<s
r Največji
_ Veli«
alovenald d ▼ Združenih država
za vse leto ... Za pol leta ..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
$3.00 $7.00 $7.00
List slovenskih delavcev v Ameriki.
AJrtV
!H Tke largest Slovenian Daily in® the United States.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays.
G
75,000 Readers.
«			
TELEFON: CORTLANDT 2876.		Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 31. — ŠTEV. 31.		NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 6, 1925. — PETEK, 6. FEBRUARJA 1925.	VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII.
Preiskovalec jam tiči pod skalo.
Preiskovalec jam, ki tiči že od petka z levo nogo pod veliko skalo, trpi velike bolečine. — Zelo je slab in sedaj mu hočejo odrezati nogo. — Vsi poskusi, da se ga reši, se bili dosedaj man.
za-
CAVE CITY, K\\, 4. febr. — Flojvl ColLins, preiskovalec jam, živi še vedno. Pretekli peteik, ko je razkril na preiskovalni turi novo jaino, ne<lale<" <><i slavne Mam-iiiuth jame, ter plezal več kot sto revije v globoko skozi 'majhno razpoko, je padla- naiij več ton težka skala, ki leži se<laj na njegovi levi nog-i. *
Medtem vprizorili jioč in dan neprestane in obupne napore, da re.šijo raziskovalca iz straS-nepa položja. Dohod k mestu, kjer se nahaja, je pa tako ozek, da se more splaziti skozi le vitek človek. Niso hoteli vprizoriti po->kn>ov, da se uporabi takozvani vrtalni *troj, ker se je bati, da bodo padle nadaljne mase skal na iisrečneža ter pa živega pokopale. Velika upanja stavijo v Jack ColHnsa, ki je na poti iz Colora-da. Rojen je bil v Coloradu ter je delal tam v vseh možnih rudnikih kot 'driller".
Iz -Chieaga je na poti dr. "Wil-lijim Jlazlett. ki se je ponudil, da < d reže nogo ponesrečenega . Am-Imitacija j)a bo izvršena šele potem. ko se bodo sorodniki ra.z-jskovalca prepričali, da ni nobenega drugega sredstva, da se pa reši iz slrašnepa položaja.
Nekemu časnikarskemu poro-eevaleu je pripovedoval o svojih doživljajih.
"Splezal sem v votlino pešeen-ea. najlepšo, kar sejn jih kedaj videl, ko se je naenkrat odtrgal velik kos skale ter me pritisliil ob tla. To str je zgodilo ob desetin zjutraj v petek. Ves dan in deloma tudi ponoči sem kričal tako plašno, kot sem le mogel. Vedel sem, da sem živ zakopan in da bom moral bedno umreti, če nu nikdo ne sliši. Vsled tega sem kričal, dokler nisem postal hn-pav, nakar sem zadremal. Ko sem se zbudil, mi je kazal medel svit, da je že napočil dan. Naenkrat pa sem slišal odgovor. Še liLkdai me ni noben človeški glas napolnil s tako radostjo kot te.
*'liil je jilas Jewelle Estersa. Ni mogel priti do mene, a rekel, da bo pri vedel pomoč. Kmalu nato je priSel Clyde Hester. Povedal mi je, da je sobo4a opoldne. Naročil sem mu. naj obvesti moja dva brata, Homera in Marshalla. Ta dva sta prišla popoldne, a nista mogla ničesar storiti. Hester mi je prinesel odejo, ki me je varovala pred mrazom, a bil sem zelo slab ter sem večinoma dremal. Potekla je nedelja. Čul seni delati ljudi, a ni«*o prišli bližje. Vedel sem. da je vse zaman, prav kot so bili moji napori, da oprostim nogo. Tako je potekel tudi ponedeljek. Vedel sem, da lahko padejo na me nadaljne mase peska in «kal in da me živega po kopijej& Takrat sem pričel mo liti ter postal končno nezavesten vsled bolečin v nogi. Nato pa mi je poslat brat jedila In steklenico žganja, ki me je čudovito pokrep-ealo in ogrelo ter zmanjšalo bolečine. vsled Česar sem lahko zh-Irpal. V torek nem se počutil nekoliko boljše. Bolečine v nogi so popustile. Zcpet sem se zrl smrti v oči ter se ne bojim,'a želel bi, da bi ne trpel« tako dolgo".
Strup v zdravilu
umoril dva.
Dva dijaka sta umrla in več drugih je bolnih vsled strupa primeša-nega v medicine. — Domneva se, da je nekdo, ki je nenormalen odgovoren za to dejanje.
COLUMBUS, O., 5. februarja, sirup, primešan, medicinam \ ^dispensary ohijskega državnega .vseučilišča, je povzročil smrt dveh J. P., 9 ga'ley, Febr. 5 "dijakov, ter resno obolenje več nadaljnih dijakov. Dejanje je zakrivil najbrž kak "ernnk". Th\ M-cCampbell je objavil danes, da je uvedel natančno preiskavo slučaja.
Oba smrtna slučaja so najprvo pripisovali epidemični cerebro-spinalni meningitis, ki je skrajno nalezljiva in takoj so izolirali večje število dijakov, ki no prišli v stik z obema žrtvama.
Smn, da gre za zastrupljenje, se je pojavil danes, ko je dr. ilc-Campbell predskal vsebino želodca George Thompsona iz Camtoiia ter našel, da vsebuje strihnin.
Dr. Campbell je po celo noč trajajoči preiskavi pronašel, da 1st a dobila Thomas in Davls Puškin, dva nadaljna dijaka, ki sta umrla v pričetku tedna, iz dispen-t sary vseučilišča medicine na temelju istega recepta kot jih je dobil Thomas.
Recept je bil brez dvoma pokvarjen v dispensary.
Brata Diamond morata umreti.
Konec sveta se bliža.
Robert Reidt iz Paeliogue. L. I.. ki se je proglasil apostolom konca sveta, je dovršil svoje na-'rte. da s« pridruži izvoljenim, kajti v petek ponoči, soglasno z njegovo izjavo, bo konec sveta. Reidt živi še vedno na svojem domu, z ženo in štiri otroci, kjer je pustil zadesti pohištiva in drugih potrebščin, da se pretolče do petka. kajti od tedaj naprej ne bo več. potreboval te ropotije.
Preostali del svojega posvetnega blaga je prodal nekemu stari-narju pod pogojem, da ima pravico kupiti nazaj vso ropotijo, če bi se njegove kalkulacije izjalovile in če bi ne bilo sodnega dne.
Reidt je sklenil vzeti svojo ženo. -svoje štiri otroke ter par zaupnih prijateljev kojih duševne sile so slične njegovim, na neko vzvišeno mesto v bližini tukajšnjega kraja v č-etrtek, ob enajstih zvečer, da bo pripravljen na konec sveta.
Reidt pravi, da se bo iiajprv*» pokazalo znamenje na nebu, nakar bodo sledili drugi presenetljivi pojavi, katerih ne bo mogoče napačno razumeti.
Reidt pravi, da bo nato dv^ gijen s svojimi v oblak ali kako drugo nebeško prevozilo in da bo odjadral proti Hollywoodu. jkjer bo Mesija sodil človeštvo, pravičnike in krivičnike na enak način.
Reidt, njegova družina in prijatelji bodo( med približno 144,000 ljudmi, ki bodo po njegovem mnenju rešeni večnega pogubljenja ali vsaj vic.
Brata Diamond, povzro čitelja grdega napada ter dvojnega umora v Brooklynu, morata u-mreti v električnem stolu. — Pantanu je dovoljena nova obravnava*
'"AVhitey'' in Joe Diamond ter molčeči partner, John Farina, ki se mude v smrtni hiši Sing Singa skoro eno leto, so se pomaknili včeraj v -neposredno bližino električnega stola. Prizivno sodišče je namreč potrdilo .smrtno obsodbo vseh treh radii umora brook-lvnskih bančnih slov, Williama Barlo-vva in Williama McLaughll-na. Roparski napad in dvojni iimor se je za vršil dne 14. novembra leto 1923.
• Ob istem času pa je sodišče razveljavilo obsodbo Tony Pantana. mladega bančnega uradnika, ki se je tekom cele obravnave trudil, da je le vsled prete<nj policije priznal, da se je udeležil bančnega ropa za denar mesto ,da se ga udeleži le radi pretenj Diamonda, da bo umorjen, če tega ne stori.
Prizivno sodišče je mnenja, da se je predsedujoči sodnik zmotil, nakar je razveljavilo obsodbo ter odredilo .novo obravnavo.
Okrajni pravdnik Kings okraja, Joseph Gallagher, je izjavil, da bo treba več tednov predno bo mogoče pripraviti slučaj za novo obravnavo.
Dan eksekncije bratov Diamond in Farine bo določen v formalnem povelju prizivnega sodišča, katero bodo dobili uradniki najbrž še danes. Domneva se. da Se bo za vršila eksekueija v teku petih tednov.
Trije na smrt obsojena imajo le že eno medlo upanje, da jih bo namreč pomilostil governer A. Smith, vendar pa je skrajno nevr-jt-tno, da bi hotel storiti kaj takega. Ker ni še dobil ofieijelnegy povelja sodišča, ni warden Lawes dosedaj še obvestil štirih jetnr-kov. ki pa so meaida izvedeli resnico od svojih odvetnikov.
Pantauo je bil edini med štirimi jetniki v Sing Singu, ki je bil neprestano dobre volje. Prepričan je brl namreč, da mu bodo dovolili -nov Obravnavo. Brata Diamond so morali ločiti, ker sta se neprestano prepirala ter zmerjala drug drugega.
Farina pa je ostal tak kot je bil pri obravnavi, ti i, miren, sliČen prežeči mačkii.
Smrt jaoonskega voditelja.
OSAKA. Japonska, 5. febr. —■ Danes je umrl tukaj vsled pljučnice Senosuka Jokota, justičm minister ter pomožni voditelj Sej Ju Kajstranke.
Opijska konferenca
zopet v stiskah.
ŽENEVA. Švica, 5. februarja. Opijska konferenca je danes tam. kjer se je nahajala, ko se je sestala pred tremi meseci.
Nad-komite^. ki je dobil nalogo, da poroča o ameriškem predlogu, da se omeji produkcijo opija na množino, ki je potrebna za zdravniške in znanstvene svrhe. ie sklenil objaviti, da se ne more doseči dogovora.
Kongresnik Porter, načelnik ameriške delegacije, je stavil o-bičajne reservacije ter bo najbrž otvoril celo vprašanje zopet na plenarni seji konference.
Ceni se. da bo približno osem ln dvajset delegacij podpiralo Ame-rikance, dočim jim bodo ostale delegacije nasprotovale ali pa se vzdržale glasovanja.
Turčija in Grška.
PARIZ, Francija. 4. februarja. Turčija noče predložiti haaškemu razsodišču svojih težkoč z Grško, ki so se pojavile vsled izgona patriarha Nikolaja. Pravi, da je to notranja zadeva Turčije.
Predlagani opijski dogovor ničvreden.
k
Ameriški delegat na o-pijski konferenci, Porter, je izjavil, da ni predlagani dogovor nič vreden. — Države, ki proizvajajo opij so proti vsakemu omejevalne mu načrtu.
ZEXEVA, ŠVIca, 4. febr. — Ameriška delegacija na opijski konferenci je zahtevala odločitev glede ameriškega programa, da se skrči produkcijo opija na strogo zdravniške -in znanstvene potre be «er jo tudi dobila.
Od sedmih, opij proizvajajočih držav, sta glasovali dve za predlog brez pridržka. Štiri nadaljne države so sprejele ameriške predloge "v principu", a z rezervacijami, vsled katerih bi ne imel dogovor nobene veljave. Sedma država, Indija, pa je bila odločno proti načrtu, z izjavo, da bi po-menjal nedovoljeno vmešavanje v domače probleme.
Kongresnik Stephen G. Porter, načelnik ameriške delegacije, je bil očividn'0 razočaran. Poslal je v Washington poročilo ter se ni še odločil, ali naj deflnitivno zapusti konferenco s svojimi tovariši ali ne. Preddagano predlogo narkotičnih sredstev, v kolikor >e je je sestavilo dosedaj. smatra za niČevo.
Izid včerajšnjih posvetovanj je pokazal, da noče opijski blok niti omejiti produkeije opija, nitf uveljaviti odredb proti kajenju ->pija v deželah Daljnega iztoka.
Danes se je lotila nad-komisija delegatov vprašanja kajenja opija. Stališče Porterja je slično stališče črnca, ki je nastavljal pasti sajeem ter pustil odprti obe strani z izjavo, da bo lahko vjel vsakega, ki pride noter ali gre ven.
Opijski blok, katerega vodi Anglija, bo priznal, da je sedanja konferenca kom peten r na razpravljati o vprašanju produkcije in kajenja opija le v slučaju, da bi sprejeli Amerikanei angleške predloge. Porter pa nikakor noče tega storiti.
Kitajska in Egipt sta včeraj predpogojno sprejela ameriški program. Indija je 'izjavila vnaprej, da sprejme vse načrte za kontroliranje mednarodne trgovine >z opijem, a se oprijema principa narodne suverenosti glede vseh vprašanj, ki se tičejo produkeije maka.
Grška^je sprejela predlog v principu, a si je reservirala pravico. da izpremeni svoje mnenje, če bi vztrajale druge, o<pij proizvajajoče dežele na svojem stališču. Jugoslavija, ki ima dohička-uosno trgovino s tsurovim m skrajno dragim opijem, je i/jav-vila, da proizvaja le za zdravni-ie in "znanstvene potrebe. Ni hotela pristati v nadaljno skrčenje produkeije opija, dokler bi velesile ne razkrile drugega proizvoda. ki bi nesel take dobičke.
Perzija hoče privoliti v omejitev le pod pogojetm, da dobi posojilo šestih milijonov dolarjev, s .petletnim moratorijem. Nadalje zahteva odpravo obstoječih carinskih omejitev velesil ter komisijo. ki naj bi prišla v Perzijo ter pospešila uvedbo kakega drugega pridelka. Turčija noče iti dalje kot določajo njene obveznosti na temelju haaskega dogovora, Crazven če dobi zadosti kapitala, da nadomesti mak s sladkorno peso.
Amerikanei priznavajo, da je položaj brezupen. Nočejo se boriti se nadalje. Konecna odločitev pa je seveda odvisna od Wasbingtona.
