0. uli ,1. 12. t0) w Rokopise sprejema ureilniStvo v (Sorici, DvoriJie sv. Ililarija 41. 7. Katoliško časopisje. 2. Misel lahko izvedljiva. Kaloliški časopisi so dandanes nujno potrebni, siko hočemo hranili krščanske ideje nasproti liberalnim časopisom. Katoliški časopisi se morajo pogumno in neizprosno postaviti proti liberalnim časopisom. Zdaj ne velja: »Umrimo v svoji pripro-slosti«, ampak ono: »Opogumilo se in delujte srčno za postavo . Mnogi majajo z glavo, govoreč, dit to ni leliko mogoče. Pravijo pred vsem: »Katoliški časopisi si* ne bodo nikdar ljudem prikupili. K ar mika v liberalnih časopisih, so nesramni podlistki, nesramne novice, pikantni škandalčki zlasti o duhovnikih, nesramne laži, drzni napadi na avtoriteto itd. To mika! Toda, katoliški čiisopis tegsi ne more in ne sme prinašali. Radi tega se kaloliški časopisi ne morejo med ljudstvom razširiti«. Kadi priznavamo, da je na lem nekaj resnice. Toda, kljubii temu so kaloliški časopisi lehko zanimivi. Strogo držeč se nravstvenih zakonov lehko prinašajo lepe podlistke, poročila najzanimivejša iz raznih dežel, o raznih društvih, o državnem in deželnem zboru, o stara-šinskih sejah in sklepih, o veselicah, o raznih dogodkih, delih in iznajdbah ild. Vpraša se: ali prinašajo katoliški listi vse lo? Ali ne prinašajo morda rajši ii.hoparne, cole metre dolge uvodne članke, katerih živ krsi ne čila? O najzanimivejših dogodkih v deželi pa nimajo niti besedice, ali pa morajo prepiso- Kako živimo. Pred nekaj leti ji; bilo, ko .se je v neki gorski vasi zgodila velika nesreča. Šli so v gozd trije možje sekat velik hrast. Ko je drevo padlo, umaknila sta se dva srečno v stran, tretji pa je prišel pod hrast, ki ga je v trenotku usmrtil. Bil je ravno zadnji dan leta popoludne, ko so mrtvega prinesli v bljižno vas. K sreči nesrečnež ni bil mož z družino, ampak samec, ki se je preživljal s kupovanjem in prodajanjem raznih reči. Ljudje so ga poznali daleč na okolu in vsem je bilo žal za poštenega človeka. ,.Bog mu bodi milostljiv, saj je bil dober človek1*, rekli so vsi, ki so ga poznali. Ležal je v ptuji hiši v pluji duhov-niji, ker gozd, kjer so sekali, je bil uro daleč od domače vasi. Doma so še tisti večer izvedeli za nesrečo in silno žalovali za nesrečnim Martinom, tako mu je bilo ime. Stari stric, že osemdesetletni starček, napotil se je drugo jutro z doma, da varuje mrliča, dokler ga ne zakopljejo. Komaj je prišel do vasi, videlo se mu je. da je zelo utrujen. Mrlič je ležal v hiši samotarja Miha, ki je že več let bival prav sam; žena in otroci so mu pomrli, dru-zega pa ni imel, kakor le daljno žlahto, ki pa se malo zmeni za živega sorodnika, ako je revež; po smrti pa rada kaj po- vali iz liberalnih časopisov. Med lem, ko je liberalno časopisje v lem napredovalo. drži se katoliško časopisje še" vedno slarokopilnosli, ki je delil modernemu svetu zoperno! Pravijo drugi: To je vse lepo, ali kdo bo pisal, kdo bo poročal? Prazen pomislek! (le bi drugih dopisnikov ne imeli ko duhovnike, bi bilo popolnoma dovolj. Duhovščina je preskromna, da bi znala svoje moči cenili. Med duhovščino imamo ogromnih zakladov znanja, požrlovalnosli, pridnosti, vestnosti ild. Ko bi kalol iška duhovščina hi la lo nekoliko organizovana, morali bi bili kaloliški časopisi najbolji. Poleg duhovščine najdemo v vseli slano-vih. iu zliisli med učilelji. može. ki so vneti za sveto katoliško slvar. Odkrilo po v e m o, d a i ma naš lisi ravno med gg. u či I e I j i zelo m a rij i v e. n e v I r u d I j i v e dopisniki'. Moči imamo lodaj dovolj, le prave organizacije in pravega spoznanja o nujni -potrebi kaloliških časopisov ni! Pridobili si moramo spoznanje, da je izdavanje, širjenje časopisov iu dopisovanje vanje sveto delo, s katerim vršimo nalogu, ki nam jo je izročil Jezus Kr.: »Pojdite po vsem svetu in učile vse narode ! ITežalosIna je resnica, da morajo kaloliški časopisi včasih celo poročila o misijonih zajemali iz židovskega »Piccola«. Včasih željno pričakujemo le par vrstic na dopisnici o kaki važni zadevi. pa jih ne dobimo! Kvišku tedaj, rojaki! Primorski Lisi , kol bojevnik za krščanske bere. Stric Valentin je prišel in z Mihom sta se kmalu dobro razumela; pripravila sta si drv, zanetila precejšnji ogenj, ler ob bornimi griži jej i hrane varovala mrliča, i Zvečer ji* prišel sosed Tonček, tudi že prileten mož, in v živih pogovorih so si razlagali možje dogodbe svojega življenja. ,.Tako živimo", djal je siari Valentin. „Ta-le moj nečak bi bil lahko še živel, pa Kog ga je poklical na račun; jaz pasem bil dvakrat v vojski, kroglje so žvižgale okrog mojih ušes, zrl sem smrti v obraz, ali vendar sem še tukaj.“ Utrnil je solzo v očeh, obrnil se s svojo plešasto glavo proti križu v kolu in globoko vzdihnil. „Ze toliko let nosim pezo življenja, užil sem že marsikaj hudega, a še bo treba. Ko sem davi hodil sem gori. počival sem osemkrat na poti treh čel rt ure od vas. Nnj se zgodi volja božja!” Ako pa bi bil pogledal v to plešasto glavo, videl bi |)j| — s kožo prevlečeno mrtvaško lobanjo. „Kaj pa je meni dobrega nasvetu?’1 Pripomni Miha. „Sam sem : moji že počivajo tam le pri cerkvi, mladi so mi šli v večnost otroci, žena v najlepših letih, ko bi mi najbolj koristila, vzel jo je Hog. Tako je naše življenje na lem svetu: dim iu pena na morju. Dal Hog, da bi bila srečna vaša zadnja ura, da bi vas ne zalotila smrt. kakor tega-le tu". ,,Bog daj, Uog daj srečno zadnjo ideje in za krščansko kulturo, se vam priporoča iu vam kliče besede Krislusove: Pojdi le po vsem svetu in učite vse narode ! Politični pregled. Položaj v Avstriji je ostal v preteklem tednu skoraj isti, kakor prej. Vladino stališče je še vedno nejasno, (in-vorilo se je sicer, da misli vlada storili v kratkem odločilen korak, in tla se radi tega že posvetuje ministerski predsednik /. raznimi političnimi strankami, a bolje poučeni krogi so mnenja, da bo vladni voz po stari cesti vozil do jeseni. Tudi ml češkega deželnega-zbora, ki bo morda sklican meseca avgusta, ni posebnega pričakovali. K večjemu, da se bo liiin mlatila slama ua novi način, a zrna le ne bo! Istrski dež. zbor se snide 20. I. m. v Kopru k letošnjemu prvemu rednemu zasedanju. Ta zastop se dosedaj radi lega ni mogel suiti, ker so se vsled pretiranih zahtev italijanske večine raz-iiili vsi spravni poskusi. Koncem minulega tedna je pa bival na Dunaju deželni glavar dr. Cnmpitelli. minuli ponedeljek pa zastopnika slovenske hrvatske manjšine, Spinčič in Lauiuja, in sklepali se sme, da se je posredovanjem Koerherja toliko doseglo, da ho mogoča vsaj deloma mirna razprava. Dne 7. I. m. so se sošli v Opatiji slovanski člani tega zastopa, da se dogovore o naduljni taktiki v deželni zbornici. Štajersko. Nemci so dali štajerskim Slovencem ime ,.boksarji.