Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 72 Predstavitve in informacije Nika MUROVEC Damjan KAVAŠ Izzivi upravljanja in financiranja kulturne dediščine: projekt ForHeritage Opuščene in zanemarjene zgodovinske stavbe so skupna značilnost mnogih srednjeevropskih mest. T o problematiko je prepoznal tudi teritorialni program sodelovanja Interreg Srednja Evropa, ki je propadanje kulturne dediščine opre- delil kot enega glavnih izzivov, s kate- rimi se je treba spoprijeti tudi v okviru programa. V sklopu programa Srednja Evropa se odvija tudi projekt ForHeri- tage – Odličnost za celostno upravljanje dediščine v Srednji Evropi. V tem pro- jektu sodeluje osem partnerjev iz štirih držav (te so Poljska, Italija, Hrvaška in Slovenija). Slovenska partnerja v pro- jektu sta Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in Inštitut za ekonomska raziskovanja. Cilj partner- stva je združiti in nadgraditi rezultate prejšnjih projektov, ki jih je financirala EU (kot so Forget Heritage, Restau- ra, IFISE, CLIC), ter jih pripeljati do izvedbene faze, da bi spodbudili celost- ni pristop v različnih fazah upravljanja dediščine – pri načrtovanju, izvajanju in financiranju. Rezultati raziskav, zbrani v okviru omenjenih projektov, in različne dru- ge izkušnje kažejo, da so nezadostna sredstva za prenovo in oživitev glavna ovira za učinkovito upravljanje kulturne dediščine (npr. ForgetHeritage, Restau- ra). Finančna udeležba zasebnega sek- torja je zelo majhna, inovativnih finanč- nih instrumentov pa v sektorju kulturne dediščine skoraj ni. Druga večja ovira je pomanjkanje veščin in zmogljivosti, zlasti na področju financ, upravljanja in poslovnega načrtovanja (Restaura). Ne nazadnje, očitno tudi ni dovolj so- delovanja javnih subjektov z zasebnim sektorjem in vključenosti vseh ustreznih akterjev (državljanov, združenj, funda- cij, institucij, zasebnih izvajalcev ...) v projekte oživljanja kulturne dediščine. ForHeritage obravnava vse omenjene vidike problematike. Projekt temelji na obstoječih orodjih in izkušnjah ter poskuša rezultate vpeljati tudi v prakso sodelujočih regij in širše. Na podlagi znanja in dokumentov, ki so nastali v okviru preteklih projektov, je bila pri- pravljena zbirka orodij za upravljanje kulturne dediščine. Zbirka obsega na- bor šestih novih, jedrnatih in v prakso usmerjenih orodij, ki se osredotočajo na različne vidike upravljanja kulturne dediščine. Prvo izmed orodij je Dobro/sodelo- valno upravljanje kulturne dediščine: Kako vključiti javnost (https://www. interreg-central.eu/Content.Node/D. T1.2.1-GG-and-PG.pdf). Da bi lah- ko uspešno in učinkovito upravljali kulturno dediščino, je namreč ključna kakovostna interakcija med deležniki. Pri načrtovanju upravljanja, strategij ali projektov kulturne dediščine se je nuj- no pogovarjati in prisluhniti različnim potrebam. Namen orodja je ponuditi osnovne informacije za podporo upravl- javcem kulturne dediščine in drugim akterjem, ki sodelujejo pri upravljanju in načrtovanju na področju kulturne dediščine, da bi lahko svoje delo opravl- jali v skladu s sodelovalnimi metodami. Orodje zagotavlja praktične informacije po posameznih korakih (opredelitev de- ležnikov, analiza deležnikov, načrtovan- je komunikacije, vzpostavitev dolgoroč- nih platform za sodelovanje), ki lahko pomagajo pri izbiri metod, ki bodo uporabljene pri sodelovanju z deležniki. Orodje Finančni instrumenti in ino- vativne finančne sheme za kulturno dediščino (https://www.interreg-cen- tral.eu/Content.Node/D.T1.2.4-Fi- nancial-instruments.pdf) ponuja pregled, praktične