Novo razkritje v Južni Afriki.
Znanstveniki izjavljajo, da so našli v Južni Afriki okostje, ki se najbolj približuje takozvanemu "pogrešanemu členu". Lobanja, katero je našel Dart, je starejša kot vse druge šlične najdbe.
LONDON, Anglija. 5. febr. Australopithecus Afrieamis, — kot je imenoval profesor Raymond Dart lastnika lobanje, katero je naš?l v Tauaigs, je vzbudi! živahno zanimanje med tukajšnjimi antropologi in anatomi. Njih pozornost je tem večja radi velikega slovesa, katerega uživa profesor Dart.
V poročilih, ki opisujejo razkritje, se glasi, da predstavlja lobanja, ki je ležala petdeset čevljev globoko v vapneneu, nekak prehod med človeško lobanjo ter lobanjo velikih opic.
DoSiti finejša pa je, kot pa so preje razkrite predzgodovinske lobanje. Njen lastnik ni bil človek, a je bil bolj inteligenten kot je gorila ali pa šimpanz. Vsled tega ga je treiba smatrati človeku podobno opico, ne pa opici podobnim človekom
"Če trdi profesor DaTt, da je nekaj razkril, potem sem pripravljen smatrati to za nekaj zanesljivega*'. — je rekel Sir Arthur _Kejl.lL znani, an trn polog, ko so mu pekazali poročila, v katerih pripisuje profesor Dart svoji najdbi veliko važnost. Sir Arthur pa je dostavil previdno, da bi bilo bolj korektno smatrati lobanjo za enega stotih "pogrešanih členov" kot pa za "pogrešani člen". — z drugimi besedami. da je treba dobiti nadaljni dokaz že itak dosti potrjenega razvoja človeka iz nižjih oblik.
Crl •a ft on Elliot Smith, profesor anatomije na londonskem vseučilišču ter ena glavnih avtoritet na polju evolucije, je tudi poudarjal zanesljivost najditelja. Spomnil se je. da je bil profesor Dart v njegovi družbi, ko je našel slavno rodezijsko lobanjo in preje je bil njegov pomočnik pri anatomič-nih preiskavah.
ITALIJANSKI DOLG V AMERIKI
Novi italijanski poslanik v Združenih državah, Giacomo de Martino, je dobil navodila, naj se pogaja glede uravnave italijanskega dolga v Ameriki.
RIM, Italija, 4. fbruarja. — Italija nima nobenega namena, da bi zavrgla svoje vojne dolgove v Združenih državah. Novoimenovani italijanski poslanik v Združenih državah, Giacomo de Martino, ki bo dospel v Washington prihodnji mesec, bo imel navodila, da razpravlja o tem vprašanju z ameriško vlado.
Letalca se bližata
svojemu cilju.
Dosedaj aii stavila Italija še ni-kakih predlogov za uravnavo. V.sled tega ne bodo podajanja glede tega predmeta v nobenem o žiru prejudicirana.
Soglasno z informacipa.mi i/. vladnih krogov noče Italija, da bi pogajanja glede njenih vojnih dolgov v Ameriki vplivala na pogajanja. katera so pričele druire dežele glede medzavitzuiških dolgov.
Italija, se izjavlja, bo zadostila svojim finazičnim obveznostim v Ameriki, kakorhitro bo dovoljeval njen proračun, da posveti več pozornosti svojim inozemskim obligacijam.
Italija je sklemla dogovor z angleško vlado, vsled katerega se izroči vsako leto, kadar zapadejo obresti, interesi noseče bonde, da pokrijejo plačevanje obresti.
Z drugimi besedami rečeno, plačuje Italija dvojne obresti.
Pri italijanskem dolgu v .Zdr. državah se nabirajo obresti po prt odstotkov na leto.
WASHINGTON, D. C., 5. febr. Vsak predlog, da se fiundira italijanski vojni dolg v Združenih državah, ne bo !e deležen takojšnje pozornosti, temveč se ga bo tudi z veseljem pozdravilo radi možnega učinka na problem voj nih dolgov v splošnem.
Italija dolguje ameriški vladi $2.1CO,COO.OOO.
Po fundiranj.il italijanskea dol-ga bi ostala Francija edina večja sila med evropskimi zavezniki. k; ni še sklenila uravnave. Uradniki nočejo razpravljati o podrobnih frazah položaja, vendar pa izjavljajo, da bi imel tak razvoj velik moralen učinek.
ČASA BLAXCA, Maroko. 5. februarja. — Aeiroplan, ki ima na krovu kapitana Lemaitre in poročnika Arracharda, ki sta vprt-zorila polet iz Etamipes, Francija, do Dakarja. v francoski zapadni Afriki, je letel preko tu- ' kajšnjega kraja ob poldveh včeraj zjutraj.
Francoska avijatika sta premerila vsledtega večji del svojega potovanja, kajti Časa Blanea leži le petsto milj bolj severno od Dakarja. Avijatika sta zapustila Etampes ob poldvanajstih včeraj zjutraj v uspanju. da premerita dva tisoč in šesto milj dolgo potovanje v tri in dvajsetih urah. Nj:h aeronlan pa ima na krovu zadosti kuriva za pet in dvajset ur. —
Odobreno imenovanje.
WASHINGTON, D. C., feb. Justični odsek senata je odobril imenovanje generalnega pravdni-ka Stone-a za člana najvišjega sodišča Združenih držav.
Par dni resnične suše bi odpravilo prohibicijo.
Tako je rekel govornik na konvenciji nasprotnikov narodne prohibi-cije. — Humbug in hi-pokritstvo sta bila primerno ožigosana.
V hotelu Astor v New Yorku se je vršil v pondeljek zvečer banket. katerega je priredil komitej Volunter Citizen's organizacije, pod predsedstvom Charle.sa (Jeh-ringa. Stvari, ki so prišle na dan. so morale neprijetno zveneti v ušesih profesionalnih in plačanih ■apostolov prohibieijske postave.
Med navzočimi so bili odlični člani po vsej deželi razširjene zveze proti prohibieij-kenin amendment!!. Banketa so se udeležili tudi trije člani kongres?!, med njimi JI ill iz ^Iarvlanda. ki je nalašč napravil jabolčnik in vino. bil procesiran, a oproščen.
Poleg navedbe dejstev, ki dosedaj niso bila znana, so se pričeli govorniki norčevati iz prohi-bicijonistov, pošteno mislečih fanatikov ter drugih, ki črpajo \z prohibicije velike dobičke.
Vihar odobravanja je vzbudil neki govornik, ko je rekel, da bi 'bila prohibicija razveljavejlna v enem tednu če bi pridelili vsakemu r>:!0 kongresnikov stražnika, ki bi moral paziti, da ne bo možak tekom tega časa zavžil nikakih opojnih pijač.
Karal je jeklarskega kralja, sodnika Garv-ja. ki izda vsako leto po $200,000 za opero, a prepoveduje svojim delavcem zavži-vanje piva.
Sto ljudi umrlo
v turškem viharju.
CARIGRAD. Turčija, 4. febr. Več kot sto ljudi je mrtvih, na ducate hiš se je porušilo in velika beda je zavladala v Trape-zuntu, v Mali Aziji, katerega sta zgodaj danes zjutraj obiskala hu-rikan ter snežni vihar.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
Danes bo naie cene Bledeč«: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17.30 2000 Din. —$34.40 5000 Din. — $85.50
Pri nakmiilih, ki znašajo manj kot kot en tisot dinarjev računam« vosekej IS centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni Čekovni
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 Br .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75
300 lir.......... $13.95 1000 lir..........$44.50
Pri naroČilih, ki znašajo nuuC kot 2M lir računamo posebej po' 15 centov za poštnino in druge stroške.	\
Botpofifljn na zadnjo pošte In isplnCnJe Ljubljansko kreditna banka v Trsta.
Za pošilja tre, ki presegajo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ L.IR dovoljujemo po mogočnosti Be poseben popust. Otaarjcn te Lina sednj nI ztolno. nw]s oo večkrat In napvt : is tega razloga na ni »ocočo podat) aatanfae ceno vnaprej po ccol tistega dne, ka naat pride p solini denar v roko.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
New I«k
Je poslati najbolje po Draft.
Postal
Order all po
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CartUndt Street,	2Uw York, H. T.
Telephone: Oortlandt 4MT.

GLAS NARODA. 6. FEBR. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAHjY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president_Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borongh of Manhattan, New York City, N. J.
"GLAS NARODA"
"Voice of the People"	__
- - —---------- . i--;--
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. _
Za r.elo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto___$7.00
Za pol leta ..............................$3 Jo
Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni kov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika. f
"GLAS A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
ižJCii»
. 4TRADF S ^»c^COL'r
KONFERENCA ZA OMEJITEV OPIJA
Opijski 1)1« »k je vr-eraj Izpopolnil svojo zmago na mednarodni konlVrenci, ko je bila zavrnjena druga najbolj važna točka ameriškega programa, da naj se namreč neposredno zatre kajenje opija.
JJo včeraj snem sklepu podkomiteja petih, da ne bo objavil nobenega dogovora glede omejitve produkcije o-pija v zdravniške in znanstvene svrhe, je nadaljna akcija, likajoča se neposrednega zatrtja kajenja opija uničila a-meriški program.
Anglija in Francija sta vztrajali na stališču, ki ne pozna nobenega kompromisa. Finska, pod vplivom teh lveh sil, je ostala nevtralna.
Xa zadn ji seji je izjavil Sugimura, da bo vztrajal v bodočnosti popolnoma na amei-iškeni stališču.
"C'pali smo na spravo celo takrat, ko je bila nemogoča," je rekel, "a sedaj je postalo očividno, da si opijske silo ne žele sprave. Prišel je čas za Japonsko, da nelia iskati kompromisov in da ponovi svojo zahtevo, da se uveljavi ameriški program.''
Tzjava Sugimure je presenetila Angleže in Francoze. ki so smatrali lijesrove zadnje izjave le za posredovalne poskuse. Vsled tesra so p n sta le Združene države, Ivi tajska in Japonska voditeljice bodočih proti-opijskili križarskih vojn, dočiin se bore Anglija v imenu Indije. Francija, ITolandska in Portugalska za nadaljno izkoriščanje orijentalskih narodov.
Angleži niso imeli nikdar namena opustiti trgovino dokler se ne izvede nekaterih točk politike na Daljnem iztoku. Deladier. francoski kolonijalni minister, je dokazal. da ie Pariz enostavno le koketiral z Združenimi državami plode opijskega vprašanja. Angleži lioče1* nadaljevati konferenco ter si na vse mogoče načine prizadevajo pregovoriti Porterja, zastopnika Združenih dr za v, da ost? ne v Ženevi, dokler ne bo vse delo zaključeno Ixvrd CVcil je priznal, da je dospela konferenca dr •' trdnih skal" in da se Angleži niso udali. Vrjetno i< <7a ne bo spor glede ameriških predlogov prav ničesar do-sesrel. Pokazal pa bo zopet svetu one, ki so odgovorni zv nadaljevanje trgovine z opijem in opijskimi derivati
Kongresnik Porter bo mogoče odnesel s seboj v Washington skrpucalo, ki se imenuje pogodba, a ta pogodba ne bo vsebovala dveh glavnih navodil kongresa.
Novice iz Slovenije.
Težki spopadi med orožniki lii radičevci.
Po ves teli iz Nove Gradiške, ki jih je prijela vlada, je prišlo tamkaj do kmavega spopada med orožniki in Radieevimi pristaši, tekom katerega je bilo več ubitih, mod njimii dva orožnika. Tudi v Sibinju so se spopadli orožniki * radieevci in sta bili dve osebi u-biti, ena pa težko ranjena.
Mlad postopač in nepridiprav
je Alojz Grebenšek, rudar nestalnega bivališča. Dne 18. septembra izptuSeeni iz kaznilnice v Mariboru se je do svoje aretacije 5. novembra potepal brez dela po Sloveniji. Z odlokom okraj-nepra glavarstva v Slovenjgradcu 7 dne 25. avprusta je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo, vendar pa se je odstranil kljub prepovedi iz svoje domače občine. I>ne 7. oktobra je prišlo do pretepa v gostilni Ivana Majdica, v Medlo-tru. kjer se je obdolženec ravno •nahajal. Pri tem je obdolženec fpžko poškodoval Ivana Cizeja z nožem po glavi ter na levih tn pesnih lehtih.
Obdolženec se zagovarja, da 3 bil napaden in da je le v obram bi potegnil nož in mahnil ž njin ekrog sebe.
Po pričah pa je dognano, d; se je obdolženec z odprtim nožen v roki pred gostilno zaletel v Cl žeja t-er ga ranil potem, ko ga y že vrgel na tla. Okrožno sodiš5< v Olju je obsodilo Grebenška nr 6 mesecev težke ječe ter izreki r dopustnost njegove oddaje v pn «iilno delavnico.
Pr eve j an krojaček
je P. J. Bil je nekega- dne v za dregi; imel pa je dva zastavna listka na razne predmete. K sreči je vjel v nekem lokalu zasebnico Marijo Khihelj in ji listka ponu dir v nakup. Po kratkem pomen-ku sta kupčijo sklenila. Ona mr je dala denar in blago sta rešila J je prinesel dva paketa iz zastavljalnice, nakar je prosila žena. da ji ponese zavitka na kolodvor. Fant je privolil da nesel svoj tovor, vendar pa je že mw r>ntoma jel premišljevati, kako bi žensko slep aril. Nenadoma ga je pričel tiščati čevelj in v Kolo-
Novice iz Jugoslavije
Nenavaden
1 vorski ulici je poprosil žensko, ia ga počaka zunaj, ona pa sto-i medtem k čevljarju, da mu ne-aj popravi. Ženska je čakala in akala. .T. pa ni bilo od nikoder, 'o je stopila še sama k čevljar-u. ji je ta povedal, da se pri njem i 11 iti zglasil Ženska je prija-ila zadevo in te dni je bil J. ob-»jen na tri dni zapora in 300 )in. stroškov.
Ma,!arijj\ v Jugoslaviji.
Glasom poročil, došlili ministr-t vu za narodno zdravje, so nspe-'i pobijanja malarije v jug. dr-*avi prav po voljni. Upati je.* da sc-ug. država tekom desetih let po oolnoma osvobodi malarije.
