MM/ BBESTOV I nhznr /X t /—X---1 II___EZ3 K L^~T I XZZX letnik III Prvi maj, praznik dela, je praznik vseh delovnih ljudi sveta. Internacionala doni ta dan iz grl milijonov delavcev vsega sveta. Prvi maj je kakor pomladni navdih, kakor prebujenje pred novimi doživetji, pred novimi nalogami, prizadevanji in u-spehi. Prvi maj daje spodbude, prvi maj vliva upanje v najlepše. Praznik dela praznujemo letos sredi jubilejnih proslav 50. obletnice ustanovitve in obstoja Zveze komunistov in sindikatov Jugoslavije. Petdeset let borbe, dela, odpovedovanja in žrtev, petdeset let zmag in uspehov delovnih ljudi v borbi za lepše življenje, za zmago samoupravljanja, za zmago osvoboditve človeka. Pol stoletja dolga pot je to. Naj živi prvi maj! Naj živi 50. obletnica ZKJ in sindikatov delovnih ljudi Jugoslavije! Vojna vihra v Vietnamu ni prenehala, odpirajo se nova žarišča na Daljnem vzhodu. Topovi grme na Bližnjem vzhodu. Svobode je za češko ljudstvo in državo vse manj. V Grčiji traja drama še naprej. In še in še... Z borbo delovnih ljudi teh dežel za svobodo, mir in pravičnost raste naš odpor proti vsem, ki bi nam želeli kratiti svobodo in pravico samouprave. Svobodni hočemo tudi v bodoče praznovati prvi maj—praznik dela. Prvi maj praznujemo letos v silno razgibani graditvi Bresta. Toliko pričakovana rekonstrukcija, več kot trimilijonska investicija je stekla. Ker smo si vsa leta obstoja Bresta prizadevali, dosegali uspehe— je to krona teh naporov za nov odskok k še večjim uspehom. Rastejo novi delovni prostori, prihajajo prvi stroji in naprave. Rast prostorov in števila strojev pa brez delovnega človeka, ki bo strojem služil, ne pomeni nič. Človek je tisti, ki bo dal tem mrzlim napravam življenje. In kolikor bolj bo ta znal ravnati s temi napravami, toliko večji bo uspeh pri delu. Začenjamo s proizvodnjo, ki se more v dveh letih podvojiti. To ni majhna naloga. Obvladovanje takega obsega terja od slehernega člana kolektiva, da vloži kar največ naporov in znanja. Le tako bomo dosegli pričakovani uspeh. Zakaj vse to? Zato, da dosežemo višjo raven družbenega standarda, da odpremo široke možnosti razvoja, okolja kjer živimo in delamo, da bomo še naprej dosegali rezultate, ki so nam v ponos. Čestitamo članom kolektiva Brest in ostalim delovnim ljudem naše komune k prvem maju in želimo tudi v prihodnje mnogo uspehov! 30. APRIL 1969 ŠTEVILKA 19 Kako gospodariti največjim narodnim bogastvom z Že več mesecev trajajo razprave o gozdarstvu, ki so v prvi stopnji našle svoj epilog na zasedanju republiške skupščine. Na tem zasedanju je bilo predloženih 9 različnih dokumentov in predlogov raznih ustanov, ki se pa po svoji vsebini zelo razlikujejo. Eni — skrajneži, zastopajo stališča, da je sedanji sistem gospodarjenja z gozdovi v najlepšem redu in da ga ni potrebno menjati, drugi pa težijo k temu, da se zakon sploh ukine in naj se družbeni organi v ničemer ne mešajo v to dejavnost. Poleg tega, da tudi mi čutimo nezadovoljstvo zasebnih lastnikov gozdov ob sedanji ureditvi, kot člani delovnega kolektiva ugotavljamo, da je sedanji sistem gospodarjenja z gozdovi treba razvijati naprej, smiselno ciljem gospodarske reforme. Nam kot podjetju ne more biti vseeno, kako se bodo ta vprašanja razrešila, ker smo v marsičem odvisni od gozdnih surovin za naše poslovanje. Z dejstvom, da imajo gozdovi dvojni značaj: družbeni in gospodarski, se zavedamo, da je rešitev, ki bi zadovoljevala vse zainteresirane, dokaj zapletena. Znano nam je, da je v dosedanjih razpravah tudi o teh problemih zelo aktivno sodeloval naš poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine Jože Lesar. Svoja stališča je oblikoval v dokumentu: »TEZE ZA SPREMEMBE V GOSPODARSTVU SR SLOVENIJE«. Te teze sestavljajo enega izmed 9 dokumentov, ki so bili' predloženi v razprave na skupščini in bodo prisotni tudi v javni razpravi o gozdarstvu, katero bo po sklepu republiške skupščine organiziral izvršni svet najpozneje do 20. maja. Ker bomo imeli možnost aktivno sodelovati v razpravi o gospodarjenju z gozdovi, objavljamo teze tov. Lesarja v celoti brez komentarja. TEZE ZA SPREMEMBE V GOZDARSTVU SR SLOVENIJE 1. Posebnost gozdarstva kot gospodarske panoge ima po pomembnosti dvojni karakter: a) družbeni (izhaja iz več družbenih koristnosti: naravno bogastvo, klimatske in vodne gospodarske razmere, obramba, turizem itd.) b) gospodarsko pridobitvcni značaj Pri vsakem pristopu k obravnavanju problemov iz področja gozdarstva morata biti prisotni obe omenjeni značilnosti. 2. Sedanja sistemska ureditev, kakor tudi zakon o gozdovih, upošteva dvojnost omenjenih značilnosti. Vendar pa sedanja praksa kaže na nujnost proučitve te materije s ciljem izpopolnitve sistema (tudi zakona), in sicer: a) sedanji zakon je bil sprejeman in prilagojen administrativnemu načinu gospodarstva (do lanskega leta čvrsta distribucija in predpisane cene za vse gozdne asortimente). Temu karakterju je bila tudi prilagojena organizacija za obvladovanje obeh značilnosti in obeh sektorjev po lastništvu. Območja organizacijsko predstavljajo gozdnogospodarske organizacije, ki so po eni strani predstavnik družbe za urejevanje družbenih interesov (regeneracija gozdov), po drugi strani pa kot proizvodne poslovne organizacije. Obojna dejavnost je s sedanjim sistemom tako od vzgoje gozdov, skozi proizvodnjo in realizacijo gozdnih proizvodov uklenjena v monopol. Sredstva za vzgojo gozdov si GG določajo sama, sama načrtujejo, sama izvajajo dela in tudi' mi obračunavajo. b) Danes v pogojih tržnega gospodarstva, ko so promet z lesom in cene svobodne, sedanja ureditev favorizira poslovne interese na škodo družbenih interesov in odgovornosti za gospodarjenje z gozdovi. Kljub sproščenemu prometu z lesom in prostim cenam sedanja oblika GG predstavlja monopol tako v gospodarjenju z gozdovi pot v poslovni pridobitnosti med obema sektorjema lastništva. 3. V sedanji organizaciji GG sta v konfliktu neposredni poslovni interes in naloga dolgoročnih naložb v gozdove. Sedanja sistemska ureditev omogoča prelivanje sredstev, potrebnih za biološke naložbe v poslovne namene. 4. Elementi delovanja tržnih zakonitosti so razdvojili enakost interesov kolektivov v GG. Težišče je na poslovni dejavnosti same blagovne proizvodnje in čim večje realizacije. Iluzorno bi bilo zahtevati od teh kolektivov, da z enakim interesom vrše vlaganja za normalno obnovo gozdov, ker gre v tem primeru za izredno dolge naložbe, pri katerih je začetek rentiranja šele po tridesetih do petdesetih letih. Vzroki za sedanje obnašanje kolektivov v gozdarstvu so izključno v sedanjem tržnem gospodarstvu neprilagojenemu sistemu. 5. Nujnost je razmejiti dejavnost in samoupravne pravice kolektivov v GG na poslovno dejav- nost same blagovne proizvodnje, vsebino družbene odgovornosti za gozdove pa prenesti na pristojne družbene organe. To nujnost razmejitve narekujejo tudi drugi sicer nerazrešljivi problemi v tej gospodarski dejavnosti. 6. Neenaki pogoji gozdno gospodarskih območij (GG), in sicer v strukturi lesa, lesnih zalogah, prirastku, rastiščih, v količinski proizvodnji, predvsem pa v neenakih gospodarskih (finančnih) učinkih, so od danes na jutri v večjem razkoraku. To povzroča diametralno nasprotje po območjih med razpoložljivimi finančnimi zmožnostmi in potrebah po vlaganjih. Območja, ki so bogata z lesno zalogo, imajo visoko poslovno donosnost in relativno majhne potrebe po vlaganjih, nasprotno od teh pa so območja z devastiranimi gozdovi na meji poslovne rentabilnosti ob velikih potrebah nujnih vlaganj brez potrebnih sredstev. Tudi s stališča samoupravnosti posamezni kolektivi GG poslujejo v neenakih pogojih gospodarjenja, kar ni skladno z ustavo. 7. Razreševanje teh neskladij lahko opravlja edino le družbeni organ za republiko kot celoto. Zato je nujno ustanoviti republiško skupnost, ki bo razpolagala z obvezno združenimi sredstvi (republiški sklad za regeneracijo gozdov). 8. Osnova za priliv v sklad je načelo, da se od vsake posekane merske enote v gozdu odvaja odgovarjajoči delež na obnovo in reprodukcijo gozdov (dosedanja biološka amortizacija). Ta stopnja je lahko različna z ozirom na asortiment in gozdni razred. Vplačila bi se morala načeloma opravljati po odkazilu in pred samo sečnjo. 9. Sredstva sklada morajo biti strogo namenska. Z njimi upravlja samoupravna skupnost, sestavljena iz predstavnikov tistih dejavnosti, ki so najbolj zainteresirane za racionalno gospodarjenje z gozdovi. To so na primer: iz gozdarstva, lesne in papirne industrije, kmetijstva, vodne skupnosti, gospodarske zbornice, predstavnikov družbe-no-političnih organov in kmetov. Ta sredstva se dele po kriterijih najracionalnejših naložb v osnovi izdelanih gozdno ureditvenih načrtov. Sklad letno planira finančna sredstva na osnovi predvidene ali realizirane sečnje. Ravno tako letno razporeja sredstva po odo-brenju Skupščine SR Slovenije na osnovi kriterijev in ureditvenih načrtov, omenjenih v prejšnjem odstavku. Konec na 2. strani TP Cerknica pred rekonstrukcijo in po njej O investicijah in rekonstrukciji je bilo že mnogo napisanega. Vsi dosedanji sestavki pa so bolj ali manj govorili le o ekonomskem delu investicij. Kakšna pa bo tovarna po rekonstrukciji, je bilo v dosedanjih sestavkih bolj malo napisanega. Ena izmed splošnih ugotovitev je, da bo tovarna po rekonstrukciji tehnološko bolj povezana. Proizvodnja bo tekla po tehnološko logičnem redu. Na začetku tovarne, kjer je sedaj masivna proga, bo skladišče furnirja in melaminskih plošč. Na skladišče furnirja bo navezan oddelek furnirnice, ki bo segal od sedanje premičnice pred sušilnicami pa do približno tam, kjer se sedaj začne oddelek razreza plošč in furnirnice. V sedanjih prostorih razreza plošč in furnirnice bo klejarna. Steno in stebre po sredi tega oddelka bomo odstranili. Oddelek razreza plošč bomo prenesli v prostor, ki je bil nedavno dograjen pri Tovarni iverastih plošč. Od tu bodo v našo tovarno dostavljene samo decimirane plošče. Oddelek II. strojne se bo pričel v sedanji klejarni in se bo raztezal vse do druge premičnice, ki povezuje glavno halo s prostorom vmesnega skladišča pred nanosom in pripravo površin. V sedanjih prostorih priprave površin, brizgalnih kabin in v skladišču glasbenih omaric bodo sušilni kanali in kabine za brizganje robov ploskovnih elementov. V prostoru, kjer je sedaj sušilni kanal, bo oddelek za površinske obdelave masivnih elementov in predmontažna dela (lepljenje predalov in podobno). Obdelava površin, montaža in pakirna bodo v istih prostorih, le v nasprotnem vrstnem redu. Izhod v skladišče gotovih izdelkov bo tam, kjer je sedaj vzorčna delavnica. Za masivno progo bo nova hala, ki bo vzporedna z II. strojno delavnico. Tehnološka študija je temeljila na naslednjih načelih: 1. Potek materiala mora biti čimbolj kontinuiran. 