“ Mi smo pa mnenja, da spadajo štajerski Nemci k lej vrsti evropejskih Kitajcev. Nemški boksarji so se že zdavna uprli napredku iu narodni enakopravnosti, kakor Kitajci. Gospodje okoli ..Tagespošte11 si žele starih časov, ko so nemški vitezi prav po ne-viteško ravnali s bednim slovenskim ljudstvom Daje zato priporočajo luteranizem, da bi nazaj prišla zlata doba tridesetletne vojske. uro in sveti Jožef, patron umirajočih-1 izgovorili so vsi Irije. „Vesta kaj", zavzame stari Tonček, besedo; ,.jaz pa nič kaj rad ne posljušam vajinih besed, mene je nekako strah Iu pri mrliču, pa še vajini žalostni pogovori o smrti . . .“ ,,1’a boš moral tudi ti umreti, nisi bil v vojski, nisi zapuščen, dobro li je v družini, pa, veš, smrl ne vpraša ne kedo, ne kaj in ne kedaj, malo stresnila te bo, pa bo po tebi, hočeš — nočeš/ Ko so še nekoliko pomolili za dušo pokojnega Mariina, šel je Tonček domov, ter pustil tovariša sama, naj sc le pogovarjata o smrti . . . Drugi dan je bil pogreb ; stari stric Valentin ni spremljal mrliča na pokopališče. ker ni mogel tako hitro hoditi; moli! je v hiši in ihtel v bridkih solzah za ponesrečenim nečakom. Popoludne pa se je poslovil od dobrega Miha, za-iivalil za njegove dobrote ter lezel počasi proti domu : gotovo je zopet večkrat počival, saj moči ni bilo več dosti v njem. ,.Živim, živim, ali: Gospod ne pusti me dolgo; nič več nisem za ta svet: Martin, kmalu se vidiva-1, govoril je, ko je legel utrujen na borno ležišče. Tako živimo ... Ogorska je napovedala naši državni polovici, posebno Dunaju, trgovski bojkot. Po Mudapešti in po celem Oger-skem tekajo magjarski agentje in pregovarjajo ljudstvo iu trgovce, naj ne kupujejo našega blaga. Uprašati bi se moralo magjarske mogotce, ali res mislijo, du nima Ogerska z Avstrijo nič več skupnega. Francija bo imela, kakor poročajo franeozki listi, pri svetovni razstavi velikansko izgubo. Ali pa bodo imeli tudi židje izgubo pri tem, tega ne vedo listi. Nam sc zdi, da so izgube krivi krivonosi otroci Abrahamovi, ki so vladi predložili še le sedaj svoje precej velike račune, po katerih jim bo morala Francija odvagati njih ropotije se zlatom. Menelik, kralj abesinski, je začel veliko vojsko z Mohamedanci. Udrlo je namreč pred kratkim v njegovo kra-Ijestvo 90.000 dervišov in pokončali so vse na poti proti glavnemu mestu. Me-nelik jim je zdaj poslal nasproti velikansko armado, ki ho kmalu uničila besno mohamedansko drulial. Vojska v južni Afriki. Zmagoslavno so stopali Angleži po poročilih angleških časnikov v Transvaal. „Naše izgube so neznatne11, je vedno poročal angleški vojskovodja Hoberts. A glej! Izgube Angležev do I junija so že znašale ‘JO.i>00 mož. (Pač jako neznatno!) Koliko mož so izgubili Angleži v preteklem mesecu ni še znano. Kakor je videti iz teh številk, ne prede še Burom, marveč Angležem. Kako inogočeu je angleški general Koberts, je razvidno it njegovega boja z predsednikom drŽare Oranje. Po poročilih angleških listov je la predsednik že dvakrat padel na bojišču, trikrat je bil smrtno ranjen, dvakrat ujet, neštevilnokrat od vseh svojih vojakov zapuščen, in sedaj mu je poslal Koberts poslance in ga prosil naj zapusti Trensvaalske Bure. In takih slučajev je brez števila v tej nesrečni vojski. Vojska na Kitajskem. Položaj na Kitajskem je od dne do dne resnejši Zadnjič smo poročali o zmagi Evropej- Šiiri rimske patriarhalne cerkve (I’iJe J. K.) Ko stopimo skoz ene zunanjih vrat sv. Petra, pridemo najprej v velikansko lopo ali vežo, ki je dolga kakor cerkveno pročelje. Ozremo se na levo, vidimo tam na koncu marmornat kip cesarja Konstantina Velikega na konju; pogledamo na desno, pokaže se nam na konju cesar Karol Veliki. Po pravici imata oba cesarja svoja spomenika kot varuha pred vhodom, ker sta bila med svetnimi vladarji največa varuha sv. cerkve izza pa-pežtva. Obok in stene te lope lepšajo z razsipno lepoto rumenkasto pobarvane štukature, to so okraski iz gipsa, kakorš-ne vidimo v cerkvi na Konstanjevici pri Gorici. I/. le veže še le vodi pet vrat v cerkev. Duri srednjih so iz brona z lepimi uzbuknjenimi podobami, Se ostanek stare cerkve. V sv. letu se spodobi, da vstopimo skozi ^zlala-1 ali sveta vrata; ta so zadnja na desni. Sveta vrata so navadno zazidana, le začetkom sv. leta sv. Oče papež z zlatim kladvom slovesno odpre zazidano steno. Od znotraj pri Sv. vratih stojita dva moža v belih, dolgih oblačilih, ter najbrže predstavljata angela varuha nebeških vrat. Ta dva možaka podajeta romarjem na drogih poljubovat najbrže svetinje. Ko sem vstopil se sveto grozo v cev pri Tientsinu, a danes je mesto Tientsin zope v rokah ustašev. Evropejske velesile so morale podvojiti število vojakov, katere mislijo poslati v vojsko. In kakor je videti, ne bo še zadosti. Zraven tega se je še bati, da pride do prepira med velesilami. Japan je poslal na Kitajsko že 20.000 mož in v kratkem bo lUO.UiK) Japoncev na kitajskih tleli. Le-ti se ne bodo zastonj bojevali in bodo zahtevali gotovo lep kos cesarstva zase. K vsemu temu je došla v Rusijo lužna vest. da so Kitajci vse ruske zastopnike v Pekingu umorili. Nektere so najprej z vrelo vodo polili in potem jim odsekali glave, druge pa z razbeljenimi železi do zadnjega zdihljaja mučili. Neznano je še, kaj ukrene zdaj Rusija. Skoraj gotovo začne zdaj Rusija, ki je že pripravljena, na svojo roko vojsko in se bo nad Kitajci krvavo maščevala. Kaj poreko potem druge velesile k temu. ne vemo. Avstrija, kakor je videti, se ne mara utikati v to vojsko, a prisiljena bo v kratkem sodelovati z velesilami na Kitajskem. Goriška grofija. Henrik II. Znamenit zgodopisec lako-le sodi o Henriku: „Grof Henrik je bil izmed najimenitnejših knezov svojega časa, odličen po modrosti, znanju iu ugledu. Njegova narava je bila sladka, uljudna, Ijudomila, tako, da si je takoj ob prvem nastopu zadobil čislanje veljakov in pokorščino podložnikov. “ Trst ga je imenoval za svojega župana, Benetke so ga