V Dalmacij/i so bili leta 1924 svršeni miikroskopični in klinič-n pregledi. Kinina se je brez-ilačno razdeliai 1331 kilogramov. 5oleig tega so se vršila izsuševai-1a dela, kopali vodnjaki in crra-lili kaoiali.
Nepoboljšljiv tat
' 45-letni Frane Otorepec. po-topač nestalnega bivališča. Za ♦•boj .ima že 27 najrazličnejših azni. ki jih pa pri zadnji raz-ravi pred celjskim okrožnim so-1 iščem ni hotel priznati ter jih ? skušal odvaliti na svojega bra-a. Komaj je prišel na prosto, ;je 'kradel zopet meseca decembra ieki strantei v Celju volneni jo-suknjič in telovnik na Teh arih pa eno kolo. Bil je obsojen >onovno na 2 meseca težke ječe.
Nevaren dečko
o mesarski vajenec Ivan ftkofic. tanujoč na Tržaški cesti. Ko so ra zasledovali radi raznih tatvin ti sličnih prestopkov, ga je ne-'teisra dne opazil stražnik na cesti - Šiški. Pozval ga je, da mu pove >voje ime. Dečka, ki je imel silabo ve^t. pa je stražnikov poziv tako "azburil, da je skoeil nad njega :n se ga dejansko lotil. Pri tem Ta je tudi ošteval z vsemogočimi nriimki. Stražnik ga je naposled ukrotil in aretiral. Za svoje dejanje je prejel Škofic plačilo na ljubljanskem okrajnem sodišču. in sicer 4 dnd zapora.
Smrtna kosa.
Umrla je v Ljubljani gospa Marija Simončič. Pokojniea je Via skrtona mati in ljubezniva ženska.
V	nedeljo bodo v Jugoslaviji volitve.
Jugoslavija je pod srbsko komando prosta in svobodna država.
V	nji so vsi enakopravni, posebno enakopravni so pa beograjski diktatorji.
V	Jugoslaviji so svobodne volitve. Vsakdo lahko izrazi z volilnim listkom svojo volj'o. toda p;orje onemu, kojega volja se ne strinja z voljo beograjske gospod«.
Jugoslovansko časopisje piše svobodno vse kar hoče. samo ko-ruptnih razmer v vladi ne sme kritizirati.
Nadalje imajo Jugoslovani pravico javnega zborovanja.
Zborujejo lahko kjerkoli hočejo in govorniki lahko govore, karkoli se jim poljubi.
Ko sklenejo očitati vladi razne nerednosti in nedostatke, je priporočljivo zanje, da postavijo govorniški oder v neposredni bližini bolnišnice ali mrtvašnice, kamor jih 'bodo spravili srbski bajoneti.
V	splošnem pa vlada v Jugoslaviji velika svohoda.
Pred kratkim je v New Yorku nenadoma izginila slavna koncertna igralka Ltoginska.
Na poti od doma do koneerln* dvorane jo je nenadoma zapustil spomin.
lJo preteku enega tetina se je zavedla pri neki svoji prijatelji-(v v bližini Pittsburgha.
Pravi, da se popolnoma nič ne opominja, kaj se je med tem ča-*am godilo ž njo.
Zdravniki domnevajo, da je izguba spomina posebna bolezen, ki ima amnezijo.
V	Ameriki je dosti ljudi, posebno pa moških, ki izgube spomin za par ur ali za par dni.
V	tem stanju uganjajo razne neumnosti in se naslednjega dne ničesar lie zavedajo, kaj so storili.
Leginske ne bom spravljal v zvezo s tem, kar bom sedaj povedal.
Ako kak bogat in ugleden človek izgubi spomin ter uganja neumnosti. pravijo zdravniki, da
slučaj groboskrun-
stva.
V Sun ji se je zgodil te dni nenavaden slučaj groboskrunstva, ki je brez primere in je vzbudil zato v mestu in okolici največjo senzacijo.
Približno pred dvema tednoma je umrla v Sun j i 15-letna hčerka bogate kmečke rodbine in bila pokopana na tamkajšnjem pokopališču. Pozneje pa so ljudje, ki so se nahajali na pokopališču, na svoje veliko začudenje našli njen g»*ob odprt. Zločinci so potegnili iz groba tudi krsto, iz katere su molele gole noge pokojnice. Obvestili so o dogodku takoj domačega župnika, ki je zločin naznanil orožnikom.*
Orožniki so kmalu ugotovili, da so zločinei poko.jniei odvzeli le čevlje in nogavice. Očividno pa človeške hijene, ki so izvršile groboskrunstvo, niso hotele ukrasti teh predmetov, ampak so pričakovali, da dobe veliko večji plen. Pokojnici so namreč, ko je ležala 11a mrtvaškem odru. po tamkajšnjem starem običaju obesili za vrat dukate in zločinci so pač menili, da je bila ž njimi tudi pokopana.
Oskriinilol groba, izvirajo iz sn-
sodnje vasi Bis frač. Orožniki upajo, da pridejo kmalu v roke pravice.
Bila je jednom ruia jedna . . .
V stanovanju odvetnika Najtia-noviča v Bosanski ulici v Beo<?ra-
intemaci jona'le Gorov (in ne Donibalj, kakor se je prvotno javilo). ter da se bo v Zagrebu prijavil kot prfiča v obravnavi proti Radiču. Donibalj ali Gorov (oba sta zida) niti eden niti drugI s (svojim pričevanjem ne more ir.-eesar objasniti niti izpremeniti avtentične vsebine obtožilnih dokumentov. Ešofirasnje Radii" evega branitelja dr. Trumibiča proti ''omejevanju pričevanja" ker pto-spod Gorov naravno ne bo pleui-ral i>red zagrebškimi sodniki, spretno zavrača "Riječ", ki gospodu dr. Trumbiču garantira, da bo sam imel devolj in preveč svobode za pranje Radiča ter Radi-čevili dokumentov in dokazanih zvez brez asistence krivcih prisež-n? kov.
Novi zakon o sodnikih.
Ministrstvo pravde je dovršilo pregled zakonskega osnutka n sodnikih in o novi sodni organizaciji. kli bo izenačena v vsej državi. Zakonski osnutek bo med prvimi predložen novi Narodu! skupščini. 1 ločim nacijonalni kropi to pozdravljajo, trde blokaši. da jt* ta naglost. naperjena proti rtidiČevMklim in drugim brezvesi-nim sodnikom, ki bodo po novem zakonu v dobi reorganizacije odpuščeni. od nosno aijTokojeaii.
Potopljenje ladje izključeno?
Neki eksperimentalni fizik ^ du se ie odigrala te dni krvava • -p,	....
..	. t bregen7.11 pravi, da ]e izumil apa-
.jubavna tragedija. Ko je biki !
Najdanovičeva rodbina pri večei-i
ji. so nenadoma počili trije stre-1
i i iz samokresa. Še p redno se je
— V Dol. Logatcu je umrla dne 15. januarja gospa Marija Meze, rojena Požeuel. posestnica in gostilnjičarka. Pokojniea Je bi-hi daleč naokrog in splošno priljubljena.
Iz preiskave zagonetnega umora trgovca Pipana.
Vzlic najvestnejšemu preiskovanju se vendar še do sedaj ni posrečilo policija, izsledita pravega morilca trgovca Pipana. Doslej močno osumljeni Ernest ^Iikiič je bil vspričo protidokazov izpu	amnezijo.
šČen -'iz preiskovalnega zajiora in ^e se Pa ka-i takega pripeti naje vsako nadaljno kazensko j„v rednemu človtku, enostavno pra-stopanje proti njemu ustavljeno. I (la J*e bil P!jan-Ravno tako je bil izpuščen naj	*
prosto trgov>ki potnik Ivan Šerks J
iz Maribora, ki ie sam izjavil pred Meseea o^obra leta 1492 je varaždinskim sodiščem, da je nJzavlada'lo silno veselje na ladji
dan dogodka (19. novembra) ne-koira ustrelil v Ljubljani. Doka-";mo pa je. da Sekrs ni mogel bi-t.i krivec, ker se je do zadnjega r.nhajal v mariborskih zaporih, kjer je odsedel osemmesečno kazen. ki si jo je preskrbel s tatvino. Ker je očividno umobolen in tudi sicer nenormalen, je bil pre-lan magistratu, da ga odpravi v Maribor.
Umrli v Ljubljani.
Albin Kupic. bivši posestnik, užit kar. 85 let; Frančiška Grego-rin, zasebnica, 7f> let: Helena Mi-jrlar. postrežnica, 59 let; Rozali-ja Jurjevič, godbenikova hči. 5 mesecev; Fran Igniter, kovaški pomočnik. 21 let: Jakob Jazbec, občinski ubožec, 73 let.
Morilec Kristan pomiloščen.
Janez Kristan, ki je bil pred jesensko ljubljansko poroto obsojen na smrt na vešalili. ker je lenskega poletja umoril Marijo Zevnikovo pri Skaručini pod Šmarno goro„ je bil na prošnjo svoje matere pomiloščeni na dosmrtno ječo in je bil že odprav-1 jen v Maribor.
Samomor.
U Unec je skočil in utonil dne 13. jan. 'posestnik Andrej Ziheri iz Planine. Pogrešali so ga že nekaj dni. Našli so ga te dni, pote*r-,nili truplo iz vode ter je prepeljali v mrtvašnico. Kaj je gnalo moža v sni rt, ni znano. V kratkem časn je to že tretji slučaj samomora z utopljenjem. Ali hoče Planina v tem oziru v resnici pred-njačiti 1
(Krištofa Kolumba.
Kolumb in njegovi ljudje so namreč zagledali suho zemljo.
Najbrž Kolumb ni tedaj niti slutil, ka&o strahovito bo tista suha zemlja mokra leita 1925 v Času edinoizveličavne prohibicije.
V Forest Giitv je bilo o Božiču prav prijetno.
Neka gotova kuharica in mati njenega ljmibimea se nista dosti brigali za glasove nebeških ango-ljev, ki so peli; In mir ljudem na zemlji.
Kar v cerkvi sta se spopadli m fd-rruga drugo dobro osuvali.
' Te dni sem čital v listih, naslednji Oglas: ' Petintrideset le-t star vdovec, ki dela ponoči in je podnevi doma ter ima tri leta starega otroka, se želi seznaniti z mladim dekletom.
mogla rodbina zbrati, je planil v odvetniško stanovanje" neki oroz-liiski stražmojster in našel v mali sobi orožnriškegfa korporala lli-j(j Rožiča, oblitega s krvjo, v mlaki krvi 11a tleh, dočim je na di-vaiiu ležala Najdanovičeva služkinja. istotako težko ranjena.
Rožič je l)il še pri zavesti in se zvijal od bolečin, dočim je služkinja Ljubica Ilič čez nekaj trenutkov umrla. Niti lličeve niti orožnika ni bilo mogoče zaslišati. Pač pa so našli pri Rožiču pismo, v katerem izjavlja, zakaj je streljal na svojo nevesto in izvršil samomor: 'Bila. jednom ruža jedna ..." Dalje opisuje v pismu, da je bil blazno zaljubljeni v Ljubico. V zadnjem času pa jo opazil, da se mu je izneverila in podarila srce drugemu. Rožič je ostal sicer še pri življenju, vendar pa je le malo upanja, da bi okreval.
Boljševiški prisežniki in Radič.
"Hrvat" ponovno beleži, da je zagrebški sudfbeni stol prejel drugri brzojav od moskovske se-liaške internacijonale, poslan1 v hrvaščini' in podpisan od Bogo-rodskega. Javlja pa ta brzojav, da je iz Moskve že odpotoval v Zajrreb generalni tajnik seljaške
rat. ki popolnoma izključuje potopljenje vsake ladje, najsibo š" tako velika. Vznik potopitve, tako pravi, ne igra pri tem nikake vloge. Ako se nevarnost pravočasno spozna, se v par s -kundah 7. vsake točke na ladji takoj spravi naprava v funkcijoniranje ta-Jko da se parnik ali jadreniea iif* more potopiti. Pa tudi dvigniti
e dajo potopljene ladje s tem-aparatom, in sicer tekom penili minut do ene ure. kakor ji' pa i** parnik velik. Pri vojnih ladjah traja dviganje do šest dni. Te (ini so se vršili na Bodenskem jezeru praktični poskusi s štirimi metri dolgim modelom ladje, ki so se prav dobro posrečili. Kako pa bo z velimi ladjami, bo pokazala šole bodočnost.
Nevada zavrnila prepoved otroškega dela.
r ARSON CITY. Nevada. 5. februarja. — Zakonodaja države je glasovala proti odobren ju predlaganega amendmenta k zvezni ustavi, ki sc tiče dela otrok.
To je že štirinajsta država, ki je neugodno glasovala glede tega predloga. Nepovoljno akcijo je bilo treba vprizoriti le v trinajstih državah, da se prepreči ratifikacijo amendmenta.
Ne vem, kaj sreče.
★
če bo
imel ponudnik
V	oglasu bi moral omeniti, da bo dal otroka podnevi k drugim ljudem, ponoči ga bo pa jemal seboj na delo. In omeniti hi moral, da bo dal ženi koncem tedna vse, kar bo zaslužil.
V	tem sluča\ju bi ga najbrže katera ie ljubezni vzela.
Kljub teran, da bo danes konec sveta, boste jutri vseeno lahko čitali, kar sem danes napisal.
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi oomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu *'denar dela denar**.
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jih obrestujemo po
496
na
leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jiiii vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York
GLAS NARODA, 6. FEBR. 1925.
Podrobnosti o umoru v Budimpešti.
Od zakonskih Lederer, ki sta umorila hišnega prijatelja, ne more policija izvedeti ničesar pozitivnega. Med vojno je Lederer zasledoval komuniste, ki so mu bili trn v peti. Ledererjevo in njenega moža sumijo, da sta umorila najmanj štiri osebe. Obravnava je odgodena, ker je obtoženec obolel.
NAJBOLJŠI AMERIŠKI IGRALCI GOLFA V FLORIDI
Vse dunajsko in budiinpeštan-sk<> časopisje se na dolgo in široko bari z afero nadporočnika Le-dererja in njegove žene. Pristojna oblast zaslišuje vedno oba obtoženca, a ne more dognati ničesar pozitivnega, dasi prihajajo na dan vedno bolj zagonetne stvari, pri katerih sta igrala Lederer tn njegova žena odločilno ulogo. Posebno podrobno raziskujejo poklJ eani organi preteklost nadporoc-iiikovc žene, ki je zelo čudna prikazen.