2. Transport posamezne vrste materiala mora biti čimbolj enoten od začetka do konca tehnološke poti. 3. Zagotoviti je treba možnost za proizvodnjo velikih serij z vmesnimi skladišči. 4. Uskladiti je treba kapacitete posameznih strojev, kolikor je le mogoče. 5. Delovna mesta (stroji) naj bodo čimbolj kompleksna, tako da je mogoče na enem mestu istočasno opraviti čimveč operacij. Poglejmo podrobneje, kako bo urejena furnirnica. Začel bom pri fazi očrtovanja furnirja. Očrto-valec furnirja bo na mizi očrtal furnir in ga potisnil do Škarij za prečni razrez furnirja. Delavec pri Škarjah za prečni razrez bo razrezane zavoje furnirja odlagal na valjčni transport, po katerem bo furnir prihajal do Škarij za vzdolžni obrez. Določeno je, da bomo imeli dvojne škarje za prečni razrez in štiri za vzdolžni obrez. V začetni stopnji bomo sicer imeli samo ene prečne in tri vzdolžne. Po zaključeni fazi vzdolžnega obreza bo delavec odložil paket furnirja na valjčni transport, po katerem bo paket furnirja prišel do sestavljalcev furnirja. V začetni fazi po rekonstrukciji bomo imeli osem spa-jalecv furnirja, pozneje pa bomo morali dokupiti še dva oziroma štiri. Po zaključeni operaciji sestavljanja bo delavec zložaj furnirja odložil na valjčni transport in ga potisnil do mize za polep-ljavanje. Polepljen furnir bodo polagali na stojke kot sedaj. V klejarni pri furnirju ne bo bistveno nič novega, le da bo nabavljena stiskalnica mnogo modernejša. Sedanja pa preurejena. Stiskalnice bodo montirane prečno na smer stavbe, tako da ne bo obračanja elementov. V II. strojni bomo imeli dve liniji. Na eni, ki bo delala v tekočem traku, bomo obdelovali elemente, ki se ne obdelujejo na obdelovalnih strojih kot so rez-karji. Ta linija bo torej popolno- Nadaljevanje s 1. strani 10. Tako postavljena načela gospodarjenja z gozdovi zahtevajo samostojno strokovno gozdarsko službo, ki bo opravljala zadeve iz okvira družbene odgovornosti nad gozdovi. Delovni' obseg službe začne pri inventarizaciji gozdov, skozi načrtovanje ureditvenih načrtov, skrbi za izvajanje in nadzor del po teh načrtih, skrbi za gozdni red in drugo, tja do odkazila drevja za posek. Strokovni kadri za ta opravila že obstajajo na terenu in takšna služba ne bi pomenila novih finančnih obremenitev, temveč nasprotno — racionalizacijo. Organizacijsko bi služba morala biti vezana na republiško skupnost s terenskimi izpostavami. Te izpostave bi teoretično pokrivale eno, verjetno še bolje pa več sedanjih gozdno gospodarskih območij. 11. Tehnična amortizacija naj bi bila sestavni del stroškov bla- ma usklajena in transportno povezana od formatnega razreza pa do brušenju. Na drugi 1:' iji pa trmo obdelovali elemente, ki ru ne obdelujejo v nekem zaporedju delovnih operacij, a-".pak na pr - !• 'k. V to skupino sodijo na primer okrasna polnila, pokončne pregrade, prečne pregrade od glasbenih omaric in drugo. Nanos površin bo urejen tako, da bodo vse faze dela avtomatizirane, ročno bo ostalo le lužen j e robov in izenačevanje be-ljave. Vse ostale operacije, od lužen j a ploskev, nanosa in medfaznega brušenja, bodo mehanizirane in avtomatizirane. V ostalih oddelkih ne bo toliko sprememb, ker večine operacij ni mogoče toliko mehanizirati, da bi bilo vredno omeniti. Vsem delavcem, ki bodo razporejeni na posamezna delovna mesta, bomo v kratkih tečajih posredovali osnovne informacije o poteku tehnološkega procesa, ob montaži strojev pa podrobne informacije o lastnostih in de-vanju strojev. Če se bomo vsi dobro pripravili, potem ni bojazni, da proizvodnje v novih pogojih ne bi hitro obvladali. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi se ponovilo leto 1960. T. KEBE govnih proizvajalcev v gozdarstvu. Poslovna domena le-teh se začne pri poseku in se zaključuje pri prodaji oziroma realizaciji gozdnih asortimentov. Pri gradnji ali vzdrževanju gozdno komunikativnih sredstev bo potrebno dogovarjanje med službo za gospodarjenje z gozdovi in blagovnimi proizvajalci v odvisnosti od interesa za eno ali drugo stran pri vsakem objektu posebej. 12. Družbena skupnost si mora prek republiške, občinskih ali medobčinskih inšpekcij zagotoviti nadzor nad kompleksno dejavnostjo v gozdarstvu. 13. Iz teh novih sistemskih izhodišč je edino možno in pravilno presojati sedanjo ureditev gospodarjenja z zasebnimi1 gozdovi. Nobena druga obillta ne ustvarja pogojev za kvalitetno rešitev vprašanj, kot so sodelovanje zasebnega lastnika pri gospodarjenju z gozdovi. Sedanja oblika in vsebina zasebnih lastnikov v sa- moupravljanju je marsikje le simbolika. 14. Zasebnemu gozdnemu lastniku naj se ohrani že sedaj priznana prednostna pravica za dela v njegovem gozdu, ne samo pri sečnji1, spravilu in prevozu, temveč tudi ureditvena dela, če to ureditveni načrt predvideva. Pri gozdnih gospodarstvih (ki bi bila po teh načelih blagovni proizvajalec) naj se organizirajo enote za kooperacijo z zasebnimi lastniki, kjer bi Ie-ti lahko sodelovali pri kompleksnih ali parcialnih delih v gozdu. V teh enotah mora biti zagotovljen samoupravni vpliv gozdnih lastnikov tako nad izvajanjem delovnih opravil, kakor tudi udeležba na V zadnji številki zveznega u-radnega lista iz leta 1968 so bili objavljeni ustavni amandmaji. To so spremembe in dopolnitve zvezne ustave. Za področje delovnih razmerij oziroma za lastno zakonodajo podjetij je zanimiv ustavni amandma XV. Po dosedanji zakonodaji so bili organi samoupravljanja natančno določeni. Vsako podjetje je moralo imeti delavski svet, upravni odbor in direktorja. Postopek za kandidiranje in volitve v te organe, zlasti pa še za imenovanje direktorja, je bil dokaj precizno določen. Naloge, ki naj jih o-pravljajo posamezni organi, in pristojnosti teh organov so bile pretežno razdeljene že z zakonom. Z omenjeno ustavno spremembo so podjetja pridobila bistveno širšo možnost različnega urejanja svojih notranjih razmerij. Ustavni amandma XV zahteva kot obvezen kolegialni organ u-pravljanja le delavski svet. Vse ostale organe in celo direktorja pa izvolijo delovne organizacije same, če se tako odločijo. Tudi razdelitev pravic in nalog med posamezne organe je pretežno stvar interne zakonodaje. Posledica teh ustavnih sprememb je nedvomno potreba po temeljiti reviziji tudi naše notranje zakonodaje. Predvsem je potrebno pregledati določila statuta in ugotoviti, katera še ustrezajo in katera je življenje povozilo. Delo je že v teku, je pa dokaj zamudno. Razen tega se je pojavilo več vprašanj, na katere praksa — niti zakonodaja še nista odgovorili. Omenjeni u-stavni amandma je potegnil za seboj tudi spremembo cele vrste zveznih zakonov, ki obravnavajo področje dela in poslovanja podjetij. S posebnim zakonom je bilo določeno, da morajo delovne organizacije uskladiti svoje statute in druge splošne akte (pravilnike) z ustavo in zakoni najkasneje do 31. decembra tega leta. Z delom smo tudi v našem dohodku, ki rezultira iz njegovega vloženega dela in proporcial-na participacija pri oknčni delitvi. 15. Povsod tam, kjer sedanje, predvsem pa nove oblike in vsebina odnosov v obstoječih gozdnih organizacijah ne bi zagotavljale dovolj poslovnega in samoupravnega sodelovanja lastnikov gozdov, lahko le-ti prodajo gozdne asortimente (tehnični les) preko svoje zadruge ali pa tudi sami in to pooblaščenim organizacijam za promet z lesom. Možnost prodaje bi morala biti omejena na naslednje organizacije: gozdna gospodarstva in organizacije, ki' se ukvarjajo s prometom in predelavo lesa. podjetju že pričeli, vendar preveč hiteti ne kaže, če nočemo komaj sprejetih sprememb ponovno spreminjati. Ustavni a-mandma XV pomeni za notranje odnose v delovnih organizacijah veliko spremembo, pa tudi veli-liko odgovornost — pravzaprav preizkus zrelosti. Vsi prizadeti morajo dokazati, da si znajo sami najti najprimernejše oblike za vodenje svojega dela. Z. ZABUKOVEC Ameriški trgovinski ataše na Brestu V ponedeljek, 21. aprila, v popoldanskih urah je podjetje obiskal g. VVilliam B. WHITMAN, trgovinski ataše ameriške ambasade v Beogradu. Skupaj z njim je bila njegova soproga in predstavnik gospodarske zbornice SRS dipl. inž. Vlado Gašparič. Namen obiska je bil seznaniti se z podjetjem, ki je največji jugoslovanski izvoznik pohištva za ZDA. V razgovoru se je obnovila pot in razvoj izvoza v ZDA od 1954. leta do danes, s problemi, ki so bili značilni za uspešen razvoj izvoza v ZDA. Trgovinskega atašeja smo seznanili o pripravah na majski prihod našega največjega kupca g. Morsa. Posebno vprašanje je bilo glede uvoza ameriških strojev. V letu 1970 nameravajo na jesenskem zagrebškem velesejmu razstaviti stroje za lesno industrijo. Ker so ameriški stroji za lesno industrijo še prilično neznani, bo to zelo zanimivo, seveda, če bodo cene in kreditni pogoji sprejemljivi. D. Trotovšek Prodaja pohištva v marcu Prodaja pohištva je bila marca letos enaka prodaji v februarju. Iz proizvodnje je prišla serija dnevnih sob Daniela-stereo. Čeprav je bila serija končana ob koncu meseca, smo že marca odposlali tretjino vseh dnevnih sob Daniela-stereo. Še vedno so dobro šle v prodajo jedilnice Living, predvsem v palisander furnirju. Zaloga v palisandru je že razprodana. Tudi po stolih Sardan je bilo precej povpraševanja. Prodali sm° več kot deset tisoč kosov. Ko primerjamo prodajo pohištva v prvih treh mesecih letošnjega leta z istim obdobjem lani, ugotavljamo, da je obseg prodaje narastel za 70 °/o. Prav tako smo za 6 °/° presegli plan prodaje v prvih treh mesecih. V aprilu pričakujem® večjo prodajo predvsem dnevnih sob Daniela-stereo in dnevnih soh Florida-variant, ki bodo v prodaji' po 20. aprilu. . Pričakujemo, da bo zagrebški velesejem pripomogel k še uspešnejši prodaji pohištva na domačem tržišču. T. Žele r~ j“ 1 I ! r p p ' s 7 A L A i e - Z A , O 5 T A U t *: F U O At ■ a? J A tat: \ i X i cfcOBZ>£Z£k £l/RW/RK//C£ X —i: 6; J Tl TTT j ...... .-A z A ^ H-7: ;:jtX;r:TTTlXH........i I I ^ _ sr;p- -“ ~ •"Tl !a=L, - Cir. m 62 j L- XX" X "j _T„ 1 BUH) ** PCAr/Z A Pkto | MMWA «WW« i Al.*r«4>A JrABMHI ZA <•«S Č. A X s r A i. A i e , Z A OS :______u_________ „ , z a rJ t’’ L i * .. M • z a X__________, E l. ... .u . t! ........ - „ (br . ™ — L ^ ‘ M J Z A 1. ■ ... — L , ... - * •- -.. . . ' '■ ' .: sj; i ! ’ .......... .... . ■ A./', rr rn ' W ' "i X. [XXI. tl k. s— 4 - * i :j j- u i i...K- 1SI.4.....t_....i Kako gospodariti z naj večjim narodnim gospodarstvom Kdaj novi statut in pravilniki? Spomladanski zagrebški velesejem Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki se je začel 19. aprila, končal pa 27. aprila 1969 je razstavljalo 350 jugoslovanskih in več kot 200 tujih razstavi j alcev. Menijo, da bo razstavljenih več kot 45.000 primerkov najrazličnejšega blaga široke porabe. Brest bo svoje pohištvo razstavljal v sovjetskem paviljonu, kjer je razstavljal tudi na prejšnjih sejmih. Razstavljali bomo izdelke iz tekočega proizvodnega programa in sicer: — dnevno sobo Daniela—stereo, — dnevno sobo Florida—variant, — jedilnico Living, — sedežno garnituro Y-19, Y-35 in Y-70 ter nekaj kosovnega pohištva. smo v glavnem lahko pokazali, kaj izdelujemo in jim še svetovali, kje bodo lahko kupili naše pohištvo. To je bilo vse, kar smo lahko nudili. Sedaj je precej drugače, lahko trdimo, da mnogo bolje. Pred kratkim smo končali serijo dnevnih sob Daniela — stereo, med sejmom pa je prišla iz proizvodnje dnevna soba Florida — variant. Čeprav je že več kot pol serije dnevne sobe Daniela -— stereo že razprodane, bomo obiskovalcem oziroma kupcem na sejmu lahko nudili dva naša izdelka, po katerih je največ povpraševanja. Poleg tega smo za sejem pripravili nove prospekte in kataloge tapetniškega blaga, v ka- Program garnitur Y na zagrebškem velesejmu Čeprav je spomladanki sejem manj znan in zato tudi sorazmerno manj obiskan — vsaj tako je bilo v preteklih letih — pa lahko od tega sejma pričakujemo dobre rezultate, mogoče še boljše od jesenskega. Zakaj? Na jesenskem sejmu je bilo za naše pohištvo izredno zanimanje. Kljub velikemu povpraševanju Pa kupcem nismo mogli ustreči, ker nismo imeli dovolj blaga. Vse jesenske serije, ki so prišle iz proizvodnje med sejmom in Po njem vse do konca leta, so bile razprodane, še preden se je sejem začel. Obiskovalcem Rezultati boljši terem je naše tapecirano pohištvo. Prospekt in katalog bosta mnogo pripomogla k boljšemu spoznavanju naših izdelkov, še posebno, ker smo pri dnevnih sobah marsikaj spremenili in dopolnili. Sejem je naj lepša priložnost, da spoznamo izdelke ostalih proizvajalcev pohištva in njihove novosti, s katerimi osvajajo jugoslovansko in tuje tržišče. Za sejem smo se sorazmerno dobro pripravili, zato smo lahko prepričani, da dober rezultat ne bo izostal. T. ŽELE tromesečja kot lani Rezultati poslovanja podjetja v •etošnjem letu so v primerjavi ? lanskoletnim enakim obdob-Jem znatno boljši. Fizični obseg Proizvodnje se je nasproti lanskoletnemu prvemu tromesečju Povečal za 43 "/o. Če pa podrobne pregledamo gibanje proizvodnje, opazimo hitrejšo rast pri furniranem in masovnem pohišt-Vu> dočim je proizvodnja v primarnih enotah v počasnejši rasti. Ka hitrejšo rast proizvodnnje fi-Ualnih izdelkov je vplival pred-Vsem razčiščen proizvodni asortiment masivnega pohištva v to-Varni pohištva Martinjak. Poleg razčiščenega programa v tovarni pohištva Martinjak Pa so na večji obseg proizvodnje vPlivaIe še nekatere organizacijske spremembe, predvsem uvedba poizkusnih serij proizvodnje Pred lansiranjem novih izdelkov v redno proizvodnjo. S tem je Poslovna enota uspela znižati zastoje v redni proizvodnji, oziroma zagotoviti nemoten krogotok Proizvodnje med oddelki. V tovarni pohištva Cerknica je v,šji obseg proizvodnje dosežen predvsem zaradi proizvodnje v večjih serijah kot v lanskem letu, kar je predvsem zmanjšalo pripravljalni čas. Na povečanje obsega proizvodnje v prvem tromesečju je vplivalo tudi boljše izkoriščanje delovnega časa — manjša poraba norma ure, kot je bilo predvideno. Poleg tega pa je poudarek na tekočem zasledovanju proizvodnega procesa in takojšnje u-krepanje pri velikih odstopanjih porok za doseganje ugodnih rezultatov. Pri prodaji smo v letošnjem letu dosegli, kljub omejitvam pri potrošniških kreditih (20 6/o obvezni polog) precejšen porast nasproti enakemu obdobju v lanskem letu. Čeprav predstavlja prva polovica leta slabšo možnost prodaje pohištva, smo vendar v letošnejm tromesečju dosegli planirano višino prodaje. Višina prodaje bi lahko bila še večja, če bi ne bilo zastojev v proizvodnji dnevnih sob Daniela, ki so nastali zaradi nepravočasne dobave okovja, kar pa je povzročilo, da so bile dnevne so- be pripravljene za prodajo šele 10. marca in se je dejanska prodaja teh izdelkov vršila samo v drugi polovici meseca marca. Tudi finančni uspeh je v letošnjem prvem tromesečju precej ugodnejši od lanskoletnega istega obdobja. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega v letošnjem prvem tromesečju znašajo 1.152 N din in so za 15 °/o višji od doseženih Na sejah občinskih skupščin Cerknice, Idrije, Logatca in Vrhnike so v sredo 23. aprila volili poslanca v zbore zvezne in republiške skupščine. V gosodarski zbor republiške skupščine je bil za območje štirih občin ponovno izvoljen Jože LESAR, glavni direktor Industrije pohištva Brest Cerknica. Star je 52 let. V prejšnjem mandatnem obdobju je bil poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine, podpredsednik skupščinske komisije za družbenoekonomske odnose in predsednik skupščinske komisije za inuiteto. Je tudi član gospodarske zbornice SR Slovenije. V letošnjem letu je dobil nagrado Borisa Kraigherja. Na volitvah 9. in 13. aprila so bili' izvoljeni v oba zbora občinske skupščine tudi člani našega kolektiva. V zbor delovnih skupnosti so člani kolektiva od skupno 12 predlaganih kandidatov, delavcev Bresta, izvolili 6 odbornikov. V Tovarni pohištva Cerknica sta bila izvoljena: — Anton KEBE, star 40 let, direktor Tovarne pohištva Cerknca. Je član sekretariata krajevne organizacije ZK in predsednik Ribiške družine Cerknica. Poročen. Njegov hobi pa je ribištvo. — Anton URBAS, star 35 let, inštruktor lakirnice v Tovarni pohištva Cerknica, je član centralnega delavskega sveta. Na Brestu je zaposlen od 1959. leta. Je poročen in oče dveh otrok. V Tovarni pohištva Martinjak sta bila izvoljena: — Anton LUNKA, star 34 let, šef pogona v Tovarni pohištva poprečnih osebnih dohdkov v enakem obdobju lanskega leta, nasproti poprečju leta 1968 pa so za 9 »/o višji. To nam kaže stalno tendenco rasti osebnih dohodkov, vendar pa, če primerjamo dosežene rezultate z rastjo osebnih dohodkov, ugotovimo, da je njihova rast vzporedna z naraščanjem ostalih ekonomskih kategorij. T. Perovnik V gospodarski zbor zvezne skupščine je bil izvoljen Anton Petkovšek, generalni direktor Slovenijalesa. V zvezni zbor pa je bil na neposrednih volitvah izvoljen Drago Seliger, glavni urednik Dela. Dosedanji predsednik skupščine občine Cerknica Jože Telič je bil na neposrednih volitvah izvoljen za poslanca splošnega zbora republiške skupščine SR Slovenije. Dragica Urbas iz Idrije je bila izvoljena v kulturno prosvetni zbor republiške skupščine, v socialno - zdravstveni zbor pa Franc Kosmač, kmet iz Mrzlega vrha nad Idrijo. Tovarišem poslancem čestitamo ob njihovi izvolitvi. Uredniški odbor Martinjak. Na Brestu je zaposlen 14 let. — Emil ULE, star 36 let, šef kontrole v Tovarni pohištva Martinjak, član centralnega delavskega sveta, član centralnega upravnega odbora in član nadzornega odbora sindikata v Tovarni pohištva Martinjak. Na Brestu je zaposlen od leta 1956. Je poročen, oče dveh otrok. Volilce TLI Stari trg zastopa v skupščini: — Janez ZGONC, star 32 let, pomočnik gaterista v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Na Brestu je zaposlen od 1961. leta. Je poročen, oče enega otroka. Volilci poslovnih enot Iverke, Bazenske žage in Skupnih strokovnih služb pa so izvolili: —• Janeza KOVAČIČA, star je 33 let, referent nabave v skupnih strokovnih službah. Je predsednik sindikata SKS in predsednik Strelske družine. Na Brestu je zaposlen 14 let. Je poročen, oče dveh otrok. Njegov hobi je strelstvo in avtomobilizem. V občinskem zboru skupščine občine Cerknica pa nas zastopata: — Stane CASERMAN, star 40 let, zaposlen na delovnem mestu priprave kemikalij v Tovarni ivernih plošč Cerknica. Na Brestu je zaposlen od 1951. leta. Je poročen. — Jože LIPOVEC, star 32 let, planer proizvodnje v Tovarni pohištva Cerknica, je tudi predsednik kadrovske komisije Tovarne pohištva Cerknica. Na Brestu je zaposlen od leta 1951. Je poročen, oče dveh otrok. Odborniki občinske skupščine so že imeli prvo sejo, kjer so izvolili predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter poslance v nekatere zbore zvezne in republiške skupščine. Novi predsednik skupščine občine Cerknica je ing. Franc ZORMAN, dosedanji načelnik oddelka za gospodarstvo občinske uprave v Cerknici. Za podpredsednika pa sta bila izvoljena tovariša Anton KEBE, direktor TP Cerknica in Marko ŽNIDARŠIČ, član Kovinoplastike iz Loža. Vodstvu skupščine in odbornikom čestitamo ob izvolitvi in jim želimo pri njihovem odgovornem delu veliko uspehov. Uredniški odbor S seje koordinacijskega odbora sindikata Na seji odbora, ki je bila prvega aprila letos, so med drugim sprejeli naslednje sklepe in priporočila: — Občni zbor koordinacijskega odbora sindikata bo do 18. maja. Poleg predsednikov osnovne organizacije sindikata po poslovnih enotah bodo sindikalne organizacije določile še po enega delegata na vsakih 50 članov. Na občni zbor bodo povabili tudi predstavnike občinskega in republiškega sindikalnega sveta. —• Posredovali so priporočilo vsem osnovnim organizacijam sindikata, naj v programih dela predvidijo delo in pomoč mladini, ki naj bi v prihodnje tesno sodelovala s sindikalnimi organizacijami. Ravno tako priporočajo, naj sindikalna vodstva temeljito preštudirajo predlog novega pokojninskega zavarovanja in o njem razpravljajo na sindikalnih sestankih. — Razpravljali so tudi o rekreaciji. Ugotovili so, da je na tem, čeprav pomembnem delovnem področju vse manj prizadevnosti. Priporočili so, naj centralni samoupravni organi znova razpravljajo o možnostih za regresiranje letnega oddiha zaposlenih. Š. Bogovčič JOŽE LESAR ponovno poslanec NOV SESTAV OBČINSKE SKUPNOSTI . .... _ .' f' g " 1 Dnevna soba Florida-variant razstavljena na zagrebškem velesejmu Uvajanje na delovno mesto Naslov bo bralca morda zavedel, da gre za uvajanje novih delavcev na delovna mesta. Vendar pa želim v tem sestavku opisati težave pri uvajanju novosti na delovna mesta, pri uvajanju izboljšanih delovnih postopkih. Leti so nasledek skupnih raziskovanj analitika dela in časa, delavca na delovnem mestu, inštruktorja in drugih delavcev, ki s svojimi predlogi lahko pripomorejo k boljšemu delu na nekem delovnem mestu. Pri tem uvajanju ni čutiti kakšnega odpora, pač pa vidimo, da inštruktorji, pa tudi delavci ne skrbijo, da bi delo na nekem delovnem mestu tudi vnaprej teklo tako, kot določa analitik