izvolile za častnega meščana (patricija). Trevižani se mu imajo zahvaliti za mnoge usluge, a naši Gorici je podelil 1307 ..mestna prava in predpravice.11 Dovolil je njenim prebivalcem, da si morejo voliti načelnika in druge meščanske upravnike, da bi skrbeli za mestne potrebe: tako je tudi pripustil občini dohodke nekaterih mitnic in nekatere druge vire dobitkov, da bi imela za svoje stroške. Grof Henrik je povzdignil svojo vladarsko hišo na višek moči in je ob enem najvrleje pospešil napredek našega mesta. L. 1322 ga je neprevidoma zalotila smrt na potu iz Treviža v Gorico, ko je imel 60 let. Brat Albert je nadomestoval pokojnika kot poglavar — upravitelj grofovi ne, a ni naravnost posegal v notranje posle dežele. Henrik je zapustil dete Ivana Henrika; bil je dvakrat poročen: prvič z Beatriko, hčerjo Gerarda grofa kaminskega, in drugič z Beatriko, hčerjo vojvode dolenjega Bavarskega, Štefana. Po smrti Henrika II si je prisvojil upraviteljstvo naše dežele in jerobstvo nad siroto Ivanom Henrikom — koroški vojvoda Henrik V. A grofica vdova Beatrika bavarska, modra in odločna žena, se je udeleževala varištva in deželne uprave, a podpiral jo je v teh poslih svak Albert. III. cerkev, ne, — v pozemska nebesa, obhajale so me misli: Bog ve, ali bom vreden milosti, da bom kedaj vstopil skoz nebeška vrata v nebeški Jeruzalem! Kaj naj rečemo o tem templu, katerega je človeški veleum sezidal v čast ponižnemu ribiču, prvaku apostolov! Vserod velikanske mere, vendar se vse prelepo vjema. Izbrane slike, dragoceni marmorji, mozaiki, to so podobe iz samih raznobarvnih kamenčkov in steklenih koščekov sestavljene, glede bogastva, barv in krasote nedosežni; zlato na oboku in stenah, nad vsem se radostno pasejo naše oči, kamor koli pogledajo. Vse, kar vidiš, te prevzame, vleče s silo tvoje srce in misli k Bogu, da moraš priznati, bodi kristijan ali nevernik: Velik si Ti, o Bog, Gospod vojnih trum, ki si nam ustanovil na zemlji edino zveličavno sv. katoliško cerkev, čije središče je ta prekrasni tempe! ! Vse, kar tukaj vidiš, in slišiš, sili tvoje misli v nebesa. Tukaj je vse ena molitev, tukaj moli ne le duša, ampak tudi telo. Obrni svoje oči in korake tje na sredo cerkve pod kupolo. Tam je marmornata polkrožna ograja, ob kateri gorijo v 89 pozlačenih bronastih svetilkah noč in dan luči. Po dvojnih stopnicah na srednji strani prideš pred grob sv. prvakov apostolov. Kovinaste pozlačene duri zapirajo prostor, kjer počiva del Novice. Mašniško posvečevanje. Gg. bogoslovci četrtoletniki i/. gor. nadškofije: Batič Val.. Domini Egidi.j, Franke Iv.. Medveš Otilij. Milanič Jns., Pirec Val., Šorli Peter; iz tržaške škofije: Gorlan Jos., Tlieuerschuli lv., Tonkovič Ladislav ; i/. poreške škofije: Polutnik Anton; iz krške škofije: Butkovič Iv. in Polonjo Matevž sprejmejo danes 12. I. m. subdi-jakonat, dne lf>. t. m. dijakonat iu 22. t. m presbiterat. — Presbilcral sprejme z njimi Imli brat Ambrozij Majcen iz kapuc, reda. II. Katoliški shod v Ljubljani se Im vršil dne ! II. iu 12. septembra t. I. in sicer tu o, da bo K), zvečer ustanovni shod. 11. Igido zborovali odseki, 12. bodo pa slovesni shodi. Vstopnice bodo izdane na ime. Ustopnina za vse tri dni in za tiskano poročilo, ki se bo izdalo po shodu, je 2 K: ustopnina za ves shod sam I K, za zadnji dan 50 vinarjev. Ker bo ta shod za naš narod neprecenljive važnosti v verskem narodnem in gospodarskem pogledu, je pričakovati, da bo udeležba ogromna. Danes je v slov Alojzijevišču v Gorici o lem zaupno posvetovanje. Imenovanje. Pravosodni minister je imenoval avskultanta gospoda Frana Dominka sodnim pristavom pri okrajnem sodišču v Vodnjanu v Istri. Nadalje so imenovani sodnim pri-slavom avskultantje in sicer: Ivan V e litre I la za Rovinj, dr. F. Pavl Seilz iu dr. Albert Bar zal za Trst. Minister za uk iu bogočastje je imenoval dr. Fdvarda Čast le pravim učiteljem na državni realki v Gorici, a začasnega učitelja Al. S točk m a i ra na goriški gimnaziji pa pravim učiteljem istotam. Ministerslvo notranjih zadev imenovalo je g. Ig. pl. Sc a rpa, c. kr. okrajnim glavarjem v Primorski; pravima naniest-ništvenima svetnikoma pa sta imenovana grof Marenzi iu voditelj okrajnega glavarstva na Voloskem Al. Fabijani. Ta poslednji, govori se, da pride k namestništvu v Trst, na njegovo mesto v Volosko pa da pride gori imenovani . okrajni glavar g. Scarpa. Dalje se poroča, da je imenovan okrajnim glavarjem v Poreču dosedanji voditelj tamo.š-njegaokrajnega glavarstva g. Al. Lasciac. Predseiinišlvo finančnega ravnateljstva v listu je pa imenovalo in sicer: davčnega preglednika g. Al. Na rdi nij a, davkarjem, davčna olicijala Rajmunda Go de as iu Kandida pl. Zuceo davčnima preglednikoma; davčnega preglednika Jožefa Zaccaria davčnim olici-jalom. Začasnega davčnega olicijala g. Jos. Sfiligoja davčnim preglednikom. Davčne pristave gg. Ilugona Biadioli, Henrika Ro se n k ra n z in Olavija Mari z z a, davčnim olicijalom. Davčne vež-benike Jos. Brezavščeka (Bresausig). Viljema F r a g i a c o m o, Lih. Stua in Miroslava Poniža, davčnim pristavom. zemeljskih ostankov sv. Petra in Pavla. Tu je ..konfesijo’1. Heči smemo, Iu j«* tista skala, na kateri je sezidana sv. cerkev, kraljestvo Božje na zemlji. Tu notri je posoda, v katero polagajo „pa-lije“, znamenje nadškofovske časti in zveze cerkvene liijerarbije z Rimom. Ob vratih groba sla pozlačena kovinasta kipa sv. apostolov Petra in Pavla. Pred vrati pa kleči, kakor živ kip papeža P i ju VI. iz belega marmorja, katerega je jako lino izkl sal kip.tr (Janova I. 1S22. Tega papeža ji- ukazal kruti Napoleon 1. jetnika peljati na Francozko, kjer je v mestu Valence umrl. Pred smrtjo je pre-ganjeni papež rekel: ..Peregrinus Apo-stolicus morior in exilio“ t. j. apostolski romar umrem v pregnanstvu. Kolikokrat so papeži na tem mestu molili za povišanje sv. cerkve 1 Nikjer na svetu se tako goreče ne moli apostolska vera, posebno besede: verujem v sveto katoliško cerkev. Da, tukaj je duhovno središče zemlje! Sveto navdušenje vleče iz celega sveta vernike na ta sv. kraj. Škofje morajo celo vsaj enkrat semle priti ,.ad limina apostolorum44 t. j. na prag ali v hišo apostoloy, da od tukaj nesejo na skrajne meje ljubezen iu navdušenje do sv. matere katoliške cerkve. (Dalje prik) V Gorici Vodstvo laškega ..Al oj z i j e v i š č a je kupilo lepo hišo v ulici na soški mosl št. 12. Zrelostni izpiti na real ki pričnejo jutri. Oglasilo se je izmed 23 sed-niošolcev le 13 in sicer 4 Slovenci. S Italijanov, in 1 Nemec. Nesreča. Ana Prinčič, 20 letno dekli1 i/. Kobarida, je služila na Franca Jožeta cesli v Gorici. V četerlek zjutraj je netila oge.ij v štedilniku. Da hi lože zakurila. je prilila petrolija iz posode, v kateri je bilo okoli 4 litre te usodepolue tekočine. Ker je preveč zagorelo, je nesrečno dekle polilo z v o d o, na kar je udaril ogenj iz štedilnika in užgal tudi petrolij v posodi, ki je razpočila. Dekl1 je bilo naenkrat v strašni m ognju ; pilita s petrolijem je gorela živa. Na obupni klic „Ogenj, ogenj!