V nasprotju z njenimi trditvami je sedaj ugotovljeno, da je bil oče Ledererjeve železniški čuvaj na Štajerskem. Ze v dekliških letih ni bila Miei nič prida. Potepala se je zelo rada in naposled jo je življenje zaneslo v Požun, kjer je služila za blagajničarko v vet kavarnah. Potem se je preselila na Dunaj. Dobila je službo v kavarni "Kolosseum". To je bilo v vojnih letih 1917 in 1918.
Že v Požanu se je seznanila Ledererjem. Med obema so se raz. vili intimni odnošaji, Miei je menjavala moške kakor rešeto moko. Leta 1918. pa se je odpeljala v Požun. kjer si je vzela Lederer-j;t za zakonskega moža.
Nadporočnik je bil kmalu prestavljen v zapadno Madžarsko. Služil je tudi v Segedinu. Pozneje je bil dodeljen takozv. Pronay-ovemu oddelku. Ta oddelek je v mel svoj sedež v Budimpešti, toda je pošiljal častnike in vojake tudi v Transdajmbijo. kjer je zasledoval komuniste, ki so bili vladi trn v peti.
Lederer je v Transdanubiji postopal zelo samolastno. Ravnal je 7. ljudmi zelo živinsko in je mno-bo oseb sam obsodil in odredil njihovo justifikacijo. Pri tem se je pokazal izredno krvoločnega m so se pri njem pojavili tudi sadistični instinkti. V zapadni Madžarski je rekviriral živila na lastno pest in je pri tem kradel kolikor se je dalo.
Doslej leti na Lederer ja sum. da je umoril s pomočjo svoje žene vsaj tri <lo štiri osebe. Glede onega mrliča, katerega so našli raiz-sekanega v parku mestnega ribnika v Budimpešti, se ne da natančno dognati, kdo ga je umoril; so pa razlogi, ki obtežujejo Lederer. ja. ker je takrat služil v bližini mesta. kj<>r se je našel mrlič. Nekateri eelo pravijo, da se je vozil Lederer v dneh umora okolu-pajku z avtomobilom. Druga žrtev je neki "stric", ki so ga videli na svatbi Ledererja in Schwarzove. Ta gospod je pozneje izginil brez sledu. Tretja žrtev je klavirski fubrikant Reissmann, četrta pa neki gospod, s katerim je imela o-praviti Ledererjeva žena še kot drkle in o katerem se istotako ne ve. kje je končal.
Dunajski listi zasledujejo Ledererjevo afero z velikaaisko pozornostjo. Vzrok temu tiei v dejstvu. da je izginil neki Reiehardt, ki potoval na obisk k nadpo-roenikovi ženi v Budimpešto, odkoder se ni več vrnil. Dalje je Lederer osumljen umora nad nekim dunajskim potnikom, ki je za časa divjanja Pronavevega oddelka izginil v Komornu iz vlaka. Mož je potoval v spremstvu svoje soproge. Nokdo je prišel po nj in ga je odpeljal, nakar se ni nikjer ve£ pojavil.
Lederer je bil ponovno na Dunaju. Leta 1920. se je vpisal v tujsko knjigo v hotelu, kjer je prenočil s pravim imenom, toda pn poklicu je navedel značaj ekspor-tnega akademika. Na Dunaju y skupno z ženo izvršil tudi neko poneverbo, kar mu je podkurilo pod stopali, da se je moral nemudoma odstraniti. Tudi sicer ne be dunajska policija navedati niti dobrega o Lederer ju. Pozna ga za strastnega kvantača in hazardne-ga igralca, sploh za človeka brea moralne kvalifikacije.
Afera se je razvila v Budimpešti v pravcato madžarsko zadevo Haarmann. Koliko ljudi imata zverinski mož in žena na vesti, je še vedno nemogoče reči. Podoba je. da sta morila z veliko opreznostjo, o čemur posebno svedoČi dejstvo," da sta znala ta/ko mojstrsko zabrisati sled za izvršenimi zločini.
Naknadno k aferi. Lederer poročajo, da je Gustav Lederer obolel za šfcrlaitico. Preiskovalni sodnik je moral radi tega začasno u-staviti zasliševanje obtoženca, ki je prebil s svojo ženo noč po u-moru klobasičarja Koudelke na nekem plesu.
nemška
Nemški kabinet v novem škandalu.
BERLIN, Nemčija, 4. febr. — Politični vihar bo najbrž izbruhnil nad kabinetom dr. Luthra, ko se bo dane« sestal nemški državni zbor ter bodo pričeli poslanci vpraševati vlado glede božičnega darila v znesku $175,000,000, ka-tega je poklonila vlada industrijskim lordom v Ruhru.
Kot višek senzacijonalnih škandalov, ki so razkrili graft v upravljanju državnega denarja, bodo ta darila, namenjena Stinne-som, Kruppu, Thyssenu in drugim bogatim interesom, ki so podpisali duesseldorfski dogovor glede dobave surovin, ogrožala ministrstvo, čeprav ni sedanja vlada dala tega denarja.
To darilo je bilo avtorizirano tekom zadnjih dni Marxovega kabineta.
Državni zbor ni bil vprašan za svet in tudi javnosti ni bila zadeva objavljena.
Izkazalo se je, da je zakladnica poklonila neonskim industrija ilcem v Ruhru svoto 75 1 - ..
i milijonov zlatih mark, kakorhi-j tro je dobila devetsto milijonov mark prebitka iz lanskega proračuna ter osemsto milijonov zlatih mark posojila v inozemstvu, na temelju Dawesovgea načrta.
Ob oneon času pa je pisal Stre-sc-mann. minister za zunanje zadeve, Hugo Stinnesu pismo, v katerem je izjavil, da ne more nositi vlada bremen duesšeldorf-skega dogovora. Nemški davkoplačevalci niso slišali ničesar vec o tej zadevi, dokler ni tajnik finančnega ministra dr. Fischer poveilal državnozborskemu fi nančnesmu komiteju, da se je 65" milijonov zlatih mark že izplača lo takoj še nadaljnih 70 milijonom zlatih mark.
Republikansko »in socija-Listično časopisje je takoj vprizorilo velik naskok. Opozorilo je na dejstvo, da so dobili 550,000,000 zlatih mark premogarski interesi, ki -o najbogatejša skupina magna-tov v Ruhru, dočim so dobili nadaljnih 50,000,000 komične družbe, da pa ni ostalo ničesar za drage manjše in neodvisne podjetnike.
Veliki podjetniki so bili v zadostni meri nagrajeni vsled odpusta davkov na premog ter podaljšanja delavnega dne od osmih na deset ur na dan.
Zarota Ircev proti angleškemu brodovju.
V Londonu je bilo aretiranih 6 Ircev, ki so nameravali (izvršiti a-tentat na angleško vojno mornarico. Med njimi je pet moških in ena ženska. Pri njih so našli doku taente, iz katerih je razvidno, da po pripravljali zaroto že dalj časa. Prilastili so si baje na nezako-fwti način tudi tajne naičrte admirali tete, pri teemur so jim pomagali nekateri arzenaiski uradniki. Namen zarote je bil, provocirati v Angliji protiirske odredbe, ki bi se potem žzrabile v, narodnem interesu Irske.	^,
UNOUWOOD * UNSUWOQD, M. V_
Slika je bila vzeta v Tampa, Florida, ter nam predstavlja najboljše ameriške igralce golfa. Prvi z levo na desno je najboljši igralec Gene Sarazen s svojo ženo.
Iz močvirja jugoslovanske prestolice.
V temni beograjski kleti se je zbirala čudna družba kateri je pa končno prišla policija na sled. Ban-diti so sistematično kradli ter so znali spretno zabrisati vse sledi za seboj. Posledica ljubavnega razmerja. Najnevarnejša vlomilska tolpa pod ključem.
V Savamali, najopaznejšem m I policija je polovila v nekaj tre
jako sumljivem predmestju Beograda živi poseben svet., V tem delu mesta s samim pritlikavimi kočami se zbira ves grešni Beo-crrad. ki mu je edino sredstvo za živ1 i en je zločin.
V Sarajevski ulici št. 22 se nahaja že dve leti klet, ki obrača pozornost vsakega, kdor gre mimo nje. Mračna je, zaduhla, polna smradu in čudnih tipov. Lastnik lokala je Lazar Kačina, ki se od prevrata\šteje med poštene ljudi, čeprav je imel že ponovno radi raznih deLikiov opravka z oblastmi. Razven njega sta v lokalu nje gova žena Mara in pa natakarica Košara Jezdič. Stalni gostje tega sumljivega in skrivnostnega lokala pa so bili: DuŠan Vukičebič. Ivan Vatrogasac, Stevan Balau--*ič, Ivan Crnogorac. Rušo Ivan-kovie, Radivoj Pantelič in Petar Crnkovič. Razven Stevana so vsi Bosanci. Prišli so v Beograd pred tekaj meseci in takoj prvi dan izmaknili imenovani lokal in se v njem ugnezdili. Petar je kmalu iklenil prijateljstvo in ljubezen z Maro z njenim možem pa je sto-ul v " kupčijske*' zveze.
Že prvi teden po svojem prilro-lu je pričel Petar prinašati v lokal razne stvari. Nikdo ga ni v-prašal niti odikod niti kaj. Gostilničar je molčal ker je imel z Petrom pogodbo. Petar je prinašal jlago skoro vsak dan in v raznih količinah. Vse so spravili v neko (vobico, v katero so imeli dostop .amo Petar, Lazar in Mara. Tako >e je kmalu nabrala velika zaloga, ki so jo kasneje prodajali in >d katere so živeli gostje Lazar-jeve krčme. Bosanska tolpa je iradla sistematično po Beogradu n znala za seboj zabrisati vse sle-
nutkih vse zločince, ki so se mesece in mesece skrivali v tej jazbin i.»Le dvema se je posrečilo u-bežati. Tako je prišla policiji v roke ena najopasnejših vlomilskih tolp v Beogradu, ki je mesece in (mesece ogrožala ne samo Beograd ampak tudi druga mesta in ima na vesti več sto tatvin in predrznih vlomov.
Sredstvo proti jetiki.
V danskih bolnišnicah uporabljajo baje z dobrim uspehom iznajdbo prof. Molgaarda, ki je namenjena boju zop. najstrašnejšo bolezen, tuberkulozo. Mnogo je že ljudi, ki se jim je s tem sredstvom izboljšala bolezen, ali so celo popolnoma ozdraveli.
Prof. Mollgaard se že tri leta bavi s svojo iznajdbo. Hotel je namreč najti sestavo /Jata z drugimi substancami, ki naj bi uničila jetiske bacile, biti pa bi morala neškodljiva za bolnike. Po dol-gem Iskanju je našel profesor za-željena svojstva v preparatu i? zlata, žvepla m sode. Ko je to sredstvo prvikrat vcepil tuberku-'oznim živalim, so bile posledice mičujoče. Kasneje pa je Moll-?ard odstranil kvarne posledice svojega postopanja s tem. da je ooprej vbrizgnil živali serum.
Sedaj se zdravijo jetični na ta lačin. da -jim dajejo zdravniki •najprej injekcijo, čez par dni p? jim vbrizgajo pod kožo zlaten pre parat, ki ga nazivlja izumitelj "sanokrizin."
Prvi uspeh je imel prof. Moll-srard pri dveh jetičnih opicah zo-ologi'cnega vrta v Kodanju. Lani je bila v mnogih bolnišnicah s sa-nokrizinom ozdravljena cela vrli. In kdo zna, koliko časa bi sej sta bolnikov, ki imajo vanj veli-zvrševala svoj zločinski posel, da'ko zaupanje.
ji ni prišla policija čisto slučajno na sled.
Dušan Vukičevič, najbolj prebrisan med njimi, se je zaljubil v Petrovo Maro. Bil je nežen in obe-iem surov človeik. Na vse uačine Te skušal razrahljati ljiibezen, ki ]•- obstojala med Peftrom in Maro, t zaman. Ko se je prepričal, da se mu načrt niikdar ne posreči, je sklenil, da se mad njo maščuje.
Maro je to silno razdražilo. Sovražila je Dušana in mu obljuba a osveto. Med drugim mu je ponovno zagrozila, da mu bo za no-o leto čestitala na nenavaden na-'•in. In svojo grožnjo je tudi izvršila.
Na pravoslavno novo leto se je Mara odločila, da gre na policijo "n tamkaj vse razkrije. Policijski komisar je strme poslušal njeno pripovedovanje, ki je bilo za policijo jako dragoceno. Razkrila je vse tajnosti skrivnostne kleti, v kateri je živela in natančno popisala tudi vse goste. Žal ji je bilo samo to, da se v družbi, ki jo jc izdala, nahaja tudi njen Petar. Odrejena je bila taikoj mobilizacija policije v tamkajšnjem predmestju. Lokal je bil obkoljen in.
Sanok^izin je bela, kristalizirana zmes. ki se v vodi lahko raztopi in se v človeškem telesu hitro razdeli. Lctčenje ts tem sredstvom nima za bolnaka nikakih kvarnih, ampak le blagodejne posledice.
Herriot in Krasin.
Francoski ministrski! predsednik Herriot je sprejel sovjetskega poslanika Krasina in ga pri tej priliki najprej opozoril, da je so-vjetnika vlada ob priliki akredita eije njenega poslanika v Parizu obljubila, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Francije. Nato je razpravljal ž njim o nameravanih pogajanjih za likvidacijo ruskih dolgov in odločno izjavil, da Francija niti v eni točki ne bo od nehala od svojih upraviičenih zahtev. Za sovjetsko vlado bi bilo ja-jo umestno, ako poda uradno izjavo o vprašanju dolgov, da se tako pomiri javno mnenje v Fran eiji.