dela, pač pa vse skupaj prepuščajo slučajem. To je sicer razumljivo, ker terjajo novosti spočetka od vseh večji napor. To pa je eden izmed vzrokov za napačne normative časa, ki jih ni mogoče nikoli uskladiti, če način dela prepuščamo slučajem. Delno je to glede na skorajšnjo rekonstrukcijo tudi opravičljivo, vendar pa se lahko vprašamo, ali bomo ob kopici drugih težav, ki jih bo terjala nova rekonstrukcija, kos tudi tej novi nalogi, če je ne bomo že sedaj skušali spoznati. Druga, še večja težava pa je z materiali. Les na primer pride v proizvodnjo najpogosteje nekla-siran, takšen, kakršnega pač dobivamo od dobaviteljev. Posledica tega je nestalna poraba časa. Važnejše elemente mora krojilni-ca krojiti več nalogov naprej, da jih do roka pripravi zadostno količino, še uporabni odpadki, ki nastanejo zato, pa čakajo nekega naslednjega naloga. Vse to stoji v oddelku, prostori so prenatrpani, to pa povzroča tudi večjo porabo izdelovalnega časa. Je pa tudi eden izmed vzrokov, da v teh oddelkih razmeroma velike serije oziroma naloge drobijo in dejansko proizvajajo v manjših serijah. To povzroča spet večjo porabo časa. Nič bolje ni z ivernimi ploščami. Tu sicer pazimo na kvaliteto iverk. Ne zanima pa nas, če se Od 10 .do 12. aprila 1969 je bila organizirana krvodajalska akcija na področju občine Cerknica. Krvodajalska akcija je dobro uspela. Skupno je bilo pripavlje-nih 599 krvodajalcev, odklonjenih je bilo 27 ljudi, oddalo pa je kri 572 krvodajalcev, to je 173,11 litrov krvi. Na področju Loške doline je bilo prijavljenih 205 krvodajalcev, izločenih je bilo 6 ljudi, odvzeto pa je bilo 199 krvodajalcem, kar znese 16,65 1 krvi. V Cerknici je bilo 394 krvodajalcev, odklonjenih je bilo 21 — skupno je oddalo 373 krvodajalcev, kar znese 111,461 krvi. Na področju Cerknice je bilo največ krvodajalcev iz Bresta, pri zamenjavi dobavitelja spremeni format iverne plošče, zato se spreminjajo tudi krojne karte in, kar je še slabše, to je glavni vzrok, da pogosto krojimo brez krojne karte. Način krojenja navadno določimo neposredno pred začetkom dela, samo za trenutno situacijo. Če se ob tem še zavedamo, da način krojenja najbolj vpliva na izdelovalni čas v tem oddelku, je vsaka beseda o natančnih normativih časa odveč. Tudi s površinskimi in ostalimi materiali nismo nič na boljšem. Analitik dela in časa mora stabilizirati delovno mesto, to je, določiti mora način dela ob natančno določeni vrsti in kvaliteti materiala, dostavi in vrsti rezila, šablon in drugih delovnih pripomočkov. Ni pa dovolj samo določiti, njegova naloga je tudi poskrbeti, da vse to v praksi izpolnjujejo. Vprašajmo se, ali mu bo to mogoče ... Te dni bo centralni delavski svet Bresta obravnaval predlog strokovnih služb podjetja za u-vedbo elektronskega sistema obdelave podatkov. V vodenju sodobnega poslovanja postaja osrednje vprašanje pravočasno posedovanje pravilne poslovne informacije zaradi odločanja o poslovanju. Poslovne informacije so odraz bodočih, sedanjih in preteklih poslovnih dogajanj, naraščajo v kvantiteti ter morajo postajati sočasno bolj kvalitetne. To omogočajo sodobne metode od uporabe standardov in izjem do o-peracijskega raziskovanja. V obvladovanju kvantitete ter dobivanju dobre kvalitete informacij ter v pravem času, imajo odlo- Gradišča in Kmetijske zadruge Cerknica. Letos je bila krvodajalska akcija na Brestu dobro organizirana, saj je skupno oddalo kri 211 krvodajalcev. Po poslovnih enotah pa je bilo naslednje število krvodajalcev: 1. Tovarna pohištva Cerknica 82 2. Tovarna pohištva Martinjak 67 3. Tovarna lesnih izdelkov Stari trg 26 4. Bazenska žaga Cerknica 16 5. Tovarna ivernih plošč Cerknica 8 6. Skupne strokovne službe 12 Tudi v bodoče si želimo, da bi krvodajalske akcije tako uspele, kakor so v letošnjem letu. F. Z. ... če inštruktor ne bo skrbel, da bo teklo delo tako kot je določeno, da se delo tudi, ko analitika ni poleg, odvija po določenem načinu, ... če bodo še vnaprej pošiljali v proizvodnjo nedoločeno kvaliteto lesa, ... če nam bo vseeno, kolikokrat bomo spreminjali formate dobavljenih iverk, ... če ne bomo določili in vpeljali določenega načina za izdajo rezil in šablon, ... če bomo še vnaprej spreminjali okovje po možnostih dobave in tako naprej. Še bi lahko našteval, pa je že to dovolj za izgovor, da v takih pogojih delovnega mesta ni mogoče stabilizirati. Dovolj je za opozorilo, da je treba takim pomanjkljivostim posvetiti mnogo več pozornosti in tako ustvariti ustrezne pogoje za delo analitikov časa. I. Lovše čilno vlogo sredstva za obravnavanje informacij in to v prvi vrsti elektronski računalniki. Za sodoben elektronski sistem za obdelavo podatkov je značilno, da je sposoben v sekundi opraviti več tisoč enostavnih obdelovalnih operacij. Avtomatska obdelava podatkov seveda poteka po vnaprej pripravljenem programu, ki si ga je elektronski sistem za obdelavo podatkov sposoben zapomniti. V naši poslovni politiki smo si postavili za cilj sodobno, racionalno in optimalno organizacij-jo podjetja. Če hočemo doseči tako organizacijo, posebno še pri povečanem obsegu poslovanja, moramo v obdelavo informacij vključiti sodobno tehniko elektronske obdelave. V proizvodnih podjetjih so velike možnosti in področja uspešne uporabe elektronskih sistemov za obdelavo podatkov: PODROČE NABAVE — izdelava koledarskega plana oskrbovanja proizvodnje s proizvodnimi činitelji (material, delovne naprave, delovna sila), —: določanje normativov zalog in upravljanje z zalogami materiala, — določanje optimalnih količin nabave, — izbira najustreznejših dobaviteljev, — izstavljanje šablonskih naročilnic ali opomb, — izstavljanje opominov dobaviteljem (urgiranje, reklamiranje), — kontroliranje izvrševanja naročil in pogodb v zvezi z nabavo materiala, — izpisovanje šablonskih tožb zaradi neizpolnjevanja obveznosti dobaviteljev, — vodenje evidence o materialu in materialni obračun, — izdelava raznih poročil s področja materialnega poslovanja. PODROČJE PROIZVODNJE — izračunavanje standardov porabe proizvodnih činiteljev, — ugotavljanje in analiza preskrbljenosti s prozivodnimi činitelji, — izračunavanje in analiza optimalne zaposlenosti proizvodnih činiteljev, — planiranje in terminiranje proizvodnje, — izdelava in lansiranje primarne proizvodne dokumentacije, — evidenca in obračun proizvodnje s kalkulacijami, — izdelava raznih poročil s področja proizvodnje, Human in mnogoštevilen odziv krvodajalcev Uspela krvodajalska akcija Predlog za uvedbo elektronskega sistema za obdelavo podatkov — tehnični računi v zvezi s projektiranjem proizvodov, — avtomatsko upravljanje proizvodnih naprav in tehnoloških postopkov. PODROČJA PRODAJE — analiza tržišča, —- izdelava plana, odpošiljanja gotovega blaga, — kontrola nad izvajanjem plana odpošiljanja blaga, —- fakturiranje gotovega blaga, —■ kontrola nad vnovčevanjem faktur prodanega blaga, •—■ izpisovanje šablonskih opominov in tožb zaradi nepravočasnega plačevanja kupcev, — kontrola zalog gotovega blaga (evidenca in obračun), — izdelava raznih poročil s področja prodajnega poslovanja. OSTALA PODROČJA — obračun osebnih dohdkov, — obračun amortizacije, — kadrovska evidenca. To je le del možnosti in področij, kjer je uspešna uporaba računalnikov. Čim večje možnosti nudijo sredstva mehanizacije in avtomatizacije, tem večja je potreba po predhodni organizaciji in tem temeljitejše morajo biti priprave. Cim višjo stopnjo organiziranosti zahtevajo ta sredstva, tem več težav je treba premagati. Toda obdelava podatkov bo z novimi sredstvi hitreje, solidne j e in obsežneje izvedena, zato bodo na tej osnovi možne kvali- tetnejše odločitve. Oproščeni rutinskih poslov bodo imeli vodilni kadri več časa za planiranje in za razvoj novih idej. Večji proizvajalci mehanograf-skih strojev dajejo vedno več poudarka organizaciji obdelave podatkov in šolanju kadrov z namenom, da se zagotovi čim boljše funkcioniranje naprav. Po prvih informacijah zastopnika IMB, firme, ki predstavlja 70 % svetovno proizvodnjo računalnikov, bi bila v našem podjetju možna instalacija elektronskega računalnika ob koncu leta 1970, oziroma v začetku leta 1971, ko bi bile izvršene vse organizacijske in kadrovske priprave. Pogoji nabave računalnika nam bodo dokončno znani po izvršenem javnem natečaju, ki je predpisan v zvezi z uvozom investicijske opreme. V zvezi z nabavo računalnikov je bil posredovan Centralnemu delavskemu svetu podjetja predlog naslednjih sklepov: 1. da se razpiše javno zbiranje ponudb za nabavo elektronskega sistema za obdelavo podatkov, cijske in kadrovske priprave, ki 2. da se izvršijo vse organiza-so potrebne pred uvedbo elektronskega sistema za obdelavo podatkov, 3. da se odobri nabava elektronskega sistema za obdelavo podatkov, 4. da glavni direktor imenuje strokovno komisijo, ki bo po javnem natečaju izbrala najboljšo ponudbo. J. Hren Zaključki sindikata v TP Cerknica Na prvi seji na novo izvoljenega Izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TP Cerknica, ki je bila 13. februarja 1969, so se iz razprave oblikovali naslednji zaključki: — Centralni samoupravni organi in organi samoupravljanja TP Cerknica morajo pričeti z resno akcijo, kar zadeva rekreacijo naših delavcev, predvsem tistih, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Ker so bili ukinjeni regresi za letovanje in K-15, je leta 1968 letovalo samo 21 delavcev. Vemo pa, da je v TP Cerknica čez 120 delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Zato je omenjeno število delavcev, ki so letovali v letu 1968, skrajno neugodno, če ne celo porazno. V prihodnje morajo samoupravni organi poskrbeti za stalno in učinkovito rekreacijo članov kolektiva, ker bodo le zdravi delavci kos nalogam, ki so pred nami. — Naša, pa tudi splošno jugoslovanska Ahilova peta so tehnične izboljšave tehnološkega postopka, novatorska dela, pa tudi racionalizatorski predlogi. Znano je, da povsod po svetu, zlasti v visoko razvitih deželah, najpogosteje izboljšujejo tehnološki postopek, racionalizirajo izdelke in naredijo največ novatorskih del ravno sami delavci v neposrednem procesu skupaj s tehnično inteligenco. Tako je drugod. Da pa bi bilo še pri nas tako, izvršni odbor sindikata meni, da bi morali uresničiti naslednje sklepe: 1. Samoupravni organi morajo zagotoviti nepristransko vrednotenje, ocenjevanje in upoštevanje vsakega predloga s tega področja. 2. Samoupravni organi morajo zagotoviti objektivno materialno stimulacijo vsakega predloga ne glede na to, ali je iz neposredne proizvodnje ali katerekoli službe. 