“ je prihitela gospodinja. ki je ogenj sicer kmalu zadušila, ali za dekle, — prepozno. Strašno ožgano in vso trdo so prepeljali v bolnišnico. Ob 10. predp. je sprejela vse sv. zakramente za umirajoče. V strašnih bolečinah je izdihnil i ob l:t 4 popoludne. Bog ji bodi milostliv! Zrelostna preskušnja na tukajšnji višji gimnaziji se je vršila zadnje dni pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika dr. Svvide. Oglasilo se je k izpitu 2t> osmošolcev in 2 privatista. Ker jih je pa med preskušnjo zaradi bolehnosti odstopilo ;">, ki bodo izpraševanj po počitnicah, ostalo jih je za ta termin še 23. Izmed teh sla napravila preskušnjo z odliko 2, IT) jih je proglašenih zrelimi, .') je dovoljena ponavljalna preskušnja po dveh mesecih iz jednega predmeta, a I je padel na jedno leto. Izmed Slovencev je zrel z odliko F rane V o d o p i v ec iz Ajdovščine ; zreli so: F r a n c Gabršček iz Kobarida, A n t o n M a n zoni iz Kanala. Julijan P a v I i č e k iz Kobarida, Nikolaj Sedej iz Cerknega, Anton Sok iz Kreda, Ivan Štolfa iz Volčjega grada, Mirko Triller iz Novega mesta, Josip Vel j a k iz Gorice in Fran Vuga iz Kanala, Iva n Ta b a j iz Št. Andreža in Anton Eržen iz Gorice; Neslovenci: Rudolf pl. L au n (z odliko), A rt u r B u r r i, K. Bolaflio, Josip G ra Idi in T. E r n s t. Mladim abiturijentom želimo vso srečo na trnjevem potu vseučiliščnih študij, nadejaje se. da se nam kmalu vrnejo v domovino kot vrli sobojevniki na narodnem polju. Zadnjič se nam je vrinila pomola, da smo zapisali: Pel dijakov je palo na 1 leto, eden na 2 meseca, mesto: Pet dijakov je palo na dva meseca iu eden na eno leto. Na tukajšnjem, e. kr. ženskem i/.obra/.evališeu so bile usposobljene z odliko sledeče slovenske kandidatinje in sicer: 1. za slovenski in nemški učni jezik: Antonija Babnik, Marija Bajc, Matilda Bol tar, Marija Fischer, Ana G er žel j, Olga Gregorič, Klementina Lovrenčič, Gabrijela Mercina, Marija Otoničar, Marija Pečenk o, Marija V e I e p i č, Terezija Zevnik; 2. za slovenski učni jezik: Leopoldina Bavdek, Cecilija F a j g e 1 j in Marija Zupančič. Dalje so bile vsposohljene: Klementina Božič, Leopoldina Bukovec, Frančiška Čopič. Julija Jun ec, Ana Klein, Ema Klemenčič, Valerija K o š i r. Oti-lija Likar, Elizabeta Makuc, Teodora markiza Ohizzi, Marija P e r h a v e c, Katarina P o d g o r n i k. Emilija P o š č i č, Zoliija P r a p r o t n i k, Angela Slav e c, Miroslava T o m e c, Elizabeta V a g a j a, Marija Vouk in Ema Z a j e c. ..Veselica v Šolskem Domu44. V nedeljo popoludne se je vršila v ,,Šolskem domu“ lepa veselica v proslavo šti-ristolelnega pripadanja naše dežele k Avstriji. Vdeležba je bila sicer dobra, a še boljša bi bila. da ni začelo popoludne deževati, vsled česar jih je mnogo v mestu in v okolici menilo, da se veselica sploh ne bo vršila. Veselica je pričela s slavnostnim govorom, katerega je govoril gosp. Klavžar. V svojem govoru je načrtal v kratkih potezah zgodovino naše goriške dežele v minulih štiristo letih ter povdarjal njen razvoj v dobi, odkar je zasedel prestol naš presvitli cesar Franc Josip I. Govoru je sledila cesarska pesem, katero so zapele učenke. Potem so pa sledile druge točke programa, ki so se vse izvršile v splošno zadovoljnost zbranega občinstva. G.dične: Štefanija Logovi č, Antonija Čičigoj, Pavla Praprotnik, Olga Božič, Ernesta Havel, Pavla Makuc in Avgusta Midi el s svojimi deklamacijami prepričale so nas, da nam v Gorici ne nedo-staje dobrih deklamovalnih močij. Čisto in razločno izgovarjanje, pravilno na-glašanje besedi ter istotako tudi pravilno iu vmerjeno kretanje rok, ki je spremljalo govor, k čemer se je pridružilo tudi moduliranje glasu, izrazujoče tu milobo, tu strah, tu zopet mulo, ogorčenost, veselje, vse tj nam je pričalo, da so mlade deklamovalke imele svojega spretnega učitelja. Pa tudi lepega iu pravilnega petja ne smemo pozabiti, ki sc je vrstilo z deklamacijami. Lepi vspeh hodi g. Širci v plačilo za njegov trud. Zadnja točka vsporeda je bila burka: „V posredovalnici", katero je po nemškem izvirniku prav spretno poslovenil ter za to priliko priredil gosp. E. KI. Igra je v jednem dejanju, ter ima dovoli zdravodovtipnih momentov, ki so prišli tudi do primernega izraza. Posebno ugoden utis je napravil na občinstvo odločen nastop igralk — ki so se menda v nedeljo v prvič sukale na odru. Tudi smo se prej ričali. da so imele igralke dobrega učitelja, a tudi učitelj dobre učenke, posebno glede na pravilno kre-tanje. Na kratko: Gospod Klavžar nam je pripravil s svojimi učenkami v nedeljo popoludne par prav prijetnih ur, pre-skušnje so pa prestale njegove učenke s prav dobrim vspehom, ki je njemu iu njim v čast. Včeraj ^so veselico ponovili. Udeležba je bila zopet obilna. Razstava v „»olskem domu-1. Izdelki deške obrtne nadaljevalne šole in dekliške obrtne šole bodo razstavljeni od danes do nedelje od 9—12. predp. iu od 3—5. pop. Smrtna kosa. — V Gorici je umrl dne 4. t. m. g. Val. Stanič, bivši veleposestnik in oče slovenskega odvetnika g. dr. Jožefa Staniča v Gorici. N. p. v m.! Ivan Zupan, orgljarski mojster in lastnik firme bratov Zupanov, vinrl je ti. t. m. v Kamuigoriei na Gorenjskem 43 let star. Ranjki bil je tudi izvrsten org-Ijavec in skladatelj. Iz Trsta. „Rdeči prapor44 je zopet nekaj počenčal o „Primorskem Listu.