VELIKA TATVINA NA DUNAJU
V Berlinu je te dni zbudila veliko pozornost aretacija dr. Ha-ucka. Mož je znan pmblieist in je obdolžeii, da je izmaknil važne m dragocene listine iz državnega arhiva na Dunaju. Pred policijo je dejanje že priznal. Dr. llauck je bil zaposlen v najvažnejših arhivih na kontinentu, med drugim v .državnem arhivu v Monakovem v Vatikanskem arhivu v Rimu, v državnem arhivu v Hannoveru ter v številnih inozemskih in domačih arhivih. Preiskoval je listi-\e tudi v dunajskem dvornem m Iržavnem arhivu. V zadnjem času pa so se pojavili v prodaji av-tografi pisem Frederika Velikega. naslovljenih na Franca Lota-inškega. moža Marije. Terezije. Ta pisma so prej bila last državnega in dvornega arhiva na Du-iaju. Nihče ni vedel pojasniti, ka ko so ti važni zgodovinski dokumenti prišli v roke prodajalcev. Končno se je informiral pruski državni arhiv na Dunaju, kdo bi utegnil spraviti imenovana pisma da dan. Sum je padel takoj na dr. Haucka, ki je sui justičnega svetnika v Koelnu. Policija je napravila pri njem preiskavo. Mož je sprva tajil, pozneje pa je povedal. da mu je izročil dokumente 33-letni krojač Karel Marija IIo-henlocher. s katerim sta svoj čas stanovala skupaj.
Dr. Hauekova preteklost je čudna in zanimiva obenem. Družina ja je po njegovih 'lastnih izpovt,-ibah proglasila za abnormalnega človeka ter ga je izključila iz -.voje srede. On pa je s svojo marljivostjo in vztrajnostjo napravi! izredno karijero. Nabral si je toliko znanja, da so ga imeinovale politične vplivne osebe za svojega zaupnika in njegovo življenje bi bilo bržčas ostalo brez madeža, "da se ni seznanil s krojačem Ho-henloeherjem, ki ga je zapeljal ':ia nečastno p<^je tatvine starih ro kopisov. Oba skupaj sta ne samo kradla avtografe, temveč tudi ponarejala važne listine, katere >ta pozneje prodajala za drag denar. Sedaj je dr. II»uckove kari-iere nedvomno konec, kajti možu, ki je obremenjen s takimi de-ianji, ne bo pač nihče več zaupal svojih tajnih listin. llauck je 'nan kot pisatelj zgodovinskih Tel in je pred leti izdal veliko kul 'nrno^zgodovino nemške države.
Požar v palači Rospigliosi v Rimu.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
Te dni je izbruhnil v znameniti palači Rospigliosi v R'mu nasproti Kvirinalu ogenj, ki 'se je tako razširil, da so ga mogli pogasiti šele pozno popoldne. Požar je o-pustošil zgornja nadstropja. Vsled vdirajočih se stropov so pokvarjena tudi spodnja nadstropja. Doslej še ni znano, kaj se je zgodilo z dragocenimi umetninami, ki se nahajajo v palači. Med drugim se nahaja v palači Rospigliosi več dragocenih slik starih mojstrov, med njimi Rubensovo delo "Dvanajst apostolov,'' Gna-da Renija "Avrora" in Signerr-llijeva "Madonna.7'
ZA GOSPODINJE
Piše ISABELLE KAY Slovenska go?=i>oitinja v Ameriki veituo veseljem sprejema na svete, s iH>moCjo katprib zauiore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja In mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili članek, ki bo eanimal vsako dobro gospodinjo.
X a vodil a šiv.
Navodila za kuho.
Ali veste. d:i paradižniki zahtevajo neprestano solin"-ne svetl"ln.\ da razvijejo svojo naravno barvo in izbran okus? Ta jed jt» okusna in redi^iia. Paradižnike prodajajo v ra: ličnih vrstah, kot sveže, v kanali chili saiu-e. kečup itd. <*v jih uporabljate iz kan in fe količkaj diše ]w> kani. pridenite par košf-kov narezane čebule, ko jili (last*- kuhat. Naslednja jed je poceni in jako dobra ter jo napravite žt> vsaj dvakrat vsak teden.
Paradižnikov chowder.
2 Vi 1 1
1 4
časi evaporiraneffa mleka čase paradižnikov v kani pint vroče vode srednja čebula, tanko zreza-na
žlica-masla ali nadomestila žlice moke žlici sladkorja žlici soli
žli<-«» popra
i žlice sode vodnih krekersov, razkosanih
Stopite maslo v gornjem delu dvojnega grelca, pridenite čebulo ter pustite počasi vreti iiet do osem minut. Priilenite mleka in vode. odstranite spodnji del grelca in mešajte moko in poper z zadostno količino mrzle votle, da ho nastala gladka smetana. Iziijte v mleko in Kuhajte kakih petnajst minut ter mešajte. Segrejte paradižnik in slad kor. Ko zavre, pridenite sodo in zgoščeno mleko. .Servirajte na vsakem krožniku en kreker. pomočen v toplo votlo.
Nasveti za kuhinjo.
«'e napravite jam iz posušenega sadja, se ho 1 »oljše ohranil in se ho zgostil.	1
Ko položite linolej v vaši kuhinjo, ga zacementirajte. ne pa pribijte. Trajal bo dalj časa in je boljši za vaše noge.
Sponge keks zakupite s Čokolado. Razgrejte čokolado v mleku in o-hladite pred uporabo.
Boljše je dati v ledenico vsak dan majhen košček ledu kot pa velik kos dvakrat na teden.
Domača zdravila.
I »a odpravite vodne madeže s srebrn i ne. se poslužile paste, naprav 1 jene iz krede in anion i je. Ko se ta zmes pesuši. obrišite z mcliko krtačo in z«lr;mite z irboviuo.
f'e hočete odpraviti iz obleke madeže kave ali kakava, namočite o-hteko v mrzlo lioraksovo vodo.
Kmajlirane predmete i/A-istite s čisto ^i»rk ovodo ter z malo množino mila ali powdra.
1 »a bodo rjuhe ohranile svojo belino. jih namočite čez noč v gorki vodi, v kateri je nekoliko boraksa.
Nasveti za lepoto.
Negovanje zob je pogoj lepote, zdravja in usjieSiiosti v trgovini in družabnem življenju. Izbrati si mo-.ite kako hrano za grizenje, da se vam bodo zobje utrdili. «"e boste uživali pravilno hrano, vas ne bodo boleli zobje, ne bodo črvi vi in k ;..>bozdravniku vam ne bo trelm hoditi. Negovanje zob ni samo lepa navada. ki bo dala vašiut ustam u-godeu okus. ampak je tudi zaščita I-roti boh-č-inl. I*eIoiua razgrizena hnana prenajMilni žehulec ter |k»v-zroči neprebavo in druge bolezni. <*'e zanemarjate zobno krtai. o, šk-nluje-te zdravju in lejH>ti.
. Osebno zdravje.
I"ripovedujejo o možu, ki je šel v hlev ter videl tam tri moške mle-sti krave. Ko jih je vprašal, kaj delajo, je dobil troje različnih ««1-govorov. I'rvi je rekel: "Kravo mol-: '>,u- I»rugi je rekel: 'Služim $1.50 na dan.* Tretji je izvrnil : -Cradim izborilo mlečno čredo." f'e hi isto vpnišjili matere, ki kuhajo zajrtk. hi morda dobili podobne otlgovore. "Z;ijtrk kuham.' *T»el svojega dnevnega dela opravljam." Pripravljam hrano, ki 1«» zgradila telesa mojih otrok ter nje in mojega moža utrdila." Najboljši zajtrk je tisti, ki ga je lahko napraviti in ki spravi v:iše prebavne organe v pravi tek. -lejte hranilne jedi. ki bodo zadosti ! • vašemu teku in zadale ustam dober okus. Take jedi so s;nlj<>, zrnate iedi. jajca in kruh.
Sli priporočamo naslednje izdelke:
Varčne gospodinje se poslužuje j,, star in Magnolia Mleko pri v*eh svojih kuhinjskih uporabah. Vsebuje najboljše mleko in shu k"r Jegtega pa tudi dobivate za labelne drag^ena daril-,	1
Pravijo, da se mrliči maščujejo.
Vsi ljudje, ki so brskali Po starih egipčanskih gro-j SO umrh zagonetne smrti. Lahkoverneži domnevajo, da je to maščevanje starih egipčanskih kraljev. Kako se je maščevala tašča egipčanskega kralja.	-------
Pred meseci so listi obSirno jio-roeali o Tutaiikamnovem maščevanju nad tistimi, ki so prišli v
Archibald de Bear se je dolgo C-«t-sa upiral, nazadnje pa se je vendar moral ukloniti. Objavil je v
---------------^ »j j <..»1.1 j c v
Dolino kraljev motiti njegov ve-1 listih, da se predstava ne bo wsi-čni sen. Te dni pa listi zapet poro-' la.
Jijo, to pot pa ni njihov predmet iutankajnen sam, marveč njegova tašča, ki se je maščevala nad aeko londonsko gledališko tru-po. Stvar pa se je zgodila tako-le: Impresario Archibald de Bear je sklenil postaviti častit o egipčansko gospo na oder. Tašea faraona Tutankainna naj bi namreč pela kuplete. Taka profanacija!
Vse je šlo lepo po načrtu. Toda • ,a predvečer predstave se je zgo-lila nesreča-, g'lavni igralec je naenkrat izgatbil glas in moral se je uemudoma podati v bolnico.
Naslednji dan se je nesreča nadaljevala. Igralka ki naj bi prestavljala taščo, 'kraljico Nefreti-ti. je obolela na najnenavadnej-iili simptomih. In kmalu zanjo so tudi ostal? igralce jele prijemati bolečine v g?lu in drug za drugim so se on oral i zatekati k zdravniku. ' elo "komponistu, ki je složil godbo za predstavo, ni prizanesla ne-isumljena faraonova tašča. Ko sc ie hotel odpeljati v London na glavno skušnjo, je izgubil medpo-toma svojo prtljago, zamudil vlak itd.
Ko so preostali še zdravi člani srupe videli, kaj se godi, so se začeli buniti, sklicali so posvetovanje in zahtevali od ravnatelja, naj u-kine vse priprave za predstavo.
A glej čudeža! Ko je objava iz-la v listih, se je glavnemu igralcu mahoma pobrnil glas in tudi ostali igralci so ozdraveli. Pov--<-m jasno je tore j, da se je strašna kraljica Nefretiti hotela ma?--•eViit i nad nesrečnimi igralci.
J>o tega sklepa so namreč pr.šli ondonski ILsli!
Napadi na vlake v Rumuniji.
Zadnje čase se innože na Ru-munskem napadi na vlake. Tako SO pred kratkim zaiJeli v bližini Glist eni ja doslej neznani ljudje •streljat i s puškami na brzi vlak. lii je vozil v Veliki Varadin. Nya Wrug brzi vlalc se je vsula med I>ostajama I>olhana in Liteni toča kamenja. V obeh slučajih ni bil nihče ranjen. Oblastva so uvedla preiskavo, pa doslej brez uspeha.
Požar v Sv. Križu nad Jesenicami.
V noči od 15. na 16. januarja je pri posestniku, p. d. Šporarju. izbruhnil požar ter mu ničil hišo in gospodarsko poslopje. Razen živine niso rešili ničesar. Goreti je pričelo na skednju, kako pa je nastal ogenj, ni znano. Pri reševalnih delih se je znatno ponesrečil domači sin. Skoda je zelo občutna.
Knjigarna "Glas Naroda"

GLAS NARODA. 6. FEBR, 1925.
V kaznilnici v Mitrovici sta dolgo ob joka vala svoje grehe Dušan Rebie in Dragntim Mirt. Zaman sta cskala na pomiloščenje. Ker sta si bila dobra tovariša, sta si drug drugemu zaupala vse misli in želje ter tudi načrte. Rebieu •kot dolgoletnemu kaznjencu, se ni zdela nobena stvar mogoča in v-vedu ne tudi beg iz ječe. Dolgo sta, tako oba premišljevala in de-Jala načrt, kako bi se rešila pu stih zidov in mukepolnega zapora.
Končno sta vendar našla ugodno priliko. Za pravoslavne boži čne praznike sta bila odposlana na delo. Ker nista bila dovolj nadzirana, .sta pobegnila in se znašla nenadoma v zlati svobodi. Preoblekla »ta se v kmetiške obleke in krenila naravnost proti železniški po-taji. Detnarja nista 1-rnela, potovati pa sta morala in zato sta se odločila, da ne gresta v vagon, kakor drugi potniki, temveč na krov vlaka, ki je šel v Zagreb. Bila je noč in do Slavonskega Broda ni ju nihče opazil. Nesrečne električne obločnice na kolodvoru pa so ju izdale. Oko o-rožmka. je zapazilo neke debele sence, ki s<> se kmalu izpremenile v žive ljudi. Orožnik: je spočetka mislil, da ima pred seboj dva tak. zv. il brezplačna potnika," kam se v tamkajšnjih krajih dogaja ze lo cesto. Pozval ju je za to, naj plačata karto in ju vprašal, kam se peljata. Ker pa sta izbegavala odgovor, je pričel takoj sumiti in oba aretiral, nakar sta odkrila svoje skrivnosti.
Se istega dne je prenehalo sija-ti obema solnce svobode in preselila sta se zopet v kraljestvo teme.
Kuhinjsko ministrstvo.
Na Danskem imajo že ženskega ministra; piše se Nina Bang in vodi prosvetni oddelek. Ženskam je prišlo sedaj na misel, da bi dobile še eno zastopnico v ministrstvu in sicer za domače zadeve. Marija Herup, predsednica zveze gospodinj, je stavila tak predlog in je pisala državnemu ministru Stauningu, naj ga izvede. Namen novega ministrskega oddelka naj bi bil: pomoč hišnim gospodinjam v njih važnih nalogah, tako glede preskrbe z živili, glede stanovanj, vzgoje otrok itd. Minister je zelo ulj ud no odgovoril in je rekel, da so zahteve žensk upravičene, da pa v sedanjih nemirnih časih ni mogoče misliti na novo gospodinj sko ministrstvo. Pač pa b;>do pri socialnem ministrstvu napravili poseben urad. ki se bo pečal samo z omenjenimi vprašanji. Kdaj bomo pri nas tako daleč?