3. Samoupravni organi morajo pri vseh službah, še prav posebno pa pri neposrednem delovnem kadru, poskrbeti za nenehno spodbudo s področja izboljšav, obenem pa doseči dosledno evidentiranje vseh predlogov o racionalizaciji in tehničnih izboljšavah. Člani izvršnega odbora sindikata TP Cerknica menijo, da je za izboljšanje sedanjega stanja na tem področju najvažnejše prvi in drugi ukrep dosledno izvajati v praksi. Tretji ukrep pa bo najbo- lje uresničiti z doslednim izvajanjem prvih dveh ukrepov. — Izvršni odbor sindikata nujno zahteva ureditev nesorazmernih razponov v osebnih dohodkih med člani kolektiva. Izvršni odbor sindikata ni za uravnilovko, ampak se zavzema in se bo tudi v prihodnje za realno delitev osebnih dohodkov po delu. To velja zlasti za delitev med ekonomskimi enotami. Za to morajo nenehno skrbeti predvsem analitiki, normirci in neposredni vodje z direktorjem na čelu. V zvezi z osebnimi dohodki predlaga izvršni odbor sindikata centralni analitični komisiji, naj ukine oceno delovnega mesta 210 točk in postavi novo, bolj realno oceno delovnega mesta. — Izvršni odbor sindikata poziva centralno analitično komisijo, naj bo v prihodnje do vseh članov BRESTA bolj ažurna in objektivna, kadar odgovarja na pritožbe. V čem je ta pristranost centralne analitične komisije? Delavci in delavke ji očitajo: se pritoži delavec iz tovarne, mora čakati na odgovor dalj časa ali pa ga sploh ne dobi (primer: delavci iz skladišča furnirja); če pa se pritoži uslužbenec, dobi od analitične komisije zelo hitro, če že ne rešene pritožbe, pa vsaj odgovor. To neenakost oziroma podcenjevanje delavcev izvršni odbor sindikata obsoja. — Izvršni odbor sindikata TP Cerknica poziva Zdravstveni dom v Cerknici, naj preneha z slabim ravnanjem s pacienti. Člani izvršnega odbora sindikata menimo: če redno vsak mesec plačujemo določene prispevke za zdravstveno varstvo, potem lahko tudi zahtevamo solidno zdravstveno varstvo za vse, ki so ga potrebni. Smo pa odločno proti temu, da se vaša integracijska trenja in nezadovoljstva kažejo nad nami, ko na mnudite zdravstveno pomoč. — Izvršni odbor sindikata je od DS TP Cerknica zahteval takojšnjo namestitev in ureditev kolesarnic. Ko bodo urejene kolesarnice, pa izvršni odbor sindikata TP Cerknica poziva vse delavce, naj redno puščajo kolesa in mopede na mestih, ki so za to določena. — Izvršni odbor sindikata TP Cerknica poziva Občinski sindikalni svet, naj skupno z občinsko SZDL poskrbi za materialno oskrbo društev, ki se kakor koli Konec na 6. strani Novost kontrole kvalitete v TP Cerknica Februarja letos smo dobili še enega kontrolorja, ki na podlagi vzorcev ugotavlja kvaliteto izdelkov. Dva kontrolorja resda ne moreta obvladati celotnega področja tovarne in ugotoviti vseh napak pri izvozu naših izdelkov, korak dalje pa smo vendarle napravili. Da bi laže razumeli delo kontrolorja, bi nanizal nekaj podatkov: 1. Vsa delovna mesta v naši tovarni so šifrirana s kombinirano šifro oddelka in zaporedja v tehnološkem procesu. 2. Vsa delovna mesta imajo natančno določen način kontroliranja z vsemi značilnostmi, ki jih je treba kontrolirati. 3. 180 delovnih mest z različnimi tehnološkimi operacijami pomeni 250 kontrolnih mest v I. izmeni, 235 kontrolnih mest v II. izmeni in 46 kontrolnih mest v III. izmeni. Ker pa vsa delovna mesta niso enakovredna, kar zadeva zahtevnost pri kvaliteti in bi kontrola vseh delovnih mest pomenila veliko breme tovarni, so manj zahtevna izločena. Zelo zahtevne operacije, pri katerih je mnogo slabih izdelkov, pa kontroliramo večkrat. Tako smo izbrali 78 delovnih mest, kar je 132 kontrolnih mest v eni izmeni. 4. En kontrolor pregleda dnevno do 30 delovnih mest, kar pomeni, da tudi kontrolna mesta iz ožjega izbora niso vsak dan pregledana. 5. Na vseh delovnih mestih na vidnem mestu visijo kontrolne karte, na katere kontrolor zapisuje ugotovljene rezultate. Tako lahko delavec sam spremlja rezultate svojega dela, prav tako pa tudi inštruktor. To je le nekaj osnovnih podatkov, ki pa kažejo, da bi za nadzorovanje ključnih delovnih mest potrebovali več kontrolorjev, ki bi obvladali osnovni tehnološki proces vseh izdelkov in zahtevnost kvalitete v vseh oddelkih Tovarne pohištva, poleg tega pa v delovnem času prehodili 15 km in več. J. Kocijančič Dober začetek, slab konec Več let nazaj pri nas spremljamo naraščanje proizvodnje. To Pa nam tudi narekuje, da morajo izobraževati vse, ki delajo in Proizvajajo, ne le delavce pri stroju, ampak vse, ki delajo na količkaj odgovornem delovnem biestu. Če hočemo obvladati današnji sistem dela, ki so ga nekatere razvitejše države že uvedle jn se jim hočemo v prihodnje približati, moramo temu posvečati Vso pozornost. Nimajo pa vsi odgovorni za to dovolj posluha. Kljub sklepom in ^ogovorom navadno vse splava Po vodi. Nanizal bom nekaj primerov, ki so vredni vse graje. Pred nekaj leti so ustanovili delovodsko šolo v Škofji Loki. Precej naših inštruktorjev je ?biskovalo to šolo z dobro voljo lri z mislijo, da bodo nekoč to ■branje znali posredovati svojim delavcem. Naše podjetje je dalo del sredstev, ki so namenjena za 12obraževanje. Ta sredstva niso jPajhna. Kaj se je zgodilo? Nič kaj hudega, pač pa samo to, da s° se morali ob prvem semestru Vrniti iz Škofje Loke v Cerknico n& staro delovno mesto, brez di-Ptorn, zapravili pa so nekaj težko asluženega denarja. To še ni vse. Stvari se namreč ponavljajo iz leta v leto. Končajo se prav tako klavrno, samo s to razliko, da je zapravljenega še več denarja brez kakršnega koli uspeha. Mislim na višjo lesno šolo v Ljubljani. Z dobrim začetkom in slabim koncem. Organizirali so tečaj za vse vodilne delavce v proizvodnji in tehnični pripravi dela. Dobili smo vabila, program tečaja, sploh vse, kar je pač potrebno za tak tečaj. Seveda s pripombo, da bodo na koncu ostri izpiti iz snovi, ki jo bomo predihali v tečaju. Tečajniki smo bili malce v zadregi, kako jo bomo srečno izvozili in pristali na trdnejših nogah. Pa je bil ta strah čisto odveč. To smo kmalu sami opazili, ker smo večkrat prišli pogledat prazne stole in mize. Spoznali smo, da iz vsega tega ne bo nič. Mislim, da so to resna vprašanja, zlasti sedaj, ko smo pred novimi nalogami. Vendar pa ni prave resnosti pri tistih, ki so za to odgovorni. Živijo v našem podjetju, pa ne dajo od sebe vsega, kar bi lahko in za kar imajo možnosti. Enkrat za vselej je treba takim pojavom napraviti konec. V. Šubic Visoka vrednost proizvodnje v TP Cerknica sm0 ^ tovarni pohištva Cerknica v I. tromesečju leta 1969 do- mrmrali vrednost proizv 1^446.000 din, dosegli pa .598.000 din. Dosežena vre 6gli zelo visoko vrednost proiz-oanje. z dinamiko programa za „lo 1969 smo za I. tromesečje prodirali vrednost proizvodnje smo vrednost za le ”/o večja od planirane. Ko smo sestavljali program j Olzvodnje za leto 1969, še nismo natačnega programa za mo-fnizacijo tovarne. Zato smo Ijo^Sfamirali proizvodnjo tako, pokazal izračun trenda in ta °snovi izkušenj preteklega le-• Sodili pa smo, da bomo imeli ^ modernizacijo veliko slabše Seg?ie za delo in bomo težko do-Vori ■ Pr°gramirani obseg proiz-'tnje. To pa zato, ker zahteva- jo načrti za modernizacijo prestavljanje strojev v oddelkih s strojno opremo in novo tehnologijo površinske obdelave. Čeprav je program modernizacije sestavljen tako, da bi vzporedno lahko nemoteno proizvajali, je to skoraj nemogoče pri tako obsežno zastavljeni modernizaciji tovarne, ki bo po programu trajala od maja pa do septembra. Poleg tega moramo upoštevati, da se bodo pojavile težave pri obvladovanju novih kapacitet, ko bo modernizacija že končana. Menimo pa, da bodo zastoji pri obvladovanju moderniziranih kapacitet minimalni, ker so strokovni kadri, ki delajo na tem področju, temeljito proučili vse predloge, preden so se dokončno odločili. Kako bomo proslavljali 1. maj? Na Brestu je že tradicija, da za 1. maj, praznik dela, prirejamo »delavske igre«. Tudi letos smo se odločili, da na sličen način praznujemo 1. maj. V letošnjih prvomajskih šport-' nih igrah »Brest 1969« bodo tekmovanja v naslednjih disciplinah: 1. v šahu, 2. v streljanju z zračno puško, 3. v balinanju, 4. v odbojki, 5. v kegljanju, 6. v ocenjevalni vožnji z avtomobili, motornimi kolesi in mopedi, 7. v spomladanskem krosu. Pravnik odgovarja VPRAŠANJE: Redni letni dopust sem sporazumno nameraval nastopiti v mesecu decembru. Nekaj dni pred tem pa sem zbolel in sem bil v bolniškem staležu do aprila naslednjega leta. Ali imam pravico izrabiti letni dopust, ki mi je pripadal v preteklem letu? ODGOVOR: Ta problem je bil že večkrat obravnavan. Zakon nanj direktno ne odgovarja, posredno pa dokaj zanesljivo. Temeljni zakon o delovnih razmerjih pozna le dva primera, ko je dovoljeno »prenesti« dopust v prihodnje leto: Novi prospekt Brestovih proizvodov Ekipe, ki v posameznih disciplinah dosežejo prvo mesto, prejmejo v trajno last pokale. Ekipe, ki se uvrstijo na drugo in tretje mesto, pa diplome. V ocenjevalni vožnji in v spomladanskem krosu pa prejmejo posamezniki v trajno last diplomo in pokal, za drugo in tretje mesto pa diplomo. Na predvečer 1. maja bo v kinodvorani v Cerknici proslava v počastitev praznika dela. Proslavo organizira koordinacijski odbor sindikata Industrije pohištva Brest. F. Zigmund — kdor je nastopil redni letni dopust že v preteklem letu, ga nepretrgoma koristi lahko tudi v novo leto, vse dokler mu ne poteče, — posebne določbe veljajo samo še za mornarje. V vseh ostalih primerih dopusta ni moč prenesti v prihodnje leto. Možno je uveljavljati le odškodninski zahtevek, če je krivda za neizrabljeni dopust na strani delovne organizacije. Ker je v danem primeru (bolezen) ovira nastala na vaši strani, je logično, da tudi' za odškodnino nimate nobene pravne podlage. Z. Zabukovec Da bi vsi omenjeni problemi ne ovirali prodaje na tržišču, smo z operativnimi mesečnimi plani programirali veliko večji obseg proizvodnje, kot je bilo programirano z dinamiko programa za leto 1969. Ti operativni načrti so od celotnega kolektiva zahtevali veliko prizadevanje pri delu. Rezultat tega dela je izredno visoko dosežena vrednost proizvodnje v I. tromesečju. S tem smo dosegli določeno terminsko prednost z dobavami izdelkov našim kupcem za izvoz, pa tudi za domače tržišče. Predvsem je to velikega pomena, ker imamo s trgovskim podjetjem LESNINO dogovorjene obojestranske sankcije, če se ne bi držali pogodbenih rokov. Sodimo, da bomo tudi v aprilu in maju dosegli tako visoko vrednost proizvodnje kot v preteklih mesecih in s tem še povečali našo terminsko prednost. V aprilu in Stol jedilne garniture firme »Gaggioli« iz Rima, razstavljen na milanskem sejmu delno tudi maju bomo imeli še vse kapacitete