*4 V št. 19. pravi: „Bravo, bravo, ,.P. L. !4‘ To versko prepričanje (katoliško), ki se lahko sleče kakor srajca, je res malo čudno. Ali ne bodi vendar tako naiven, nedolžni Prim. List! Od kdaj pa sanjaš o verskem prepričanju? Zlasti pri katoličanih? Saj vi sami nočete prepričanja, temveč ,,vero.14 Misel je vendar greh, od kod pa naj pride kakšno prepričanje brez misli?" Na to odgovarjamo: Mi katoličani pravimo, da vera izvira iz milosti Božje in iz prepričanja. Prepričanje je nujna zahteva! To prepričanje vcepljamo že mulim otrokom v glavo z raznimi dokazi. ki so njihovim zmožnostim prikladni. Odraslim ljudem podajamo bolj učene dokaze. Od razumnikov pa zahtevamo, da so z vsemi dokazi za resničnost naše svete vere oboroženi. Gospodje okoli ,.Rdečega praporja-4 pa so tako nevedni, da niti ne vedo, da je sv. vera iz prepričanja. Pri njih bi morali začeti s prvotnimi dokazili, ker gotovo še ne vedo povedati, kaj je bilo prej: ali jajce ali kokoš!? Vsak otrok zna povedati da je bil Bog prej, ki je ustvaril jajce in kokoš! Žalostno pa je vendar, da se dobe dandanes tako nevedni razumniki, ki ne poznajo niti najbolj jednostavnih navkov ! Bodite prepričani gospodje okolu „Rde-čega praporja", da je vsaki stavek naše sv. vere tisočkrat in tisočkrat točno dokazan. Ako se hočete učiti, se hitro prepričate. Gotovo je ni vede, ki bi bila tako razvita in trdna, kakor je katoliška teologija! Največi veleumi: sv. Avguštin, Albert Veliki, sv. Tomaž Akvinski in drugi so vse svoje moči posvetili le tej vedi. svetovne knjižnice so vse naj ol-njene z bogoslovskimi knjigami. Se-ve, take svobode v verskih rečeh, kakoršno hočete vi, sv. kat. cerkev ne dovoljuje, kakor tudi matematična veda ne dovoljuje, da bi vi socijalni deuio-kratje trdili, da 2 X 2 = 6! — Naš dopis „1 z Trsta" v predzadnji številki jo vzbudil po tržaških slovenskih in laških časopisih mnogo hrupa. Vsi hočejo imeti prav! Mi pa ostajemo pri tem, kar smo pisali, ker pisali smo popolnoma objektivno! Ne moremo se dovolj načuditi besedam zadnje številke ..L Avvenire": ,.Res je, da zastava sv. Cirila in Metoda nima treh narodnih barv. nima narodnih trakov (še teh hi nam bilo treba): p;t ima slovenski napis in ta napis je nam in vsem dobro mislečim po pravici izzivanje!" Moj Bog! Tedaj bi se morali Slovenci v 'Prstu res poskrili v katakombe? Obžalujemo, da dopušča „1. Avvenire", ki je naš sobojevnik za katoliške resnice, take trditve ! 1'repričani smo, da je ta vrli li-l navedene besede v naglici izustil, ker drugače si tega razlagati ne moremo Kar je pisala o „P. L.“ Edinost" nima zmisla. Same fraze! I/, Brezovice v Istri, 7. julija. „Soča“ z dne 23. junija je prinesla dopis pod naslovom: ,.Z brkinske planote". V tem dopisu hvali ..kmečki fanl" podpisanega župnega vpravitelja. Toda podpisani župni vpravitelj te hvale nikakor ne sprejme iz razloga, ker isti dopis blati njegovega duhovnega brata iste školije ter iste dekanije, č. g. Josipa Klančiča, ekspozita na Vatovljah. Stvar pa je ta : Imenovani g. ekspo-zit je odločil, naj nosijo letos na praznik presv. H. T. nebo možje, a ne fantje. To pa je storil iz važnega razloga, ker ni mogel pripustiti k tej častni službi nekaterih fantov zaradi njih nedostojnega vedenja v cerkvi ter izvan cerkve. Gospod ekspozit je popolnoma korektno postopal, vsi trezno misleči mu dajo prav. A temu je sledil v zadnji „Soči“ dolg dopis, v katerem graja imenovanega gospoda nek ,,kmečki fant", kakor seje dopisnik podpisal. Ni namen podpisanega župnega upravitelja, da bi opravičeval napadanega g. sobrata, saj on sam to lahko stori, le toliko bodi omenjeno, da smejo vsi, ki pripadajo duhovniji Vatovlje. biti zadovoljni s takšnim dušnim pastirjem, kakor je g. Krančič, ki se mnogo trudi za pravi blagor od višjega pastirja izročenih mu duhovnjanov. V predgovoru rečenega dopisa se pa hvali doli podpisani župni upravitelj. Toda z vso odločnostjo zavračam to hvalo ter izjavljam, da se popolnoma strinjam s taktnim postopanjem imenovanega g. ekspozita ter da bi v tem slučaju isto tako postopal. Josip S v e t i č, župni upravitelj v Brezovici. Otalež. Veseli in siečni so bili dnevi od 23. junija do 1 julija za tu-kajšno kuracijo. Obhajali smo sv. misijon, vodili so ga prečastiti gospodje lazaristi iz Ljubljane, in sicer gg.: Urban Nežmah, Mihael Klančnik in I. Flis: Ljudstvo se je sv. misijona prav pridno in obilo udeleževalo kljub temu, da je obilo dela v tem času na polju. Ljudstvo je popustilo poljsko delo in šlo z velikim veseljem in veliko vnemo na dušno delo. Govori preč. gg. misijonarjev so bili v resnici lepi, prepričalni in pretresljivi, in to je ljudstvo vleklo v cerkev. Globoko v srce so segali lepi nauki, ljudstvo je bilo zelo ginjeno in je mnogo solza prelilo, veselo znamnje, da besede gg. govornikov niso bile prazne in zastonj. Procesija ob sklepu sv. misijona z misijonskim križem je bila veličastna. Ljudstva silno veliko, ker je bilo vreme lepo. Udeležilo se je procesije 10 gosp. duhovnov, med temi trije bližnji sosedje iz Kranjskega. Vsem preč. gospodom lepa hvala za udeležbo, s ktero ste sklepno slovesnost sv. misijona povzdignili. Vodil je procesijo preč. g. dekan iz Cirknega, in nad 100 deklet z venci na glavi je šlo pred križem, to vse je procesijo zelo povzdignilo. Odšli so gg. misijonarji, dolgočasno je po njih, pa saj so nam lep spomin zapustili, — la je — misijonski križ. O, da bi se radi vsi obilo k temu križu zatekali, na misijonske nauke se spominjali, da bi vsi srečno prišli tje, ker se nahaja sv. križ v nebeške;;! veličastvu! Prečastitim gg. misijonarjem pa kličemo iz globine serca z združenim glasom: ,.Bog vam obilno poverili trud in naj blagoslovi vaše delovanje". Molite za nas in mi bomo molili za vasi Volčjij-rad pri Komnu. Cerkvena I slovesnost sv. Janeza Krstnika v Volčjem- I gradu se je vršila I. julija o prav lepem vremenu. Veselo nam je igralo srce. ko j smo slišali pritrkovanje zvonov tri dni j pred cerkveno slovesnostjo. Tudi moram omeniti pokaii|c topičev, ki so jo v ne- | del jo na vse zgodaj oznanjevali. Ob de- ! veli uri in pol je bila s>\ maša, katero je daroval preč. g. dekan I. I„ i/. Komna, j Po sv. maši je bila procesija /. Najsve- j tejšim. katera se je vršila v lepem redu. K. J. M. It. V Sovodnjah se je vršila v ne- j deljo slavnost z odkritjem spomenika i štirisloletnega pripadanja naše dežele k j Avstriji. Slavnosti se je udeležilo več gospode iz mesta. Videli smo tam g. dvornega svetnika vit. Bosizio. nadkomisarja Polley-a in polkovnika v Gorici garnizujo-čega c. in kr. pešpolka št. 17,/. mnogimi častniki, pripadajočimi raznim oddelkom goriške posadke. Tudi ekscelenca leld-cajgmajster v. p. grof