primere in nasvete o tem, kako se lahko inovativne ob- like financiranja, poleg nepovratnih sredstev, uporabljajo za ohranjanje pro- jektov kulturne dediščine. Valorizacija kulturne dediščine je draga in pomeni finančni izziv. Poleg tega ohranjanje in obnova zgradb ustvarjala le del celotnih stroškov ohranjanja kulturne dediščine, saj je velik del stroškov povezan z izva- janjem programa. Ena najtežjih odloči- tev, s katero se srečujejo tisti, ki zasnu- jejo projekte obnove kulturne dedišči- ne, je, kako jih financirati (tj. kateri so najučinkovitejši finančni instrumenti in kdo so najboljši ponudniki sredstev). T a težava je posledica tudi pomanjkanja informacij o takšnih instrumentih in navdihujočih študij primerov. Uporaba pristopov javno-zasebnega sodelovanja pri oživljanju kulturne dediščine (https://www.interreg-cen- tral.eu/Content.Node/D.T1.2.3-PPC. pdf) je orodje, ki predstavlja obstoje- če oblike javno-zasebnega sodelovanja, njihovo uporabo in priporočila o tem, kako bi lahko javni in zasebni sektor us- pešno sodelovala pri oživljanju kulturne dediščine. Evropske države so bile soraz- merno uspešne pri vključevanju dedišči- ne s spremembo dojemanja družbene in Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 73 Predstavitve in informacije gospodarske vrednosti dediščine ter nje- ne vloge pri trajnostnem razvoju. Zaradi zmanjševanja javnih sredstev in nujnosti interdisciplinarnega pristopa pri oživl- janju kulturne dediščine je treba pois- kati nove vire financiranja (npr. zasebni kapital, fundacije itd.) in nove načine javno-zasebnega sodelovanja. Ocena učinkov projektov kulturne dediščine (https://www.interreg-cen- tral.eu/Content.Node/D.T1.2.6-Im- pact-assessment.pdf) predstavlja prak- tične smernice o tem, kako pristopiti k ocenjevanju učinkov projektov kulturne dediščine. Tako kot je okolje naravni kapital, je dediščina kulturni kapital: naložbe v dediščino imajo pozitiven donos. Ocena učinkov je poskus ugo- tovitve, koliko ukrep vpliva na zadevne spremembe v družbi. Poleg tega so cilji tudi upravljanje in nadzor ustvarjanja vpliva ter njegova optimizacija glede na stroške. Merjenje učinka je ključno za privabljanje vlagateljev, saj le tako lahko ocenijo učinek svojih naložb in spremljajo neprestano izboljševanje organizacije. Ocenjevanje in merjenje učinkov sta zato predmet razprav za opredelitev standardnih metodologij na mednarodni ravni. Orodje Prenosljivi elementi pilotnih projektov oživljanja kulturne dediščine (https://www.interreg-central.eu/Con- tent.Node/D.T1.2.2-Pilot-projects. pdf) povzema izkušnje 12 izvedenih pilotnih aktivnosti v okviru projektov Forget Heritage in Restaura, oba projek- ta sta se ukvarjala z oživitvijo kulturne dediščine. Namen tega orodja je zago- toviti preglednejše informacije o dobrih praksah in priporočilih, ki izhajajo iz njih. Priporočila so pri tem razdeljena na tista, ki so uporabna splošno pri vseh pilotnih projektih in v vseh fazah razvoja projekta, ter na tista, ki so upo- rabna zgolj v neki fazi življenjskega cikla projekta ali v specifičnem kontekstu, ki je jasno opredeljen. Cilj je torej olajšati postopek preizkušanja vsem, ki se bodo s podobnimi pilotnimi projekti ukvar- jali v prihodnosti, jim pomagati izogniti se zadevnim napakam ter omogočiti us- pešnejše in učinkovitejše izvajanje njih- ovih pilotnih aktivnosti. Orodje Kako organizirati uspešno uspo- sabljanje za izboljšanje upravljanja v sek- torju kulturne dediščine (https://www. interreg-central.eu/Content.Node/D. T1.2.5-CH-training.pdf) pa vsebuje praktične informacije in nekaj namigov