in pogoje za delo takšne, kot so bili v preteklem obdobju leta. To bi bila velika prednost in tudi poroštvo, da bomo tudi letos v izrednih pogojih dosegli programirani obseg proizvodnje, oziroma ga celo presegli. J. Lipovec Za zagrebški sejem, predvsem pa za salon pohištva v Ljubljani, so pripravljeni novi prospekti. Do sedaj smo izdelovali prospekte v obliki katalogov. Ti katalogi so obsegali celoten program tovarne in pa še eksperimentalni program, ki je bil osvojen. Dostikrat je ravno ta eksperimentalni program povzročal nevšečnosti, ker so se ljudje zanimali zanj, tovarna pa ga ni imela za prodajo. Drugo pa je to, da si nekomu, ki se je zanimal za en izdelek, moral dati kompleten katalog. Novi prospekti so samostojni po skupinah ali garniturah, tako smo dobili 4 prospekte in to: 1. Dnevna soba Daniela stereo 2. Dnevna soba Florida variant 3. Program Y 4. Jedilnica Living Vsak prospekt je celota za sebe in nam pokaže estetsko, funkcionalno in konstrukcijsko vrednost določene garniture. Program Y pa vsebuje 4 stilne garniture. To so Y-19, Y-35, Y-70, Y-90. Poleg vseh detajlov, prikazanih z barvnimi fotografijami, vsebuje vsak prospekt še detajlne skice z merami, tako da ni potrebno posebno pojasnjevanje. E. VIDOVIČ Firma »Gaggioli« iz Rima je na spomladanskem milanskem sejmu pokazala kombinirano sprejemno sobo in spalnico, ki je ocenjena kot eden najlepših delov pohištva, narejenih kdajkoli. To je rezbarjev" pohištvo iz belega oreha Mehanična delavnica TP Cerknice v gradnji Obisk na gradbišču v Cerknici Rumeni delovni stroji SGP »Gradnje« iz Postojne dan za dnem kopljejo, rijejo in nakladajo odvečni material na prostor bodočega prvega strojnega oddelka. Posebno so se izkazali pri rušenju bivše kurilnice in mehanične delavnice, ki je bila zaradi solidne konstrukcije trd oreh. Istočasno že raste novi objekt. Utrjujejo se stebri obstoječega objekta, postavljajo se skeleti novih stebrov ob kotlovnici. Sušilnica gre v zaključno gradbeno fazo. Vse kaže, da zamude na tem objektu ne bo, in da bo možno začeti s sušenjem lesa že 1. junija, kot je predvideno. Zaradi zamudne dobave železnega ostrešja od mariborskega podjetja ATMOS kasni izgotovi-tev velike mehanične delavnice. V razgovoru z vodji del smo zvedeli le to, da se prehiteti ne da. Prav v zadnjih dneh se vidi, da gradnja uspešno napreduje in da do vselitve ni več daleč. Samo gradbišče je odmaknjeno od ceste, le veliki kamioni z odpadlim materialom, z železnimi konstrukcijami in drugim gradbenim materialom dajejo slutiti, da se na travniškem območju dogajajo velike rekonstrukcije. Res ni enostavno graditi in proizvajati. Mnogi interni prevozi so prekinjeni, najti je bilo treba novih rešitev. Ko vse odpove, je tudi konj dober. Tudi tega se da videti, ko prepeljujejo lesne odpadke v kotlovnico. Zanimiva kombinacija — vagon — viličar — voz. Pa recite, če ni to kombinacija starega in novega. Ves maj in junij bo živahno na področju prvega strojnega oddelka ali pa po staro — prve strojne. Gradbenikom želimo lepo vreme, pravočasno dobavo vseh gradbenih elementov in sreče pri delu. Čestitamo jim k prvemu maju, prazniku dela! D. Trotovšek Člani centralnih samoupravnih organov in komisij Na primopredajni seji centralnega delavskega sveta, ki je bila 31. 3. 1969, je bil potrjen mandat za dobo dveh let novoizvoljenim članom delavskega sveta in sicer: V delavskemu svetu še ostanejo naslednji člani, ki jim še ni potekel mandat: Bavdek Tone, predsednik TPC Štrukelj Franc namest. pred. TPC Tekavec Ivan TPC Urbas Anton TPC Dekleva Ludvik TPC Hribar Ivan TPC Lovše Ivan TPC Pirman Alojz TPC Braniselj Jože TPC Strle Viktor TPC Dragolič Franc TPC Opeka Franc TIP-C Martinčič Anton TIP-C Bončina Jože B. žaga Hiti Alojz BŽ Zabukovec Zdravko SKS Mele Janez SKS Žnidaršič Vinko SKS Levec Franc TPM Šega Matija TPM Rupar Polde TPM Godeša Janez TPM Ule Emil TPM Mulec Jože TPM Rutar Stane TPM Krek Tomaž TLI Lekan Anton Stari trg TLI Petrič Darja TLI Na primopredajni seji Centralnega delavskega sveta, ki je bila 31. 3. 1969, je izvoljen novi upravni odbor podjetja in komisije pri centralnem delavskem svetu z mandatno dobo enega leta in sicer: CENTRALNI UPRAVNI ODBOR Člani: Namestniki: Tavželj Franc TPM Udovič Rado SKS Lovše Ivan TPC Prijatelj Slavka TPC Mevec Anton BŽ Troha Milan BŽ Ule Emil TPM Mišič Janez TPM Hvala Franc TIP Mramor Anton TIP Šepec Miha TLI Škrbec Zinka TLI Mazi Drago SKS Urbas Anton TPC Otoničar Alojz TPC Tekavec Ivan TPC Lesar Jože, glavni direktor SKS KOMISIJE Miler Joža TPC PRI CENTRALNEM Udovič Franc BŽ DELAVSKEM SVETU: Urh Franc TLI Ekonomsko finančna komisija: Kralj Štefan Modic Drago TIP TPM Kebe Tone TPC Perovnik Tita TPM Kebe Mara SKS Mišič Branko SKS Stanovanjska komisija: Modic Milan SKS Meden Joža SKS Urh Tone TPC Kos Jože TPC Bončina Jože BZ Rutar Stane TPM Žnidaršič Slavko TPM Lekan Anton TLI Caserman Stane TIP Komisija za analitično oceno oceno delovnih mest: Mele Franc SKS Harmel Vojko SKS Hren Jože SKS Bavdek Tone TPC Štrukelj Franc TPC Tomšič Miloš TPC Lovko Tone TPM Štefančič Janez TPM Hiti Alojz BZ Pišek Anton TLI Braniselj Franc TIP Komisija za invalide: Škrabec Ivan TPM Žnidaršič Edo TPM Albreht Andrej TPC Hrblan Andrej TPC Petan Martin TPC Zgonc Janez TLI Mele Stane BZ Lovko Jože TIP Otoničar Janez SKS HTV komisija in komisija za varnost premoženja: Kovšca Jože SKS Petan Franc SKS Dragolič Franc TPC Urbas Anton TPC Intihar Matevž TPM Intihar Stane TPM Mele Janez BZ Kraševec Franc TLI Martinčič Anon TIP Kadrovska komisija: Mele Janez SKS Kranjc Franc TPC Lipovec Jože TPC Levec Franc TPM Lunka Anton TPM Ogrinc Viktor TIP Petrič Darja TLI Mele Franc BZ Gašpar Štefan DUR Komisija za odlikovanja: Turk Franc SKS Klančar Jože TPC Bell Marija TPM Švigelj Slavko TIP Turk Jože TLI Uredniški odbor: Mlinar Danilo SKS Trotovšek Dušan SKS Harmel Vojko SKS Štefan Ivo SKS Bogovčič Štefan SKS Tavželj Franc TPM Kebe Tone TPC Klančar Jože TPC Hvala Franc TIP Šubic Valentin TPC Matičič Jožica TLI Urbanc Magda TPC Š. Bogovčič Skrajšani delovni čas delavk z otrokom Po 40. členu Temeljnega zakona o delovnih razmerjih ima delavka z otrokom, starim do 8 mesecev, pravico delati 4 ure na dan, če to zahteva. Za skrajšani delovni čas mora vsaka delavka po porodniškem dopustu zaprositi, sicer delavka ne želi delati v skrajšanem delovnem času. Delavka zaprosi za skrajšani delovni čas na posebnem obrazcu, ki ga je določilo socialno zavarovanje in ga je moč dobiti v splošni službi poslovnih enot. Prav tako morajo delavke z otrokom, ki delajo v skrajšanem delovnem času, vsak mesec podpisati izjavo, da same hranijo otroka, s čimer pridobijo pravico do nadomestila osebnega dohodka v skrajšanem delovnem času. Tudi obrazec te izjave je v splošni službi poslovnih enot. Za pravočasno uveljavljanje pravice do skrajšanega delovnega časa in nadomestila za osebne dohodke morajo delavke same skrbeti, sicer jim ta pravica ne bo priznana. J. Klančar Izvolili smo predsednika CDS Centralni delavski svet Industrije pohištva »Brest« Cerknica je na svoji primopredajni 147. seji, na predlog kadrovske komisije podjetja, izvolil za novega predsednika tega organa tovariša Antona Bavdka, uredniški odbor »Brestovega Obzornika« je pa mene zadolžil tudi na primopredajni seji, da moram v skladu z 2. točko dnevnega reda, kot 10. članek napisati intervju z novim predsednikom CDS in predsedniki komisij pri CDS. Dolg primopredajni stavek, z malenkostnimi netočnostmi. Izvršil bom samo eno devetino postavljene naloge. Predsednikov komisij, ki jih je kar osem, nisem intervjuval, ker bi bilo to pisanje predolgo, posebno še s takim uvodom. Torej preidimo od besed k dejanjem. Predsednik, tovariš Bavdek je to že napravil. Ko sem lansko leto imel podobno nalogo kot sedaj, je namreč govoril, da bo zi- Nadaljevanje s 4. strani ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Ta materialna sredstva naj zbere iz gospodarskih organizacij Škocjana, Kmetijske zadruge, Gradišča, Mlina in ObS Cerknica. Morda bi kdo očital, zakaj ne tudi BREST. To smo dolžni pojasniti. BREST je prispeval in bo delno še. Delno pa zato, ker so na zadnji seji koordinacijskega odbora sindikata BRESTA sklenili, da pride cerkniška godba na pihala pod patronat koordinacijskega odbora, ki jo bo materialno vzdrževal in ji omogočil normalno delovanje. — Izvršni odbor sindikata TP Cerknica zahteva od samoupravnih organov, naj ustanovijo sklad, iz katerega bi črpali sredstva za kritje razlik v osebnem dohodku starejših delavcev, ki zaradi starosti niso več tako produktivni. Sredstva iz tega sklada bi uporabljali tudi ob premestitvah zaradi poklicnih obolenj. — Izvršni odbor sindikata TP Cerknica se zavzema za boljše dal hišo, letos pa jo je tudi začel. Nagaja mu slabo vreme, pa zato ni bil najboljše volje za tak pogovor. Ko sem ga prepričal, da ne bi bilo pametno prepisati lanski intervju, ker smo v povsem drugačnih okoliščinah dela in nalog, kot pa smo bili lani, se je strinjal, da se pred vetrom skloniva v barako, ki jo je postavil za shranjevanje cementa. Omenil mi je še, da računa s tem, da bo spravil letos hišo pod streho. Pri banki ima pogodbo o namenskem varčevanju, ki mu bo to zamisel uresničila. Smatra, da ljudje še premalo računajo na ta vir za reševanje svojih finančnih težav pri gradnji hiš in se še vedno preveč zanašajo na posojila pri podejtju. Zakaj ne bi svojih sredstev podvojili ali potrojili, ko pa je to možno? »Je že res«, pravi, da bomo morali ljudem še pomagati tudi pri gradnji stanovanj, vendar mislim, da moramo prvenstveno gledati na to, da bomo dokončno pogoje, kot jih nudi SAP našim delavcem, ki se vozijo z avtobusi: izvršni odbor sindikata TP Cerknica se bo z vso svojo politično močjo in drugimi sredstvi zavzemal za odpravo slabih pogojev, ki jih nudi SAP našim delavcem zaradi svojega monopolnega in privilegiranega položaja, ki ga ima v cerkniški občini. — Izvršni odbor sindikata TP Cerknica poziva vse delavce k večji disciplini. Znano je, da so letos pred nami velike naloge, predvsem rekonstrukcija tovarne in pa same planske naloge, katerih namen je naš gmotni položaj in osebni standard nas vseh, pa tudi bližnje okolice in posredno širše domovine še izboljšati in povečati. — Izvršni odbor sindikata TP Cerknica bo, kolikor bo mogel, moralno in materialno podpiral mladinsko organizacijo in druge športne sekcije ter razne ansamble v okviru TP Cerknica. T. Urh uresničili vse naše načrte za modernizacijo tovarn. To je po mojem primarna naloga nas vseh, ker je od tega odvisna naša bodočnost. Jasno zasnovan in stalno dopolnjevan razvojni program je merilo našega hotenja in sposobnosti. Ničkolikokrat smo se lahko na primerih drugih prepričali, da moramo investirati in modernizrati postopek dela in poslovanja, če hočemo vsaj dohitevati razvoj v svetu. Spanje pravičnega na doseženih rezultatih bi nas privedlo k polomu-Aforizem Brane Crnčeviča: »Nerazviti naj telovadijo«, mora v veliki meri veljati tudi za nas, čeprav bi lahko rekli, da telova-vadimo zato, da ne bi postali nerazviti. Ne strinjam se z nekaterimi, ki menijo, da zopet zidamo-Pri teh je možno, da ne poznajo celotnega programa modernizacije, kar jim ne morem opravičiti, ali pa kritizirajo iz navade in zaradi mišljenja, da je vse novo zanič in da so nekaj pomenili samo časi, ki smo jih preživeli. Da, strokovnjakov bomo pa še rabili in prav je, da jih šolamo tudi doma. Ko bomo imeli modernizirano tovarno, bo ta zahtevala mnogo strokovnega dela neobremenjenega z rokodelstvom- Hm, mislim, da je delo v CD S mnogo težje kot v enem izmed delavskih svetov v tovarni. Tam je razprava bolj konkretna, medtem, ko tu razpravljamo o mnogo bolj kompleksnih stvareh, ki so precej trd oreh, posebno če gradiva vsak član ni dobro proučil. Mislim, da se bomo morali navaditi tudi na to, da je proučitev obveznost vsakega člana delavskega sveta. Prepričan sem, da bomo brez sodelovanja delavskih svetov p°' slovnih enot in vseh članov kolektiva težko sami reševali in rešili vso zapleteno problematiko-Razumevanje, sodelovanje i° strokovnost so po mojem predpogoj našega uspeha.