Degenfeld je počastil slavnosl s svojo navzočnostjo. Pri odkritju spomenika je svirala popolna vojaška godba iz Gorice. Govorili so gg. baron Bianchi nemški, dvorni svetnik vil. Hosizio slovenski in nemški. Seveda le slovenski sta govorila č. g. Jožef Ker-folja, kurat v Gahrijah in pa g. nadučitelj Ivan [tenko. — Ker je popoldne, bas ko je imela pričeti tombola, deževalo, se ni tombola sponesla posebno dobro. Xa Velehrad! Kakor zadnja leta hode i letos dne 30. in 31. julija na Velehradu na Moravskem, ob grobu sv. Metoda, slovanski evharistiški shod in slovesno zborovanje apostolata sv. Cirila in Metoda. Dne 31. julija in I. avgusta se ondi vrši tudi slavnostna akademija. K tem slavnostim so povabljeni vsi častilci slovanskih apostolov sv. Cirila iu Metoda ter dobe primerna prenočišča. Zadnja železniška postaja je Ogersko Gradišče. Natančnejša pojasnila daje župnijski urad na Velehradu ali pa državni poslanec dr. Anton Stojan v Dražovicah, p. N. Bousinov na Moravskem. V Mirnu so imeli v pondeljek pravi praznik. Neka vdova Pavlin stanujoča v Trstu zadela je glavni dobitek v loteriji znesku 510 tisoč kron. V svoji sreči spomnila se je svojih sorodnikov ter jih v ponedeljek pogostila in obdarovala. Za cerkev M. K. na Gradu darovala je 200 kron. Bilje. Nove orgije stavi g. Ignacij Zupan s Kamnegorice ta teden v Biljah; prih. nedeljo jih blagoslove in javno poskušajo. Več sporočimo prihodnjič. Bukovica pri Kenčali. V ponedeljek 9. t. m. je prišel pod voz na poti v Bukovici neki J. Juren iz Itenč, ko je vozil premog iz Gorice v Henče. Kolo mu je spodnjo piščal na nogi premestilo in ga tudi na herbtu ranilo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. I/ Novakov. V četrtek 5. t. m. je treščilo okolu 4. ure zjutraj v hlev posestnika v Davči Antona Torkar, po domače „v Gozdu11. Zgorel mu je hlev, dve junici, tri svinje, trije koštruni : zraven pa še 105 gld. (210 K.) ktere je imel v kleti, ki je bila zraven hleva. Ko je mož opazil nesrečo, bila je streha vže v ognju. Na gasitev ni mislil, ker bi bilo to brez-vspešno. kajti bil je sam. Začel je izganjati živino in bi se bil kmalu ponesrečil, ker se je obleka vnela na njem. Zavarovan je bil pri ..Slaviji" za 300 gld. (600 K), pa ko bi ne štel druzega kol kar mu je zgorelo brez poslopja, je vrednosti črez 800 K. Mož prosi vse sosede na okrog pomoči, ker je hil vže prej reven, in sedaj pa še ta nesreča. I/, Soče. Dne 20. p. m. hitro popoldne smo imeli tukaj strašno nevihto z nalivom in tudi točo. Paša na planinah je hi la popolnoma pokončana. Tisti dan na planine namenjena živina se je morala vrniti. Krompir je bil h sreči le deloma poškodovan. Največjo škodo je pa naredil naliv prav v koncu v Lepeni štirim posestnikom, ker jim je z prodom zemljišča zasul. Itak ubogemu Žvanovemu Tonu je malo posestvo popolnoma zasulo in za vedno uničilo. Pri Lazarju so morali krave na vrveli iz hlevov, z vodo napolnjenih, rešiti. Buosu pa so jagneta v hlevu utonila. Preteklo soboto je gnal bolehni posestnik Miklavčičev Miha ovce na Zjabca na pašo iu je tam sede s palico v roki umrl. Zapustil je pet nedoraslih otročičev, ženo in obnemogle, že nad oO lel poročene stariše. Se nekaj po vrhu : Dne 2 I m. je prodajal nek prebrisan ISovčan tukajšnjemu poštarju 220 gl. vrednega konja. V pogajanje se je vpletel še nek Trenlar. Movčan ne upajoč. da bi imel Trentar tako svoto denarja pri sebi. zavpije : Vam ga dam za 120 gld. Trentar potegne listnico i/ malhe in našteje denar. Se-ve. da se Bovčan vsi rasi: a kupčija je bila sklenjena. K. It. Iz Srednjega smo dobili še drug dopis, v katerem se mm poroča, da je toča in povodenj grozno (»pustošila vasi v srenjskem vikarijatn iu po volčanskih Mulili dne 20 junija. Dobili so je pogozdili in jarkih še cele kupe 2. julija. Žilo ljudje kosijo, ker je do cela potolčeno. Na polju je vse suho kakor o Božiču. Vinske Irte nimajo nobenega lisla. ter so za več let poškodovane. Na sadnem drevju je vse listje suho, mladike so docela od tolčene. Za več lel ni upanja, da hi se kaj na drevju pridelalo, in edina pomoč je taiiiošnim kmetom, da kaj denarja za sadje dobijo. Že štiri leta poprej niso čisto nič pridelali, ker je mraz v cvetu vse kon čal. Letos je vsega veliko kazalo, ji* pa toča in povodenj vse končala. Ker je bil Imli strašen naliv, je voda ubogim kmetom vso zemljo iz njiv pobrala. Slišal sem kmeta, ki je tožil, da v eni sami njivi mu je voda lf>0 kron škode naredila. Grozen je prizor, ko človek lo gleda ler vidi le ljudi, kako žalostni zrejo v bodočnost. Ako tem ljudem vlada kaj ne pripomore, ne bode jim mogoče davkov plačali, ker so v prejšnjih letih v dolgove zabredli vsled slabih tetin. I. L. Štajerske novice. — Slomše-k o v o slavje. Stoletnica rojstva slavnega slovenskega škofa Slomšeka se bo praznovala dne avgusta na Ponikvah. Delajo se že velikanske priprave. Udeležba bo iz vseh strani ogromna. Tudi Hrvatje so obljubili, da se udeleže. — Župan celjski Stieger je dobil na predlog štajerskega namestnika Clarva najviše potrjenje županom celjskim. — S I. julijem je začel izhajati v Ptuju slovenski list ..Staj ere", ki je pisan v nemškem duhu. koroške novice. — V novicijatski hiši Jezusove družbe v št. Andrežu v lavantinski dolini na Koroškem bodo letos od 0. do 10. avg. duhovne vaje za duhovnike. — Od 10. do 14. avg. pa za dijake. Vaje bodo v nemškem jeziku. — Povodenj in loča sta tudi po Koroškem napravila veliko škode. Utonilo je tudi več ljudi. — L. 1899. je bilo na Koroškem 365 ljudskih šol in sicer 278 nemških, 83 dvojezičnih in le 4 slovenske ! Zasajajtc sadna drevesa ob občinskih cestah. Na Češkem se nahajajo občine, katere iz sadja ob cestah toliko skupijo, da vse občinske potrebščine, kakor šolstvo, za občinsko pisarno, za občinske ubožce, pokrijejo iz dohodkov od sadnih obcestnih nasadov. Socijalne drobtinice. V korist mali obrti. Krščanskosocialni poslanec dr. \Veiskirhner je v deželnem zboru nižjeavstrijskem predlagal. da se ustanovi deželni osrednji urad za pospeševanje male obrti, sosebno /.a posredovanje pri javnem zalaganju vojnega era rja. dežele in občin po obrtnih zadrugah. Z osnovo tega osrednjega urada naj se takoj prične ter za pripravljavna dela dovoli 15.000 kron. Ta osrednji urad deloval bode kot samostojni deželni zavod pod trgovskim vodstvom. kateremu je pridružen svet zastopnikov zadrug. Potrebni denar posodi dežela. Ta naprava bode velike važnosti za nižjeavstrijske male obrtnike. Kdor vero pobija, nravnost razdira. Ta resnica ne potrebuje dolgih dokazov, posameznik jo najde pri sebi potrjeno. Suženj strasti postane človek, ko vrže od sebe sladke verske spone. Isto dokazujejo povsem nepristransko mrtve številke v statistiki liz vseh delov sveta). Tako je ginila n. pr. na Pruskem nravnost zlasti mej mladino, — ko se je vpri- zoril proti cerkvi ostuden boj imenovan ..kulturni bnj.