v zvezi z organizacijo izobraževanj za (boljše) upravljanje kulturne dediščine za različne ciljne skupine (uslužben- ci javne uprave, upravljavci kulturne dediščine). Zaradi hitrega razvoja in sprememb na skoraj vseh področjih na- šega življenja ‒ na gospodarskem, druž- benem, kulturnem in političnem – je vseživljenjsko učenje temelj za uspešno kariero. Strokovnjaki morajo nenehno razvijati svoje kompetence: tiste meh- ke, povezane s timskim delom, načrto- vanjem in organizacijo, sposobnostjo prilagajanja zunanjim spremembam, veščinami reševanja problemov in mre- ženjem, ter tiste, povezane s področjem dejavnosti. Vsa opisana orodja so še vedno osnutki, saj bodo končne različice pripravljene šele po koncu obsežnega revizijskega procesa. Revizije temeljijo na povrat- nih informacijah različnih zainteresira- nih strani ter na rezultatih preizkušan- ja in potrjevanja orodij v praksi, ki bo izvedeno v okviru štirih pilotnih pro- jektov. Pilotna lokacija na Poljskem je Grad pomeranskih vojvod v Szczecinu (fotografija št. 1), pri čemer bo pouda- rek aktivnosti na analizi in nadaljnjem razvoju dejavnosti z uporabo različnih virov financiranja. V Italiji se bodo pi- lotne aktivnosti odvijale v palači Santa Croce v mestu Cuneo (fotografija št. 2), kjer je treba vzpostaviti sodelovalni postopek za določitev prihodnje vsebi- ne in preizkusiti možnosti za izvajanje sheme javno-zasebnega sodelovanja. Na Hrvaškem (Reka) bo glavni izziv, kako vključiti vse različne deležnike in obstoječe vodstvo v sinergijski proces upravljanja in financiranja celotnega kompleksa Benčić (fotografija št. 3), ki ga sestavljajo tako že uveljavljene insti- tucije (na primer Mestni muzej Reka, Muzej moderne in sodobne umetnosti ali Otroška hiša), načrtovane prenove za znane dejavnosti (kot je mestna knjižni- ca) kot še neznane dejavnosti. Slovenski pilotni projekt je Vodnikova domačija (fotografija št. 4), kjer bodo glavne ak- tivnosti usmerjene v raziskovanje mož- nosti pridobivanja dodatnih zasebnih finančnih sredstev. Slika 1: Fotografije lokacij pilotnih projektov (vir: Domača stran projekta ForHeritage) 2 1 4 3 Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 74 Predstavitve in informacije Poleg pilotnih aktivnosti in izdelave končne različice nabora orodij (ter njegovega prevoda v nacionalne jezi- ke) bodo prihodnje projektne aktiv- nosti osredotočene na prenos nabora orodij ForHeritage za celostni pristop k upravljanju na širšem teritorialnem območju v sodelovalnem procesu pri- lagajanja pristopa posameznemu kon- tekstu. Da bi zapolnili vrzel lokalnih, regionalnih in nacionalnih akterjev v zmogljivosti za izkoriščanje različnih virov financiranja za oživitev opušče- nih stavb kulturne dediščine, bo orga- niziranih več izobraževanj in delavnic. Upravljavci stavb kulturne dediščine in odločevalci bodo lahko pridobili znan- ja o tem, kako v projektih kulturne dediščine pridobiti dodatna finančna sredstva (iskanje novih zasebnih virov, vzpostavitev inovativnih finančnih in- strumentov) in uporabiti integriran pristop upravljanja. S tem želi projekt prispevati k pereči problematiki propa- danja stavb kulturne dediščine. Nika Murovec, Inštitut za ekonomska razi- skovanja, Ljubljana, Slovenija E-naslov: murovecn@ier.si Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska razi- skovanja, Ljubljana, Slovenija E-naslov: kavasd@ier.si Domača stran projekta: https://www.interreg-central.eu/Con- tent.Node/ForHeritage.html Informacije o pilotnih projektih: https://www.interreg-central.eu/Con- tent.Node/ForHeritage/Pilot-actions. html