« Pozabil sem ga vprašati kaj P° enem letu misli o »Brestovem Obozrniku«. Pravzaprav nisem čisto pozabil, bal sem se le odgovora, da naj počakam, da d0 shodil. Lani mi je namreč rekel, da je šele novorojenček. F. HVALA Zaključki sindikata v TP Cerknica Tudi otroci Loške doline bodo hodili v novo šolo Skoraj neskončen je spisek imen v šolskih matičnih knjigah — spisek imen z letnicami, ki segajo tako daleč nazaj v preteklo stoletje. Koliki armadi ljudi je tekla življenska pot skozi tesne in mračne prostore osnovne šole v Starem trgu. Tu si je mladi rod pridobival osnovno znanje. Spoznaval je lepoto in pravila materinega jezika, se učil slovenskih pesmi in ljubiti svojo domovino. Učitelji so dajali mladim Notranjcem, kar so jim v Posameznih obdobjih mogli dati. Danes je pouk v osnovni šoli tako obsežen, bogat in zahteven, da se s šolanjem, ki je bilo v rabi še pred nekaj desetletji, ne da primerjati. Mnogo se je spremenilo, šolski prostori so ostali isti, mračni in tesni. Še mnogo tesnejši so, kot so bili nekdaj, kajti za življenje in delo, ki se danes odvija med temi zidovi so razmere postale nevzdržne. Zob časa je v dolgih desetletjih opravil tudi svoje. Ne bi več ponavljal pripovedovanj o problemih in težavah, o slabih delovnih pogojih, ki mučijo kolektiv in vso šolsko skupnost. Mnogo je bilo že povedanega o tem in tudi dovolj napisanega. Vse to je sprožilo odločno akcijo za gradnjo nove šole v Starem trgu. Danes lahko prepričano trdimo, da bo čez par let stala v Loški dolini nova šola. Načrt predvideva 14 učilnic s štirimi kabineti, telovadnico, knjižnico, pionirsko sobo, kuhinjo, sanitarijami, večnamenskim prostorom in upravnimi prostori. Učilnice bodo opremljene za kabinetni pouk. Vzporedno z dograditvijo šole je predvidena tudi ureditev igrišč in okolice. Gradnja bo veljala 345 milijonov starih dinarjev. To je sorazmerno mnogo sredstev in ob odločitvi za ta projekt ni bilo ugibanj — od kje bomo dobili toliko denarja. Izredno razumevanje vodstev nekaterih podjetij, pristojnih republiških forumov in občanov Loške doline, ki so pripravljeni nuditi sredstva, je odločilo, da bo začetek gradnje že v tem letu. Podjetja Brest Cerknica, Gaber Stari trg, Gozdno gospodarstvo Postojna, KZ Cerknica, Kovinoplastika Lož, Ško- cjan Rakek in Nanos Postojna bodo prispevali za novo šolo skupaj 77 milijonov starih dinarjev; Sindikalni svet Cerknica 1 milijon, Skupščina občine Cerknica 40 milijonov in republiški kredit 150 milijonov starih dinarjev. Ostala sredstva bodo zbrali v obliki samoprispevka občani Loške doline v naslednjih štirih letih. Plačevali bodo 1,5 %> od svojih čistih osebnih dohodkov. Za ta prispevek se je na referendumu 13. aprila odločilo 79,3 % volilcev na tem področju. Res presenetljiva solidarnost. Mnogo dobrega plemenitega in naprednega je v ljudeh Loške doline. Naj mi nihče ne zameri, da ob tej priliki poudarim: »Ne samo doma in v družbi, tudi med stenami stare osnovne šole se je koval značaj teh ljudi.« Ker je šola tako nujna in potrebna slehernemu, da jo zaradi vsakdanje rabe včasih pozabljamo ceniti, ne vem v čigavem imenu naj bi se zahvalil vsem, ki so pomagali in se na referendumu odločili »ZA«. Ob misli na učne uspehe, vesele obraze in delovno vnemo vseh, ki bodo v novi šoli delali in se izobraževali, se zahvalim v njihovem imenu: v imenu otrok, bodočih mater in očetov, morda bodočih odbornikov, ki bodo za skupščinsko mizo razpravljali in soodločali med drugim tudi o kulturi in šolstvu. E. Mercina Kmečki glas v živi besedi Uredništvo Kmečkega glasu se je odločilo, da bi svoj časopis z živo besedo približali občanom naše občine. 7. aprila letos je v cerkniški kinodvorani organiziralo ustni časopis. Zbralo se je toliko poslušalcev, da niso dobili vsi prostora. Poleg odgovornega urednika Kmečkega glasa so urejali časopis še trije njihovi novinarji, kot gostje pa so sodelovali Jože Lesar, Jože Telič, Tone Krašovec, Franc Zorman, Jože Semič, Ivan Obreza in Božidar inž. Raj-čevič. Pogovor je najprej stekel o namenu ustnega časokpisa, o čemer je spregovoril glavni urednik Kmečkega glasa. Osrednja tema časopisa je bil razgovor s kandidati za republiške poslance Jožetom Lesarjem, Jožetom Semičem m Ivanom Obrezo o tem, kako bi hajpravičneje rešili vprašanje gozdarstva, ki je za notranjske kmete zelo pereče. Vsi so si bili edini v tem, da je treba spremeniti zakon o gozdovih, zlasti tista določila, ki govore o pravicah in dolžnostih kmeta-lastnika gozda. Se posebej pa je treba razbiti mo-hopol nad prometom z lesom ter Prenesti na obrate vse samoupravne pravice, ki jih ima po Ustavi lahko vsaka samoupravna enota, skupaj s pravico, da lahko uPravljajo z ustvarjenimi sredstvi. Pri tem mora imeti kmet-lustnik gozda enake pravice pri delitvi sredstev po opravljenem delu kot njegov partner. Nato je stekel pogovor o raz-v°ju turizma, ureditvi cest, o razvoju kmetijske dejavnosti, usme-Dtvi dela kmetijske zadruge in o °Pčinski politiki sploh. Direktor turističnega zavoda Tone Kraševec je izčrpno obraz-.žil urbanistično ureditev Cerkniškega jezera in ostalih krajev, ki gravitacijsko in funkcionalno Povezujejo razvoj turizma na na-s®m območju. Ob tem se je poja-vdo tudi vprašanje, kaj bo z zem-uo, ki jo bo zalila voda in je v ?asebni lasti. V odgovoru smo sli— Sad, da bo vsakdo, ki bo želel kemijo obdelovati, dobil v zameno drugo zemljo ali pa denarno nadomestilo. Če ne bi bilo denarji’ ali pa poskus stalne ojezitve n® bi uspel, pa bo Cerkniško je-ero tudi v prihodnje takšno, kot ]e sedaj. Boleča vprašanja o cestnem narežju v naši občini se vedno nova pojavljajo na različnih zbo-m občanov, je pojasnil presedaj cerkniške občine Jože Telič. °stopoma urejajo republiško ce-° Planina—Prezid in bo letos sialtiran še zadnji del v naši ob-»Jhi med Bloško polico in Ložem. 6 so sedanje asfaltirane ceste uničene, pa bodo v najkrajšem času za silo popravljene. Veliko pa bo občina pridobila, ko bo pri Uncu neposredno povezana z moderno avtocesto med Ljubljano in Postojno. Še vedno pa je mnogo težav z ureditvijo občinskih cest, ki jih je v naši občini 150 km. Za to vedno zmanjkuje denarja, saj je proračun občine zelo pičel. Ureditev občinskih cest bo treba reševati v skupnih dogovorih med občani, krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Kmetijstvo v naši občini še ni nikoli imelo svojega programa, sta pojasnjevala načelnik za gospodarstvo pri skupščini občine Cerknica Franc inž. Zorman in direktor KZ v Cerknici Božidar inž. Rajčevič. Da kmetijstvo nikamor in nikamor ne gre, niso vzroki v občini, temveč je to splošno jugoslovanski problem, ki je pa vezan na različne svetovne gospodarske skupnosti, ki našo državo izločajo iz njihovih okvirov. Tu so po sredi še toga administrativna določila in različni poskusi pri reševanju kmetijstva, ki pa v vsej dosedanji praksi niso prinesli napredka na našem območju. Slalom po luknjah iz Cerknice do Unca (in nazaj) Naslov do oklepaja je »ustvaril« glavni urednik, sam pa sem dodal »in nazaj«. Moral sem se namreč vrniti, ker nisem imel s seboj pisarniške mehanizacije, svinčnika in papirja. Moral sem se torej vrniti, pa se najraje ne bi vrnil. Naslova tega članka tudi po temeljitem premisleku nisem uspel spraviti v sklad z dejanskim stanjem. Zakaj? Slalom je, kolikor vem, vijugasta vožnja med palicami, zato da jih ne podreš, oziroma zato, da ne obtolčeš smučk in samega sebe. Ker sem hotel pedantno izvršiti nalogo, sem do Unca vozil slalom. Če sem napravil s tem cestno prometni prekršek, ni bilo ugotovljeno, če pa še bo, potem pokličite na zaslišanje glavnega urednika, pa tudi račun izstavite njemu. Vendar samo za eno smer. Ko sem se vračal, sem vozil po vseh »foršriftih«. Skodelica kave, cigareta in malo počitka mi ni še nikoli tako prijalo, kot po tej vožnji. To namreč ni bila navadna vožnja, obremenjen sem bil z veliko nalogo. Samo kako sedaj ta problem obdelati. Možnih je več variant, ki so z vidika narodnega gospodarstva skoraj vse enako pomembne. Problem je namreč strokovno zelo zanimiv, lahko bi mu rekli fenomen. Res pa je, da ga ni mogoče niti s pomočjo najsodobnejših postopkov rešiti tako, da bi ga bilo mogoče uporabiti pri izdelavi ivernih plošč, zato tudi smatram, da ga ne bom uspel rešiti do konca. Ker imam pravico predlagati, bom predlagal, da se ga obdela z naslednjih vidikov: 1. Spomeniško varstvo in ceste. 2. Razvoj turizma je nemogoč pri dobrih cestah. 3. Kmetijstvo in neizkoriščene nižinske parcele. 4. Melioracije in drenaže pri gradnji cest kot odvečen strošek. 5. Kako organizirati popravilo ceste, da bo samo vsaka četrta jama »zaflikana«. 6. Koliko prometnih znakov moramo postaviit od Unca do Cerknice in kakšnega? (Kakšen je znak za »britof«?) 