“ Itila je lo gonja proti pozitivnemu krščanstvu In vspehi ? Številke naj zopet govore! Od leta 1872 do 1878 je poskočilo število hudodelstev pri mladini od 693 na 1197. prestopkov od 7.843 na 11.152. Vršilo se je ogromno število preiskav in sicer : l. 1872 I. 1878 1. nuli ra/.Aaljfiija vi-liCaiistva 1H t; 1.95)4 2. ii|mra proti oblast i 4.787; 7.273 i! pivmeškov proti javin'iim r<-u f>9; 1194 <>. * krivili /.atoJb 250; 605 7 » liu.loilHstov proti nravnosti 1.202; 2.601 8. > uboja in umora 171; 297 !•. » li‘l<‘siii't!a poškoitovanja 5) .5(06; 19.lito 10. * /.;tanja 270; 425 skupaj 22.508 45.594 Te številke dobiš uverovljene v knjigi Verhrechen und Verbrecher in Preussen, katero je spisal tajni višji justični svetnik \V. Starke v Berolinu. — Torej število preizkav radi raznih hudodelstev se je v 6 letih podvojilo. V nadaljnih letih je število zopet zdalno poskočilo, in to za časa kulturnega boja iu liberalnega gospodarstva! Grob koplje narodu, kdor podira vero in njene stebre. Več besed ni treba; saj vidimo tudi v naši deželi, kako se širi podivjanost mej mladino vsled okuženja od liberalne strani. Videanl consules! Kuj je naredil prodajalec žganja. ..V zadnjih treh mesecih sem naredil več ko tisoč dobička", rekel je smehljaje se prodajalec žganja svojim sosedom, ter si zadovoljno mel roke. „Še več ste naredil, kakor to“, mu mirno odgovori eden pričujočih. ..Kako lo mislite"? praša krčmar. ..Družinsko srečo ste razdejal, žene in otroke ste naredil uboge in bolne, revne in site življenja. Moja dva sina", nadaljuje s tresočim glasom, „ste naredil pijanca. Mlajšega ste tako napojil, da je padel in se tako poškodoval, da bo celo življenje revež. Materi teh mladeničev sle srce prebodel. Ah da ! Veliko ste naredil — več kakor vam morem nara-čuniti, pa cel račun vam Bog enkrat predloži, le zanesite se na to, gotovo vam ga predloži. Naša društva. Tombola v Št. IVtru pri Gorici. Kakor smo že poročali, priredi prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. bralno in pevsko društvo „Slovenska Zveza" v Št. Petru javno tombolo v korist „Šolskemu domu", ..Alojzijevišču" in ^Delavskemu društvu". Kakega pomena so za vse goriške Slovence ta društva, nam pač ni treba še posebe omenjati, kajti o njih važnosti je prepričan že vsak Slovenec, v katerem bije le še količkaj rodoljubno srce. zategadelj je pa tudi dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da jih po svojih močeh podpira. To in pa namen, da pokažemo svojim narodnim nasprotnikom, da se zavedamo goriški Slovenci svojih narodnih dolžnosti, nas kliče v nedeljo v Št. Peter. Zatorej pa kličemo še jedenkrat: V nedeljo dne 15. t. m. vsi v Št. Peter! »Gospodarska zveza" v Ljubljani ima dne 19. julija t. I. ob 5. uri pop. v veliki dvorani „Katoliškega doma" skupščino. Do zdaj sli bili na Kranjskem dve društvi: ,.Zveza kranjskih posojilnic" in „Gospodarska zveza". Ti dve društvi spojite se zdaj v zadrugo: „Gospodar-ska zveza *. Ker je »Gospodarska zveza" velike važnosti tudi za Primorsko, je pričakovati obile udeležbe tudi od tukaj! Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo 29. junija v Gorici svoj 21. zbor. Velečastitljivi gospod dr. Jožef Pavlica je orisal značaja svetih apostolov Petra in Pavla, ter je dokazal iz njunih značajev, da katoliška cerkev ni človeško, ampak božje delo. Predsednica je prebrala nova društvena pravila, katera so društvenicc enoglasno odobrile. Dne 2. junija so društvenice pele v cerkvi sv. Ivana Hallerjevo mašo op. 32. \Vitt-ov ..Veni Creator"in Lasciacov „Ave Maria." Duhovne vaje bodo na Sv. Gori, in sicer od 26. avgusta zvečer do 30. avgusta zjutraj. /a Alojzijev išče. Preč. gg. Jos. Kragelj, dekan v Tolminu 24 K. Andrej Ferfolja, župnik, 20 K, č. g. Ivan Seljak 4 K, N. N. 10 K. Na svatbi g. Hud. Makaroviča v Avčah z g.čno Karolino Marijo Gruntar iz Kobarida dne 21. junija se je nebralo milodarov 18 K. kar se razdeli polovično za ,.AIojzijeviščc“ in ..Šolski Dom“. Komen. Sadjarsko društvo za Komenski sodnijski okraj je c. k. namestništvo v Trstu dovolilo — ter je imelo pret. nedeljo ob 4. pop. že 1. občni zbor. Z ozirom na važno nalogo, Katero si je društvo izbralo: oživiti in povzdigniti sadjerejo in sadno kupčijo na Krasu ter tako pridobiti propadajočemu gospodarstvu novih do sedaj neznunih dohodkov — nadejati se je mnogo udov. Ob enem priporočamo ne le temu društvu, ampak sploh vsem, lepi članek v zadnjem koledarju sv. Mohorja: ..Slovenci, po-primimo se sadja rs tva!", spisal Fr. Praprotnik. V Kamnjah je imelo vinarsko in sadjarko društvo dne 8. t. m. občni zbor. Iz odborovega poročila zvemo, da je društvo razdelilo med 51 udov 42.000 ameriških kolči, deloma že vkore-ničenih, katere je vlada darovala, in par sto cepljenih sadnih dreves iz domače drevesnice. Društvo ima v Kamnjah drevesnico in trtnico, v Vrtovinu le trt-nico. Stroškov je bilo 845 gld. 86 kr., dohodkov z lanskim preostankom vladne podpore le 222 gld. 60 kr. primanjkljaj je pokrila vlada z letošnjo podporo 800 gld. Trtnice imajo namen, širiti v okraju ameriške podlage vinogradom, kateri naj bi bili zavarovani proti trtni uši. Cepljene trte v trtnici pa ne pospešujejo društvenega namena, zato je vlada dala podporo z izrecnim pogojem, naj se iz-gojujejo divjake. Hranilnica in posojilnica v Solkanu je imela v preteklem letu 125.127 Kr. 76 vin. prometa. Hranilnih vlog so vložili 34.701 Kr. 46 vin., vzdignili pa 27.537 Kr 10 vin. Izposodila je posojilnica 22 440 Kr. vrnili pa so posojil 3346 Kr. Za kratek čas. Dobro se je odrezal. Dva narodna naprednjaka sta na potu vzela v sredo mej se enega naših somišljenikov in ga vprašala: ,.Povej nama, ali si osel ali norec, da držiš s klerikalci?" ,.Ne nisem ne eno, ne drugo, ampak v sredi mej obema*1. — Nedolžen. Sodnik: Kaj vraga ste zopet naredili? Danes je že dvajsetič, da se kot sodnik bavim z vami!