MOLITVSKISI:
Duša popolna ................... 1.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano.............70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo;
v platno vezano...............80
v usnje vezano.............. 1.65
v fino usnje vezano..........1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debeli*
mi črkami...................90
v usnje vezano.............. 1.60
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Jhild's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
£ey of Heaven:
v usnje vezano...............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:

.25 .35
.10
.35 .75
1.00
.60 .80 .60 1.20
5.00
Prodaja tvornice za kruh meo-brotwerke''
'Ham-
Znana dunajska velika .socialno demokratska t vomica za kruh "llammeobrotwerkepreide pri liudnje dni v roke skupine, obstoječe iiz avstrijskih an inozemskih interesentov, ki prevzemajo ne sa mo 60 odstotkov akcij socialistične stranke, ampak tudi 40 odstotkov, ki jih je imela v rokali Boslova banka (Union bank). Iz upravnega sveta izstopijo ne samo zastopniki socijalno demokr. stranke, ampak tudi predsednik Bosel. Sicer se v obratu ne izvršeno bene i zp t vrnem be. "Ilammer-brotuerke'' krijejo okoli 40 odstotkov krušnega konizuma na Ehi naju. Razen tvormic v Schwechafcn in Floriddorfu imajo ae 24 velikih pekaren na Dunaju, tako da je dobavljanje koivcuraentom deloma decentralizirane. V podjetjih je namešečnili nad 2000 delavčevi in namešeneev. Novo lastništvo bo vodilo podjetje po strogo trgovskih naoeJih in se izogibalo vsakega vmešavanja v politiko.
Abecednik slovenski:
broširano .................
IJrva čitanka trd o ve z ■ingleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Augel j ska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano .... Govedoreja
Domači zdravnik po Kneippu......1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.S0
Kubična knjiga ali hitri raČunar za
trgovce z lesom Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Katekizem (veliki) ................40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško angleški tolmač..........
Največji spisovnik ljubavnih pisem
Nauk pomagati živini ............
Nasveti za hiše in dom, trd vez.....
Najboljša slovenska kuharica z mno gimi slikami, obsega 668 strani
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigrle, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del .........................30
Pravila za oliko....................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .75
Praktični računar ali hitri racunar .75
Praktični sadjar trd. vez......... 3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodar.
jem v pouk...................35
Ročni slovensko-angleški in angle-
ško-slovenski slovar...........80
Sadno vino.......................50
Slovensko-nemški besednjak Wolf-
Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00
Sadje v gospodinjstvu ..............70
Slvensko-angleška slovnica, s slovar-
jem, trdo vezana ............. 1.50
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ 1.—
Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Srbska začetnica za Slovence......40
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................50
Slovenska narodna mladina......1.—
Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec aH splošni poduk,
kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica...................50
Veliki slovenski spisovnik .raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vaevedež ..................80
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega života ............. .75
Burska vojska .....................40
Bilke (Marija Kmetova) .....A.... .25
Cvetke .......................... .25
drni panter................... .85
Ciganova osveta ..................35
BČaa je zlato ...................... 30
Ovietina Borograjska...............50
Čarovnica starega gradu.......... .25
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka .................. .60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki ............... %.......40
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Pran Baron Trenk................35
FaroVška kuharica ...............75
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ............r.........50
Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20J
Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75
Gočevski katekizem...............25
Gruda umira .....................50
Golem, roman......................70
Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad. trda vez............75
Hadži Murat, trda vez.............80
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz zapeške globeli ................ 1.50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Igralec, roman, spomini mladeniča .. .75
Jos. Jurčič, spisi:
Sosedov sin...................40
5.	zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano..........75
Trdo vezano ................ 1.00
6.	zv. Dr. Zober, roman, Tugom-
mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75
Trdo vezano ................ 1.00
Karmen, trdo vez..................40
Na Indijskih otokih ..............50
Naseljenci .......................30
Novele in črtice...................90
Na Preriji .......................30
Nihilist ........ .................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek .................... 35
4.	zvezek .................... .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka.........1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ....................35
Spis je ....................... .35
Krvna osveta......................35
General Lavdon ...............70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
Nesrečnica....................... .70
V gorskem zakotju ................35
Za kruhom ........................35
Žalost in veselje ..................1.—
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi ........ 1.40
Kranjske čebelice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Petelinov Janez ..................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar .............30
Povesti. I/srač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec . <......................25
Praprečanove zgodbe..............25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
broširano .....................30 Pol litra vipavca...................30
Krivec, roman, trd. vez............75 i Ptice selivke, trda vez..............75
Kralj zlate reke ali črna brada.....45 j Pikova dama (Puškin) ...........30
Kraljica mučenica, trd. vez........80 Pred nevihto .....................35
Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Pravljice in pripovedke za mladino.
1.00
.50
ALI VESTE,—
da Je ju;ro*Iovjinskn vlada naitovedala hrvatski kmet ski stranki, ker je nje no vodstvo v zvezi s Tretjo interna fcjonalo? Ali veste, da vsebujejo Hel
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v platno vezana ...................3.—
Andrej Hofer ....................50
Boy, roman trd. vez. ............. .80
i Beneška vedete valka ............ J
turške cigarete turški tobak, ki Belgrajski biser ..	.35
t TJT VS°m ££ kot	Bedakova izpoved	'V/.1.00
I« najbolj znaa tobak za cigarete?	.	...........
Heimar so popolnoma čistp tpr so v Beli rojaki, trdo vezano..........1.00
lp{K>nka8tih Skatljah, da se ne lomijo. Balkanska Tllltti Vojska .... ,M JBQ

Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00
Kresalo duhov ...................70
Kraljevič in berač ................25
Kuhinja pri kraljici g. nožiei, francoski roman ...................40
Ludovika Beozija .................25
Ljubice Habsburžanov.............40
Levstikovi zbrani spisd:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70 ,
4.	z v. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ...................
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest .......................
3.	zv. Jernač Zmago vac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska — .75 7. zv. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih.................60
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, trda vez.........1.—
Mimo življenja, broširano.........80
Mlada ljubezen, trd. vez...........1.35
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto .....................70
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev....................80
Musolino ..........................40
Mali Klatež ..................... .70
Mesija ..........................30
Mirko Postenjakovič...............30
Marjetica ....................... .70
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... 25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos. humoreska..........35
Narod ki izmira...................40
Naša Ančka .................... .35
NaSa vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, n. del. 9 pov........... .90
Nova Erotika, trd. vez............. .70
Naša leta, trda ves............... .65
Nan leta, broširano ............. .46
1 zvezek.......................40
2. zvezek .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rablji, trda vez...................75
Razkrinkani Habsbur£ani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem........30
Rinaltio Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda vez........90
Strelec ...........................30
Strahote vojne....................50
Stezosledec ......................30
Sveta Genovefa ...................50
_n! Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
j Strup iz Judeje...................75
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50
Stric Tomova koča................50
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. z v. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. 'zv. Brata .................30
,7f
.85
.35
.50
SPLOSNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, lOi str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčiski: Gospod FrL dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedki. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 8. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536
str., broš.......................60
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-none, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golxa»: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš.	.33
Št. 12. Fran Milanski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-
kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarska spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str................ 30
St. IS. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Flintek, 124 str., broš......... 50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češe in e prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutterje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš....... 50
Št. 23; Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš...........................80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........3.-
Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš.........................
Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman, 304 strani.. Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
št. 36. Ksaver Meško: Listki. 144 str...................... 6"
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krcanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora...................25
4.	z v. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega...........30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest........................25
16.	z v. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti .......................36
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................1.00
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
"irdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.........1.50
Zmisel smrti ......................60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne....................80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo
vezano ...................... 2.50
Zločin v Orčivalu, broš........75
.65
4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................50
zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami .....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda.................... $1._
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1,20
Za kratek čas ................... 120
Zaklad za otroka................. 1.20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................80
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedš&ina. Trpini........ 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70
Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30
Medved snubač....................30
^tariuarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka........35
°ogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30
Mjub. v dveh dejanjih............30
""ončkove sanje na Miklavšev večer. VTIadinska igra s petjem v 3 dejanjih 60
njih..........................60
3 U. R. drama v 3 dejanjih s pred-
icrro (Čapek) vez............ 45
Revizor. 5 dejanj trda vpzana .....75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
^a križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Mi/lei*-; od*»r:
3.	Zv. Miklova zala, 5 dejanj
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj ..
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja
—oiiKa ijuasum iger.
.70 .60 .60
6. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
Za miljoni,
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo bresdno............... .35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	zv. Povesti in slike .............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .......................
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................
.65
.50
.50
.50
PESMI IN POEZUE:
Balade in romance (Aškrc) trdo vez.
broširano ....................
Bob za mladi zob, trda vez........
Gregorčič, poezije trda vez.......
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko ..
Ko so cvele rože, trda vez..........
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano ................
Moje obzorje (Gangl) ............
Marcic (Gruden) broš...........
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi .....................
Primorske pesmi (Gruden) vez.....
Pohorske poti (Glaser) broš.......
Slutne (Albreht) broš...........
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................
Slovenska narodna lirika. Poezije
Sto ugank. (Oton Zupančič). _
Poezije ......................
Vijolica. Pesmi za mladost........
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko
mladino. Trdo vezano ........
Zlatorog, pravljica, trda ves.......
1.25 .80 .40 .75 .40 .60
.75 1.25 .30
.40
.35 .30 .30
1.25 .50
.50 .60
.90 6p
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštae znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštam o prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIO PUBLISHING CO.
' 82 Cortlandt gt, Hew Torn
mM
A
GLAS NARODA. 6. FEBR. 1925.
S.
F. M. Dottojmkij:
Iz spominov mladeniča.
J
SLAVNA VAN DYCKOVA SLIKA
m
( Nadaljevanje.)
XIII.
Že je skoraj pretekel mesce, odkar se nisem dotaknil teh beležk, ki sem jih začel pisati poti upli-vom utisov, dasi nerednih toda silnih. Katastrofa, katere bližan je sem tedaj slutil, je nastopila v resnici, toda stokrat hitrejše in nepričakovane j še, nego sem misli. Doživel si*m nekoliko dogodkov, skoraj čudežnih. Za take jih* vsaj jaz še vedno smatram, dasi bi bili za koga drugega, izlasti sodeč po vrtincu, v katerem sem se vrtil, nič drugega, nepo malo bolj nenavadni. Toda se bolj čudno je to. kako sem se vedel jaz napram tem dogodkom. Se sedaj je morem razumeti samega sebe! In vse to je zletelo mimo mene kakor sanje, celo moja strastna ljubezen, ki je bila vendar tako silna in resnična, no.... kam je prešla ta sedaj f Sicer pa mi včasih za hip sine po glavi misel: morda pa si tedaj zblaznel in se nahanjal ves ta čas v blazniei, morda se še sedaj nahajaš, tako da se mi je vse to Samo zdelo "in se mi še sedaj dozdeva....
Zbral in prečital sem te liste.. Kdo ve, če ne zato, da se prepričam, da jih nisem pisal v blazniei. Zdaj sem popolnoma sam. Jesen nastaja, listje rumeni. Tičim v tem otožnem mestecu (o, kako so otožna vsa ta nemška mesteca!) in namesto, da bi premislil svoje nadaljno postopanje in ravnanje, ži-
ter po odkritosrčni izpovedi in pri- sled v pravi obup. Zapodeni drupri znanju vser svojih dolgov in celo ( Poljaček tudi ni hotel nikakor oditi svoje ljubezni do m—lie Blanche in tako se ji je postavil eden na (bil je že popolnoma zmeden) je' desno, drugi na levo . Ves čas sta nadel mahoma grozen izraz in za-' se krejraln in zmerjala radi stav, čel celo kričati in teptati z nogami nazivala drug drugega z „lajda-na babico. Kričal je, da sramot T kom" in z drugimi poljskimi Iju-ona njihovo ime, da je postala beznivostmi, se nato zopet sprija-predmetom škandala vsemu mestu ' znila, metala denar brez vsakega in slednjič.... slednjič — vi sramo-1 reda in stavila tjavendan. Če sta tite rusko ime gospa! Proti temu se sprla, sta postavila vsak zase na pa je tu policija. Babica ga je na-1 pr. eden na rdečo, drugi na črno.
posled zapodila s palico, s pravo-praveato palico. General in des Jrieux sta se posvetovala ono jutro ie dva-ali trikrat. S posebno vne-110 sta se bavila z mislijo, da-li bi ie bilo možno kako uporabiti policije, češ, da je nesrečna, toda bla-^orodna starka slabela na umu, da zaigrava poslednje novce itd. Skratka : ali bi ne bilo možno izprositi kakšno nadzorovanje ali prepoved ? Toda des Grieux je samo skomigal z ramen in se smejal v obraz jreneralu, ki se je že docela začenčal in tekal gorindoli po kabinetu. Nasposled se je des Grieuxu zazdela vse to nespametno in odšel je. Zvečer smo izvedeli, da se je preselil iz hotela, potem, ko je imel z m—lie Blanche zelo važen in skrivnosten pomenek. Kar se tiče m—lie Blanche, je že zjutraj napravila odločilne korake: bacilila je od sebe generala in ga ni niti pustila pred svoje obličje. Ko je stekel zanjo v vokzal in jo srečal roko v roki s knezom, ga niti ona niti m—me veuve Cominges nista hoteli poznati. Tudi knez ga
Končalo je tako, da sta babico docela zmešala in ob pamet spravila. ia se je slednjič skoraj s solzami v očeh obrnila do starca-kruperja ! s prošnjo, naj se zavzame zanjo in ju zapodi. In res so ju takoj zapodili, neglede na to, da sta kričala in protestovala. Oba hkratn sta kričala in dokazovala, da jima je babica dolžna, da ju je opeharila, ravnala ž njima nečastno in podlo. Bedni Potapič mi je to pripovedoval s solznimi očmi še tisti večer po igri in se pritoževal, da sta si polnila žepe z denarjem, da je sam videl, kako sta ji nesramno Pred kratkim je kupil Sir Joseph Dmveen šest slavnih slik za poldru-
'UNDCHWOOO » v-omwooB. *.
vim samo pod uplivom pravkar4111 minulih občutkov, pod uplivom svežih spominov, pod uplivom vsega onega nedavnega viharja, ki m«; je tedaj potegnil v svoj vrtinec in me zopet odvrgel. Včasih se mi zadzeva, da se Še vedno vrtim v tem viharju, da hipoma preleteva -ta burja mimo mene in me zagra-blja mimogrede se svojo krelutjo, in zopet se mi zblede in zmeša in vrtim se, vrtim, vrtim....