7. Zakaj je cesta od bencinske črpalke proti Cerknici skoraj cela v dolžini skoraj enega kilometra? To zadnjo temo bom kar takoj sam obdelal. Zato, ker stoji tam znak »Prepovedano ustavljanje v dolžini enega km« — zaradi vojaških objektov. Če ne bi bili miroljubna država, bi predlagal postavitev vojaških objektov od Unca do Cerknice. Da povem po pravici, to sploh ni vožnja ampak, no ja ... Kolikokrat se je avto nagnil, zacvilil, udaril, odskočil; če bi hotel to ugotoviti, potem bom prosil za dvakrat plačani dopust do penzije, delo pa prepustil računalniku. Ker mislim, da bo hitreje in ceneje, naj se čimprej formirajo grupe za obdelavo posameznih tem, politični ljudje pa naj začnejo med tem časom široko akcijo, da bi slovenska vlada čim-več uporabljala grad Snežnik za reprezentativne sprejeme, po možnosti tujih delegacij. Na simpozij, ki bo razpravljal o teh temah, povabimo smetano slovenske in jugoslovanske strokovnosti z vseh področij. Mislim, da se temu ne bi upirali niti ino-zemci, posebno sedaj, ko bomo gradili našo Sončno cesto; naše izkušnje bi jih utegnile zanimati. Ker so to zelo zahtevne naloge, ki se v nekaterih točkah dotikajo ekonomskih vprašanj, predlagam, da delovne grupe za posamezna področja formira Občinski sindikalni svet. Dosedanje izkušnje govorijo tem v prid. Prej so namreč strokovnjaki, ki jih je angažiral ta forum, izdelali užitno analizo, kot pa je kakršnakoli priku-kala iz občinske hiše. Poleg tega se bojim, da so njihove strokovne službe preobremenjene s pripravami na izdelavo perspektivnega programa razvoja občine, ki bi bil moral biti izdelan šele pred par leti. Naj bo dovolj tega slaloma: Tovariš glavni urednik, moji stroški za ta članek so naslednji: 1. Kilometrina Dol. Jezero— Cerknica in nazaj — 4 km po 0,70 2,80 2. Kilometrina Cerknica — Unec in nazaj — 16 km po 1,00 16,00 3. Povračilo za prestani strah 32,00 Skupaj 50,80 Honorar, ki ga ne priznaš, ni vračunan. Pa brez zamere! F. Hvala Ta težavna vprašanja moramo rešiti programsko, se pravi, najprej moramo ugotoviti, kaj zmoremo in česa si želimo. Poglavitno pri tem pa je, da ima zemljo tisti, ki jo obdeluje in da ima za to ekonomski interes. Kmetijska zadruga bo podpirala vsakogar, ki želi še naprej ostati v kmetijski dejavnosti, svojo poslovnost pa bo usmerjala tja, kjer se zanjo kažejo ekonomski interesi in se vključujejo v celotni družbeni razvoj. To so bila le glavna vprašanja, mnenja in odgovori vseh, ki so sodelovali. Ustni časopis so spremljali tudi humoristični nastopi, ki so med poslušalci vzbudili veselo razpoloženje. Takih srečanj si poslušalci še želijo, saj je bil v prenesenem smislu to odličen zbor volilcev, ki je vse hvale vreden. Na koncu so organizatorji izžrebali poslušalce in jih nagradili s praktičnimi darili, ki so jih prispevala podjetja iz naše občine. F. Tavželj Ribiči rešujejo ribji zarod Ribolovna sezona na pragu Še malo in ribolovna sezona se bo začela. S 1. majem bo dovoljen ribolov vseh vrst rib v vodah, ki jih upravlja Ribiška družina v Cerknici. Prvi ribolovni dan navadno privabi zlasti na Cerkniško jezero največ domačih ribičev, ki preizkusijo svoje ribiško orodje in preblenkarijo jezero po dolgem in počez. Tako ugotovijo, koliko ščuk je še ostalo od lani in kje so. Le malokateremu ribiču se v prvih ribolovnih dneh posreči zapeti ščuko. Niso namreč še navajene umetnih vab in niso še dovolj okretne zaradi mrzle vode. Za izkušenega ribiča prvi ribolovni dan ni pomemben zato, da bi ujel kakšno ščuko, temveč zato, da bi se seznanil, kateri kraj bo v prihodnji sezoni prinesel največ sreče pri ribolovu in športnega užitka. Letošnje ugodne vreme je omogočilo bogato drstenje ščuk, kajti v jezeru je že vso pomlad dovolj vode in ni bojazni, da bi mladice ostale na suhem. Ne glede na to, da so v preteklih treh letih polovili mnogo ščuk, lahko tudi letos pričakujemo bogat ribolov. Še vsako leto, kadar je bilo mnogo mladic, je bilo tudi dovolj merskih ščuk. Zato lahko z veseljem pričakujemo letošnjo ribolovno sezono, zlasti pa vsi aktivni ribiči. K športnemu ribolovu pa nikomur ni zaprta pot in si bo lahko vsakdo nabavil dnevno ribolovno dovolilnico v bufetu na jezeru in pri tajniku tovarišu Karlu Bahunu. F. Tavželj SEMINAR KONČAN V dneh 17., 18. in 19. aprila 1969 je bil organiziran seminar za člane centralnih samoupravnih organov, za predsednike delavskih svetov in predsednike upravnih odborov poslovnih enot. Čeprav je seminar potekal vse dni nemoteno, ne moremo biti s samim uspehom seminarja povsem zadovoljni. Zakaj? Poprečna udeležba na seminarju je bilo komaj 42 %>. Največ je bilo odsotnih novoizvoljenih članov centralnega delavskega sveta in centralnega upravnega odbora. Naj navadem samo tiste člane, ki se v treh dneh seminarja niso udeležili niti enega predavanja: Tovarna pohištva Cerknica: Ludvik Dekleva, Anton Urbas, Ivan Hribar, Alojz Pirman in Jože Kebe. Tovarna pohištva Martinjak: Matija Šega, Polde Rupar, Janez Godeša in Emil Ule. Tovarna lesnih izdelkov Stari trg: Tomaž Krek, Miha Šepec in Ivan Palčič. Skupne strokovne službe: Drago Mazi, Janez Mele, Zdravko Zabukovec in Vinko Žnidaršič. Tovarna ivernih plošč Cerknica: Franc Hvala. Bazenska žaga Cerknica: Jože Bončina. Postavlja se vprašanje zakaj tako skromna udeležba, oziroma zakaj ni bilo zainteresiranosti za ta seminar? Mogoče bo kdo dejal, da je bil seminar slabo organiziran? Vsi vabljeni člani seminarja so bili obveščeni dvakrat, enkrat pismeno (z vabili so prejeli tudi program predavanj), drugič pa so bili vabljeni še ustno. Tudi sam program je bil dobro pripravljen, zato se nam zdi odnos in odgovornost posameznikov do samoupravnih obveznosti še bolj nerazumljiv. F. Zigmund Nagradna križanka LOJZE PERKO 60. LETNIK Obisk Švedske in Irske Pot na Irsko je bila zelo dolga. Irska je zanimiva dežela, saj vidiš le travnike, na katerih se pasejo goveda in ovce, le sem in tja je pokrita z gozdovi. Je siromašna dežela. Vanjo zadnja leta tuji kapitalisti vlagajo svoj denar in gradijo tovarne, ker je dovolj delovne sile. Tujci vlagajo svoj kapital tudi zato, ker so za deset let oproščeni vseh davščin in tako rastejo tovarne, predvsem nemške. Tudi tovarna furnirja, kjer sem pregledoval furnirje, je last nemške firme Janson iz Eb-rocka pri Nurnbergu. Potovanje z Irske (z letalom do Munchena) je trajalo skupaj tri ure (z vmesnim postankom), iz Munchena do Ljubljane pa slabih 9 ur z vlakom. V Stockholmu sem pregledoval furnirje, ki pa niso ustrezali zahtevani kvaliteti. Od tam smo z avtomobilom potovali več kot 300 kilometrov daleč na drugi konec Švedske, v mesto Vimmerby. Tudi tam smo bili v tovarni furnirja in pregledovali velike količine furnirja. Ker je njihov okus pri teak furnirju — temnejša barva, nam tudi ta ni ustrezal. Njihovo pohištvo iz teak furnirja je zelo lepo in kvalitetno, a barva je temnejša, vendar za naše zahteve ni sprejemljiva. Potovanje nazaj iz Vimmerby-ja z letalom čez Kopenhagen (s postankom 2 uri in pol) na Dunaj je trajalo 5 ur. Na srečo sem na Dunaju zamudil prvi brzi vlak za Ljubljano (čakali smo od 14.30 do 22.20) in se odpeljal z drugim, ki je vozil zopet samo 9 ur in tričetrt. Čas potovanja na Irsko in Švedsko se bistveno razlikuje, saj je bilo potovanje z letalom zelo ugodno in hitro, če so v tiste smeri tudi dobre zveze. Potovanje z vlakom pa vzame veliko časa in tudi dovolj napora, zato uporabljajmo v prihodnje najugodnejša prevozna sredstva. S. Kerin Krajevna organizacija ZB NOV Cerknica obvešča občane Cerknice in okolice, da bo na dan krajevnega praznika Cerknice 11. maja žalna komemoracija, združena s pogrebom posmrtnih ostankov narodnega heroja POPEK ALOJZA — VANDKA v skupno grobnico padlih borcev NOV na pokopališču v Cerknici. Posmrtne ostanke heroja Vandka, ki je padel 1942. leta in bil pokopan v kraju Vasiljevo — Žumberak, SR Hrvatska, bodo prepeljali v mrliško vežico 10. maja, naslednji dan pa bo pogreb. Krajevna organizacija ZB NOV Cerknica Dne 21. aprila 1969 je praznoval 60. obletnico rojstva naš akademski slikar Lojze Perko. Rodil se je v Starem trgu pri Ložu kot sin revne delavske družine. Srce in želja, da bi upodobil in dal ljudem vse, kar je čutil, kar se je porajalo v njem, da je samostojno z vso upornostjo dosegel, da je končal likovno akademijo v Beogradu. Želja po izpopolnjevanju, želja, da bi dosegel popolnost, ga je peljala tudi v Sofijo. Lojze se lahko s ponosom ozira na svojo prehojeno pot, ki ni bila lahka. Vsa njegova dela preveva ljubezen do rodne Notranjske. Prepleta se trpkost prvih njegovih stvaritev, odraz težkega življenja njegovega kraja, prepleta se hkrati z njegovo rastjo umetnika, ki je v čistih barvah dal izraz sreče, tihe sreče njegovega življenja v »Materini sreči«, zaupnost in iskrenost v »Drobnih otroških glavicah«, da bi dozorel v stvaritvah »Erazma«, »Talca«, »Desetega brata«, lepoti in poetiki njegovega »Jezera«. Njegove slike poznamo širom po Slovenji pa tudi v jugoslovanskem merilu, saj so njegove razstave navdušile slehernega človeka. Takega, kot ga poznamo, veselega, vedrega, vedno nasmejanega in dobre volje, dostopnega do slehernega človeka in vedno pripravljenega na ustvarjalnost, si ga želimo še vrsto let. S. BERGLEZ NAGRADNI RAZPIS 1. nagrada 100 din 2. nagrada 50 din 3. nagrada 25 din 4. nagrada 25 din REŠITEV IZ 18. ŠTEVILKE Nos, brada, as, mlekar, trienale, grozd, olis, OK, Erika, Est, s, grog, revma, aroma, Tai, pat, Stanko, danes, kope, RR, CT, Kolpa, ole, i, Mates, ples, povod, Tatai, Ant, abonent, krt, bronsa. NAGRADE PREJMEJO 1. nagrado 50 din — Alojz Šrek, Šmarata 10, Stari trg. 2. nagrado 30 din — Nevenk8 Brglez, Osnovna šola Stari' trg. 3. nagrado 10 din — Janez Pri' jatelj, Vrtna ulica 8, Rakek. 4. nagrado 10 din — Janez Kovačič, SKS, Cerknica. BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CER: KNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — UrejuJf uredniški odbor: Štefan Bogovčič-Vojko Harmel, Franc Hvala, Tone Kebe, Jože Klančar, Jožic8 Matičič, Danilo Mlinar, Ivo Stefan, Valentin Šubic, Franc Tav-želj, Dušan Trotovšek in Magd8 Urbanc — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana Izlet v maju Na pobudo nekaterih tovarišev, ki so bili v italijanskem koncentracijskem taborišču Gonars, smo se pozanimali, koliko bi stal izlet v to, nekdaj zloglasno taborišče. Sporočili so nam, da bi moral izlet zaradi dolge poti trajati dva dni. Program pa bi bil takle: Odhod iz Cerknice ob 5. uri. Vožnja skozi Postojno do Rožne doline. Po prehodu čez državno mejo vožnja skozi Gorico in Gradiško v Reti ipuglio. Po kratkem postanku vož- nja v Visco in Gonars. V obeh mestih postanek — počastitev spomina umrlih taboriščnikov. Pot bi nadaljevali v Benetke, kjer bi prenočili in si ogledali mesto. Drugi dan bi si na poti domov ogledali še druga italijanska mesta in njihove znamenitosti. Cena bi bila 173 N din za osebo (prevoz, prenočišče in hrana). Potovanje je mogoče organizirati na osebne potne liste. Š. Bogovčič