“ Postopač: „Saj jaz vendar nisem kriv, da Vas niso še povišali*. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Itajt. Tiskala »Narodna tiskarna« v Gorici. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bala briških, dal- tna bala briških, dal- na vina la matinakih in avskih, tK isterskih v i lanskih. * nagrado«. vipi furlanskih, ’ w nog Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ugersku monarhije v sodih od 60 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana imame. Postrežba pofttena. Anton Potatzky v Gorici, na sredi RaŠtela hiš. štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče niriiberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine ia pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice. Hišna oMa za vse letae čase. Posebnost: ••mena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Objava. Podpisani naznanja, da bode po bridki izgubi drazega Ivana lirma i>i itini ti ui ttt tio' gu ■ * 11 111 ■ • ut tirata '/.uj>au pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala orgij arsko obrt, katero je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo hode tudi nadaljeval pod imenom Bratu Zupan, orgljarja v Kanmigorici. Preudano se priporoča prečastiti duhovščini in velečaslilim cerkvenim predstojnišlvom in bilježim velespošlo-vanjem mlani za firmo H ra ta Zupan Ignacij Zupan, nrgljurski mojster. M E jM Q I# Q lil (V cm ti w w ^ w ## skrivnost ni več napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po irancozskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec. Peški liker, Kimel po 80 kr.: Slivovec, Rum, uešnjevec, Alaš,w Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. ' 'tki pošiljat vi pride-nem navodilo, k: .o se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavinu, Trst, Via Melvedere št. 23. Anton Breščak Gorica, gosposkaulica št. 14, (blizu lekarne Gironeoli). lina v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodornejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselne sohe je po nemškem slogu iz odlikovanih Černigojevih delavnic v uliciRoiitiMHiovo in via Leoni, kal ere se lepše in nkus-neje izdelane in ceneje od dunajskih in IJndapešlanskih tovarni. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preprogi' za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-ni a ni i in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Bošilja se ludi izven Gorice po železnici in parohrodih. V zalogi ima najclcgatncjšo sobno (»pravo, na katero sc še posebej opozarjap. n. občinstvo! Sadjarsko in vinarsko društvo za J3rda v (gorici Prodaja naravne iu pristne briške pridelke po '/.merilih venah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva jo: Gorica, ulica Barzellini št. 20. Jr. Irti ir Md klepar v Ozki n lici (Via St ret ta), se priporoča slavnemu občinslvn. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. V*'- ti Anton ti Ji čevljar !! Semeniška ulica št. 4 Gorica, M urinuruča si> t"/ u zaraznovrstna naročila po meri ru» .Hi /n gospe iu gospodi1. .Pl S „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manulaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak lelni čas V lisijvečji izberi, kakor: sukno, platnu, prle-ilino, GhilTon, okslorl. srovico, vsa-kovrslne preproge, zavese, namizne prh*; nadalje vsakovrslno perilo.srajce. Jager ild. ild. Vse |>o naj nižjih cenali. Cent* so stalne lire/, pogajanja. Čebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočani prečasl. duhovščini, cerkvenim oskrbnišlvom in slavnemu občinstvu. ' Z odličnim spošlovtmjem J. K o pač, sveča r. I lira sv. Antona štev. 7. v Gorivi. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) priporoča častiti duhovščini iu slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Kort,i, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, I, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po '/■• kila in od I funta. Razpošilja blago na vse kraje. Cena primerna, postrežba dobra. j^rcton jpon. klobučar in gostilničar v Scmeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prislini domača vina Ier postreže ludi z jako okusnimi jedili. Boslrežba iu cene jako solidne. Odlikovan fotografski atelier 11 11 Ant. Jerkič Gorica, Gosposka ulica štev. 7 v hiši „Gor. ljudske posojilnice11, edini zalagalelj c. kr. avstrijske državnoiiraduiške zvezo za Goriško. sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Novi velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. R. n. gg. državni uradniki innjihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15"/« 11 11 11 11 rabata. Se loplo priporočit z odličnim spo-šlovanjem mlani Anton Jerkič. p Važno za vsakega! Žepna ura Aukur Rom. (tudi posi-ebmjena) z lupim krovom, 3 letno poroštvo. - Klegautne oklopuo verižice z mahalom. Pariški sestav. — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par po-zlač. gumbov za zapustnike. — Oprava naprsnih iu ovratuih gumbov. — Par srebrnih uhanov. — Prstan z utrgani, kameni. — Malo župno zrcalo. Te dragocenosti sr dobi; po poštnem povzetju za 2 gld. ‘Jo kr. Ilratje II ur v iz, Krakov, Stradom 17 (Avstrija). Kar ur ugaja, se v 8 dneh lehko povrne. - Rogali ilustrovani katalogi se dobe brezplačno. Prekupci iu agenti se sprejemajo. Mirodilnica (drogerija) v Tržni ulici v poslopju okrožnega sodišča je bogato založena z blagom najboljše vrste ter more na drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga. 1’oscbno se priporoča cerkvenim oblast viru, županstvom, uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim iu privatnim zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem, živinozdravnikom, pirotehnikom itd. — Priporoča zlasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronza; po-kosti (lake), sušilo, zamasko (kit), vodič, razne krede, lini cement portlandski, čopiče, ščeti, oterače za noge, šablone, zamaške, gobe, milo, sveče, vžigalice, petrolej ; najlineje žveplo in bakrani vitrijol; cevi in druge reči iz kavčuka (galoše), razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode, cedilke, (gui 'uinel, cerkveno kadilo in kol primeso dišeči sloraks ; razna čistila, gladila in mazila; prepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opravo, pogačo za pse; toaletno milo in drugo lepodišeče blago (parfumerije); potrebščine za fotogralije itd.