Morda so kako pomirim in pre-stanem vrteti se, ako vse dobro premislim. kar sem doživel v tem mesecu. Zopet me vabi pero; saj nimam včasih zvečer prav nikakega dela. Čudno! Zato, da bi se vsaj s čim bavil, jemljem v tukajšnji knjižnici romane Pol de Koka (v nemškem prevodu!), dasi so mi zoperni; toda čitam jih — in se čudim sam sebi: kakor da s*1 bojim, da bi s kako dobro knjigo ali z resnim delom razrušil bajnost nedavne ininolosti. Tako ljub mi je ta nespametni sen in vsi njegovi utisi, da se celo bojim dotakniti se ga s čim novim, da bi se ne raz-j>ršil v dim! Ali mi je vse tp tako drago ali kaj ? Gotovo, drago mi je. Morda se bom še čez štirideset let spominjal....
Hočem torej zopet prijeti za pero. Sicer mi je možno podati to samo fMoma in na kratko, ker utisi niso več tako silni....
Po računu Potapiča je zaigrala babica oni dan okoli devetdeset tisoč rubljev razun včerajšnje izgube. Vse svoje petprocentne papirje notranjega posolija, vse akcije, ki jih je imela pri sebi, je razmenjala po vrsti. Začudil sem se malone, da je mogla vzdržati teh sedem do osem ur sede v naslonjaču, ne da bi ostavila le za hip mize, no. Potapič je povedal, da je začela trikrat res silno dobivati in omamljena zopet od na-deje ni mogla oditi. Sicer pa vedo igralci, kako se lahko presedi do štiriindvajset ur na mestu pri kartah, ne da bi spustil očesa z desne in leve karte.
Medtem pa so tekom dne tudi pri nas v hotelu odigrale silno važne stvari. Še zjutraj ob enajstih, ko je bila babica Še doma, so se odločili naši, t. j. general in des Grieux, na poslednji korak. Do-znavši, da babica ne meni odpotovati, da se celo napravlja zopet v vokzal, so prišli v celem konklavu (razun Pavline) k njej, da'bi se pogovorili ž njo odločno in celo odkrito. General, ves trepetajoč in z zamirajočim srcem zroč na za njega strašne posledice, je celo preti-
kradla in si zdajpazdaj metala de-nar v žepe. Izprosi si na pr. od babice pet zlatov za trud in jih j začne staviti obenem z babičnim j .denarjem. Babica dobi. a on za.trju- = je, da je njegova dobila, a babičina 1 izgubila. Ko so ju odganjali, je j pristopil Potapič in naznanil, da J imata polne žepe zlata. Babica je
nemudoma poprosila kruperja, da	-
ukrene vse potrebno, in najsi sta ' v peklu je takole in niso to 111-Poljačka kričala ko dva petelina kak šine bajke ali fantazije, nego v rokah, je prišla vendar policija, je natisnjeno v učemi knjigi iz bone sfcroike. take knjige ne
gi milijon dolarjev. Zgornja je delo slavnega slikarja Van Dyefca ter predstavlja Dedala in I kara, o katerima pravi pravljica, da je Dedal z voskom pritrdil svojemu sinu I karu peroti na hrbet, nakar se je dvignil v zrak. Ko je pa dospel v bližino soln-ca. se je vosek raztopil, in nesrečni mladenič je padel na zemljo.
FrTž~	~	"	-
0 peklu in nebeškem raju.
i pozdravil. .Ves fa dan je m—lie J kij ma je takoj opustošila žepe v goslov ilanche natezavala in obdelavala babičino korist. Dokler ni babica lažejo.
Blanche
kneza, da bi izpregoVoril odločilno besedo. Toda, ojoj! Hudo se je prevarila v računih napram njemu. Ta Vnala katastrofa se je zgodila že zvečer. Prišlo je nenadoma na dan, da je knez gol kakor sokol, da računa celo nanjo, da mu posodi denarja na menico, da bi lahko igral na ruletki. Razjarjena Blanche ga je zapodila in se zaprla v svoje stanovanje.
Zjutraj onega dne sera hodil k m. Astleju, ali boljše, iskal sem ga vse jutro, ne da bi ga kje našel.
žejo
vsega zaigrala, je bila ves dan za Pa piš(l knjiga, da je pekel v kruperje in vso vokzalno oblast skalnatim prostoru sredi zemlje priznana avtoriteta. Polagoma se jn padajo vanj grešniki z vseh je njena slava raznesla po vsem p]ait; zemlje, vsak s svojega kra-mestu. Vsi obsikovalci zdravi- -a. srodi pa tr5ijQ vkUpe in čim lišča vseh narodnosti, navadni in večji je grešnik, s tem večjo silo najznamenitejši so hiteli gledat une trešči na kup in ni to aie za nj pri vielle eomtexse rus.se, tombee en en- jPtno ne ?a druge — tak je price-fance, ki je že zaigrala nekoliko tek peklenskega trpljenja, milijonov!	j prostora je v peklu precej: za
Babici pa je kaj malo pomagalo, < tsr.&tera,t tisr>5 miiijonov! Venda> vla so je rešili dveh Poljačkov. Na- -Q „ne~a in ^ drug na drilgeimi mesto njih se ji je takoj ponudil kakor siailLki v sodvu vsi Vprek. -tretji Poljak, ki je že popolnoma . Jn ^ y	da je ^ pok<l1
Me doma, ne v vokzalu. ne v parku j čisto govoril ruščino, gizdalinsko fn sam agellj od žvepla in smole ga ni bilo. Niti obedoval ni tisti j oblečen, sicer podoben lakaju, z pa to žvep](> iu ta smo7a da nJsfa dan v svojem hotelu. Ob petih j ogromnimi brki in s „honorom<£. taka kafcršna SR dobita na sem naenkrat zapazil, da prihaja j Tudi on je poljubal „stopki pan-	^ Rtft nadliaravno
od kolodvora naravnost v hotel; ski" in „se stelil pod stopki Pan" i vnsti. ki se ji pravi kalorija —
a! i/, i ft!1' tnfla tianram nVnli^I	ie	'	. .
em. Vprašam kje je verna krš-■anska duša, da je resnično verna 11 da je resnično krščanska, 111 sc ne bi bala. strahovitih muk pe:klon ski h in ne bi trepetailas da jim za-
plešejo in se zabavajo vsak po svoje.
Vse to popisane radosti pa dli so le kapljica iz neizčrpnega morij:) nebeških sladkosti, j Tolikšne so torej grozote pe-'kla. ki čakajo grešnika, tolikšne i lepote nebeškega raja, ki so nam obljubljene!
Pa se mi .zdi in me živo boli v i srce. da jih je mnogo in premno-; i^o. ki se ne brigajo ne za pekel. ;r:c- za raj.
I Bojim se, da nimajo prave ve-i "r! Ce bi le desetino verjeli tega, ; kar stoji zapisano, bi živeli čisto (drugače. Če bi verjeli, kaj bi jim bil ia svet! Toda jim ta svet ni j Figa! Zakaj jim ni figa? Ker ne . verujejo v pekel in v nebeški raj. j ne verujejo vanj. ne verujejo!
La za prosvetno stvar jim je j briga, za stranke, za skrinjico in I banke, za režime in pokojnine, za rarife in trafike, republike in razlike in same take nečimernošti.
Ker ne verujejo!
Cc bi verjeli, mar bi jim bili režimi in stranke in vse! V puščavo bi š.i. kakor so hodili prvi i kristjani častili bi ljubega Boga in jedli suhe kobilice. Ali pa bi živeli, kakor pripoveduje blaženi Beda, da je živel Tri t li elm us, ki mu je bilo dano. da je v zamalc-uejnosti videl peklensko grozo: pozimi je hodil v reko, da je za-mrzn?l do vratu: iz I od u pa je šel naravnost v krop. Rekel je, da rajši na tem svetu trpi kakor bi na onem.
Kdo je dandanes, da bi tako živel? _ Nihče.
Zakaj ne?
Ker ne verujejo!
Ne verujojo!
Ne verujejo!
Kar se tiče mene, jaz ne j-eru-jem in se mi smilijo oni k! ne. In sem
•zuje prav zanimive podatke. Statistika odkriva interesantno dejstvo. da je pijanska razvada in strast v Turčiji posebno močno •razširjena med ženskami. Zate»ga~ (delj je turško ministrstvo za prosvetne zadeve izdalo naredbo. da se morajo na celokupnem državnem ozemlju vršiti predavanja, ki naj pobijajo tendence alkoholizma.
Predavateljem je naložena naloga. vnemati pijančevanju vdano ženstvo za sport. Angor>ka vlada misli, da, bo s to propagando vsaj nekoliko ublažila mi-zerne razmere v državi.
ObTačun z Osendowskin^
Berlinski geograf profesor Penck izjavlja v ''Deutsche Lite-raturzeitung". da je Osendow->kega knjiga "Živali, ljudje m bogovi", roman brez prave vred-n< sti. Pravi, da je preračunal pot Osendowskega in prišel do zaključka. da je popolnoma nemogoča, zlasti kar se tiče krajev ?n pa hitrosti. Verjetno je le, da je Osendowski odpotoval sredi januarja 1921 s spremljevalci iz Ko<ogcla v rijasutaj. da bi morda prišel v Indijo. V 1'ljasutajn je najbrže prebil of-tanek zime in je potem ši l spomladi v 1'rgo.
Profesor Penck pravi, da je imel Osendowski pri pisanju svojega romana politično tendenco. Po njegovi izjavi je Osendowski predvsem Poljak, ki je hotel slt-kati v svoji knjigi z realistično natančnostjo najprej brutalnost 'Rdečih Rilsov. potem Belih Rusov. in ki končno poje visoko pr-sem Mongolov, ki so stoletja tlačili Rusijo.
pade in ne bi koprnela, da se reš: štirinajst'dni, vsak dan dvakrat, večnega gorja! In je knjiga &e Pa bi šel tudi v mralo vodo in v >recej dobro ohranjena, v usnje puščavo, le da bom deležen
vezana in ne rečem, da je ne bi •irodal. če bi se kdo resno zanimal zanjo. Ali pa bi jo zamenjal za par črevljev yt, 47, noge imam precej velike.
Kar se pa potem tirče neibe.Šk ga raja. je taikisto popisan v knjigi. Po pravici povedano : grozno ,ie lep! Pero ni kos njegovim lepotam ; čisto nove sem vzel, pa vendar ni kos!
Nebo ni duševna reč, nego je postavljeno in zidano iz resnične snovi. Ta snov po lepoti in sijaju
Goreč pamik.
Italijanski pamik "Barbarigo" v vroči vodi letos že bil.je prišel v pristanišče Port Said
ves v ognju, ki je izbruhnil v trebuhu ladje in se naglo razširil tudi na ostale dele pamika.
" Barbarina" so potopili v zunanjem pristanišču do poveljni-kovega mostu v morje in tako 11a mah T>°?asili požar.
•'koda znaša mnogo milijonov
večnega zveličanja in palače in vsega. — Ampak ne morem. Zaradi revmatizma ne morem, ki se mi oglaša v desni nogi. Se
lahko vr>raša ženo. In imam tudi lir. zdravniško spričevalo.
Polet v Afriko.
Dve francoski letali poletlta v kratkem iz Pariza k Čadskemu jezeru v Srednji Afriki. Na tej okoli 15.000 kilometrov dolgi po-
d'Angleterre. Hitel je in imel je! ski", toda napram okolici se je
daleč prekaša snov, ki so Iz nje j,ri ne bo llf>benega potnika.
napravljene zvezde, in lepote m- Belgijski letalec Thieffrv _ 'iieveda, ko služita nadnaravnim sijaja nebeskoga raja samo zato ]>.lv; .. ,n-rtmi 7 1-skrbipoln obraz, dasi je bilo te- ; držal važno, postopal despoticno; namenom Ljudje v peklu da ka lie vidimo semkaj lia zemlj0j kt.r ' ' ' rt0m' fla
žavno razločevati skrb ali kako ; skratka, ni postal sluga, amP^ žare od ognja, ogenj jim puha iz! je voda vmes, ki je nad zv-ezdamL
Zdajpazdaj se ^^ nosa \z uJe^ in \7i česar ko-1 Nebesa ->o tolikšna, da bo vsake-
skrb ali drugo neprijetnost na njegovem obličju. Veselo mi je podal roEo s svojim navadnim vsklikom „a!", toda ni obstal in nadaljeval je svojo pot s precej hitrim korakom. Pridružil sem se mu, toda tako spretno mi je znal odgovarjati, da ga nisem mogei o nobeni stvari dobro izprašati. Poleg tga mi je bilo silno nerodno govoriti o Pavlini. Pripovedoval sem mu o babici. Pazljivo in resno me je slušal in 11a to skomignil z rameni.
,,Vse zaigra!" sem mu dejal. .,0, da!" je odgovoril. „Šla je igrat že ob mojem odhodu in zato sem za irdno vedel, de zaigra Če to kaj časa, stopim v vokzal pogledat, ker je to zelo zanimivo."
,,Kam ste potovali V' sem vsklik-nil, čudeč se, da ga še nisem vprašal tega.
„Bil sem v Frankfurtu." „Po opravkih?" „Da, po opravkih !" Najprej naj odpravi z babico. Drugi dan je popolnoma vse zaigrala . Tako je tudi moralo biti! Kadar tak človek stopi na to cesto, tedaj se, kakor s snežne gore v saneh, vedno hitreje in hitreje pelje. Igrala je ves dan do osmih večer. Nisem bil poleg in vem samo po pripovedovanju.
Potapič je stražil pri njej v vokzalu ves dan. Poljački, ki so igro babičino vodili, so se menjali ta dan nekolikrat. Začela je s tem, da je pognala Poljačka od prejšnjega večera, ki ga je lasala, in vzela drugega, ki pa se je pokazal še hujšega. Zapodivši tudi tega, je vzela zopet prvega, ki ni odšel in se smukal ves čas pregnanstva okoli naslonjača ter včasih pomolil 1 joku in »toknj k njej svojo glavo, in prišla napo-
gospodar babičin.
je obračal k njej in jo zaklinjal z najhujšimi prisegami, da je „najhonorovejši pan", in da
načrtom, Belgije v Kongo.
sc
poletel iz
Koledar za leto 1925.
on ne
vzame niti kopejke njenega dena- i; rja.
li. V ogenj da pa piha sam ljubi mu zveličancu dodeljen delež od (Bog. 011 zi'.a ! V knjigi se bere, da j vzhoda do zahoda večji od sTeher-
je vročina tolikšna, da izgubljen- nega veleposestva, in bo vsak i-v?e kar od tal poganja kakor rake- mel svojo paiačo.
glasnim štrbun- ; hitolno mesto nebeško obsega; Žim' \in r>od,I>irati vlado v nJ*enih ognjeno jeze-j prostor 1400 milj in ima ceste iz
Tako često je ponavljal svoja	^
zaklinjala, da je res babico ugnal ,	C.7T1 Z. ^
,	.	, —i t*—j— kom padejo nazaj v
v kozji rog in jo oplasil. loda, f	J . J	. _
ker ta pan izpočetka nekoliko (ro-	^a se posebej pražijo | samega zlata. Pa neb roj drugih
zboljšal igro in začel dobivati, ga Iv ponvah ali na raznjih" nekateri i mest in	mesft so livade
niti babica sama ni mogla zapo- da S(; cvro v oban lz koplje- tovi in potoki, ob potokih rastejo
nega svinca, železa in rude in st-- drevesa, ki vsalko loto po dvanajst
de v obari do prsi. do vratu, ali krat rode. Kdor bi pokujsil sad
Društvo zelenega polumeseca''.
Znano je. da vlada v Turčiji prilično tak antialkoholni pokret, ki ma nalogo, čuvati "suhi re-
. | prizadevanjih.
diti. Čez uro sta se oba iz vokzala odgnana Poljačka zopet znašla za babičnim stolom ter jej predlagala svoje usluge, bodisi da ju kam pošlje. »Potapič se je zaklinjal, da jima je „honorovi pan" pomeži-koval in eelo nekaj dajal v roke. Ker babica niti večerjala ni in ni skoro zapustila naslonjača, ji je res en Poljaček prav prišel, da" je stekel v jedilnico vokzala ter ji prinesel čašo buljona, a zatem čaja. Sicer sta oba tekala. Ko pa so prbti koncu dneva vsi uvideli, da
čez glavo, kakor jim gre po zaslu ženju. Vsepovsod da je tulenje in škripanje zob, kakor da bi se duša s korenirnami trgaJa iz života — je dejala Sv. Terezija.
Peklenski ogenj da je ogenj po sebne vrste, ker je sicer ogenj, pa je vendar strašna tema, takšna, da se da kar z rokami prijemati. Ta tema, pravijo bukve, prihaja od dima, dim je tako hud, da iz.i« oči, še preden je mogoče zmoliti
Pokret se drži pokoncu z rektno podporo "Društva zelenega polumeseca". Organizacija je sedaj obelodanila statistiko o svojem delovanju. Bilanca poka-
le nobeno leto nismo Koledarja i ako naglo prodajali kot ga letos, koraj sleherni, ki ga je naročil, -im sporoči, da je4ž njim nadvse dovoljen Vsebuje dosti aktual-člankov, lepih povesti ter na-* vem v, ki pridejo prav vsaki go--po din ji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih pet-iesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je rudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
ROJAKI, NAROČAJTE SITNA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V
zaigra poslednji bankovec, je stalo ocenaš!
okoli stola kakih šest Poljačkov, kakor da so zrastli iz zemlje. Ko je babica izgubljala že zadnje novce, tedaj ne samo da je sploh niso ubogali, celo brigali se niso zanjo, se spenjali kar čez njo do mize, sami grabili denar, sami delali in stavili, se prepirali in kričali, govorili s „honorovim panom" za „pani-brata", a honorovi pa je sploh pozabil, da še babica sploh eksistuje. Celo tedaj, ko se je ba-
V peklenskem ognju, da kar mrgoli peklenske golazni; črvov, kuščarjev, ka?, zmajev in vsako vrstnega mrčesa. To ni nemogo če. Sv. Avguštin pravi: Zakaj pa ne! — saj tu na zemlji salamai der'lahko živi v ognju. In je najhujše to, pravi knjiga, da se po gubljeni ibreizbožniki še popraskati ne morejo, ker imajo pveza-ne roke (Mat. 22).
Vsi da tulijo in škripajo z zob
bica, vse zaigraši vračala zvečer ob ^ mi, pa vendar še utegnejo in dru? osmih v hotel, še tedaj se kaki trije , drugega zmerjajo, dmg drugem e ali štirje Poljački niso mogli odlo-1 očitajo grehe. Kajti grehi da so čiti, da bi jo zapustili, in so tekli! vsakomur očitni, poleg naslonjača ter kričati na vse | Pa so v knjigi še vse bolj natan-grlo in silno naglo, da jih je ona ko popisane peklensike grozote 7n opeharila, da jim je Se nekaj, dol- je knjigo izdal učeni o. Martin zna. Tako so prifii čisto do hotela, | Cochein iz reda kapuoinov m je b> odkoder so jih slednjič šele s udar- Ia v tretji izdaji natisnjena leta ci	.... _ _________ 1696. t pobožnem mestu Monako-

teh dreves, bi kdj postal dober kristjan. Listje teh dreves pa služi kot izboren lek za vse bolezni, kar se jih priptiti na onem svetu.
Zveličana telesa se svetijo kakor zvezde, nekatera bolj, nekatera manj, vsa pa so prozorna, da se vidi v njih vsaka kost, vsaka žila in ves "drob. To je nepopisno lepo! Pa so telesa tudi hitra kakor strela in lahka kakor sarpa in komur se ljubi in mu dela veselje, se lahko brez zapreke sprehaja ^kozi železne duri in kam?n»to zidov je.
Vsi čuti človeštva so polni blaženosti. Ušesa na pr. uživajo an-gHsko godbo. Vonj prekaša vse druge občutke: če bi živ človek poduhal le šnofec tega vonja, koj bi omedlel. In ne duhti le cvetje iu sadje, nego duhti jo neizrečen-sko lepo tudi telesa svetnikov po samem baflizamu in bizamu. Kako diši balzam ne vem, bizam pa mi je strahoviti zoprn, ne vem, kaj bom storil! Okus najboljših in najslabših jedi in pijač da je vedno p ustih in grlu, svetnikom da je c» J > obljubljeno vino. seveda čez mero.
Vse telo da je polno slasti, drug drugem gledajo v srce in se neizmerno ljubijo in' objen*8kajo in poljubčkajo, vmes pa skačejo in

ZDRTTŽENTH DRŽAVAH-
ANTHONY BIRK
HiSNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKOEAlfOK
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. BOJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6253
359 Orove Street
Posebna oonudba
našim citateljem
Prenovljeni pisalni stroj
"ouv»" $20. B streiico ra slovenske čr
OUVEB' PISALNI STROJI 80 ZNANI NAJBOU TRPEŽNI
Pisati n* pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak pile*- Hitrost pisanja dobite s vajo,
___• _ »
BtOVMC PTJBLISHDfO OOlfiPIVT n Oartltadt	V«w York, K T

«T. A S- NARODA, fi. FEBR. 1925-
PAST.
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatlni. — Za Gl. N. poslovenil G. P.
NOVI FRANCOSKI POSLANIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
9	(Nadaljevanje.)
Vrata so se otlprla in vojak je privedel v sobo Mignela Forjas. portugalskega državnega tajnika.
Forjas je bil ličen. starejši elovrtk, noseč (črno svileno obleko Priklonil se je cerrknonijclno generalnemu pribočniku in tudi nje-g»>vemu tajniku.
—	Ekseelenee. — je rekel v angleškem jetziku, katerega je govoril povsun gladko, kljub inozemskemu naglasu. — Ekseelenee, to je strašna afera.
—	Katero afero imate v mislili, ekscelenea — je vprašal mir no O'Moy.
—	Ali niste dobili poročilo o tem. kar se je pripetilo v Tavorir t) kršenju nedotakljivosti samostana od .strani angleških vojakov' Ali niste ničesar izvedeli o boju, ki se je za vršil mecl temi vojaki ii kun 1i, ki so prišli nunam na pomoč?
—	Ali je to vse, ekseel^nea i — je rekel O'Moy. — ,Za trenutek srni domneval, da imate kaj drugega v mislih. Imam novice o bol; strašnih dogodkih kot je samostanska zadeva in s temi .sem vaart hotel postreei danes zjutraj.
—	Oprostite mi, .Sir Terence, a to je popolnoma nemogoče.
—	Mogoče mislite tako, a sodili boste sami. Sedite, prosim Don Miguel.
Portugalski državni tajnik je sedel, preflcrižal nogi ter položi svoj klobuk v naročje. Ostala dva sta obsedela za svojima mi za m a.
—	Naj prvo, — je pričel O'Moy, — se hočemo vendar pečati : 1.» zadevo v Ta von. Regent.ski svet je bil brez dvoma informiral glede Vseh podrobnosti tega dogodka. Vsled tega morate tudi videti, «{a je bila ta obžalovanja vredna afera posledica nesporasraim iu da bi .se. nune v Tavori prav lahko izognile vsemu temu, če bi s« obnašale na pameten način. Če bi prišla opajinja k lini, mesto di so je .zaprla v kapelo ter dala. zvoni plat-zvonu, bi spoznal po<ve ljujoči časnik svojo napako ter se takoj umaknil.
—	Kaj smatra va^a fkseelnnea za napako? — je vprašal dr žavni tajnik.
—	Dobili ste poročilo, gospod, in br<<z dvoma je bilo popolno Vsled tega morate vedeti, da je trkal poročnik na vrata samosta na v domnevi, tla ima opraska z dominikanskimi menihi.
—	Ali mi more vaša ekseelenca povedati, kakšen opravek b.
mogel nne t i ta častnik v samostanu dče-tov domini kancev_ ji
vprašal tajnik z nara-vnost sovražnim povdarkom.
—	Nisem dobil informacij glede te točke, — je priznal O'Moy
—	kajti doti enega častnika pogrešajo, o čemur ste bili brez dvomi informirani tudi vi. Nobenega vzroka pa nimam za domnevanje, di bi bili njegovi nameni sovražni interesom angleškega in portugat bkega naroda.
—	Zelo popustljiva dom n e\ a, Sir Terence.
—Mogoče m e boste informirali, Don Miguel, o neprijateljsk' domnevi, kateri daje prednost Souza, — je paairal O'Moy, ki se jf pričel razburjati.
Lahka rdečica se je pojavila na lficih portugalskega ministra a na zunaj je ostal hladen.
—	Jaz ne govorim z glasom Sotrze, pač v imc.nu celega regent skega .sveta. Svet si jo ustvaril mnenje, katero potrjujejo vaše last ne besede, da je njegova ekseelenca. l>ord Wellington, izvanredm izurjena jwi poiska«nju izgovorov za prestopke čete ]xxl njegovin poveljstvom.
—	To' — Jc rekel O'Moy, ki bi nikdar ne obvladal svojeg; temperamenta, če l>i ne .imei prijetne zavesti, da ima v svoji rok karte, s katerimi je hotel poraziti zastopnika portugalske vlade. -to je mnenje, za katero se bo moral regentski svet oprostiti ter pri znati da je popolnoma napačno.
Se n jo r Forjas se je zganil, .kot da ga je nekaj pičilo. Razkle nil je nogi, kot da se hoče dvfigniti.
—	Napačno, gospod? _ je rekel z užaljenim glasom.
—	Hiti moramo odkriti, da se izognemo vsem nesporazumom
—	je rekel O'Moy. — Vedeti morate, gospod, in z vami ves regent ski svet, da mora biti precej vzroka za pritožbe tam, /kjer mane vi i rajo armade. Angleška armada ne trdi, da nadkriljuje v ten o/.iru druge, čeprav ne rečem, da bi tega ne mogla po pravici tr dm. Trdim pa, da so nase postave proti plenjenju Cm izgredom tn ko stroge kot le morejo biti in da sledi neizogibno kazen, kjer s< pripele te stvari. Priznate morate, gospod, na temelju svojih last suh izkušenj, da je resnično to, kar pravim.
—	Gotovo je resnično, če so izgredniki navadni vojaki. V ter. slučaji! pa je izgrednik častnik in vse kaže. da ni bila deljena pra viea z nepristransko roko.
—	To, gospod, — je odvrnil O'Moy jezno, — se je zgodilo ra ditega, keir ga pogrešajo.
Komaj videsi usniev se je pojavil na Anicah portugalskegr ministra.
—	Natančno tako, — je rekel.
V odgovor je O'Moy, ves razjarjen, pomolil ministru pod no^ pismo, katero je dobil in ki se je thkalo .te afere.
—	Citajte sami, gospod, da boste lahko sporočili regentskemv «vetu pogoje glavnega stana, ki so ravnokar prišli se-m. Lahko bost spoznali, da se je pridno ilskalo izgrednika.
Forjas je prečita! dokument ter ga vrnil generalnemu pribočniku.	-y v V v
—	To je zelo dobro in prav, — je rekel, — in svet bo z ves-
Ijcm slisai moje poročilo. Vsaj nekoliko nam bo mogoče pomirit
javno ogorčenje. Tukaj pa ne stoji zapisano, da -ne bo častnik, ko
ga bodo prijeli, oproščen na temelju razlogov, katere ste sami na vedli.
—	Res, to ni zapisano, a če pomislimo, da je zagrešil častnik dezerterstvo, je popolnoma jasno, da bo stavljm pred vojno sodi. see ter ustreljen.
—	Zelo dobro, — je rekel Forjas. — Sprejel bom vaše zagoto-vilo m s vel ga bo vesel .
Vstal jc, da se poslovi.
, "J Svet mi & naročilo, naj izrazim Lordu Wellingtonn upanje, -tla bo uveljavil odredbe, ki bodo ohranile boljši red med nje
govirai četami ter preprečile ponovitev takih skrajno mučnih dogodkov.
<~~ Tr*nut<*, — je rekel O'Moy tor potisnil ministra nazaj ns s*ol. pod njegovo hladno zunanjostjo je vrelo ikot v kothi.

COfvBitHT KIV1TON1 VI —---
Pred kratkim je dospel v Ameriko novi francoski poslanik Emile Daeschner. Na sliki je on, njegovi dve hčeri in njegova žena.
Nedolžnost.
8 DNI DO LJUBLJANE!
Preko HAVRE—Pariškega pristanišča
z ogromnimi parnikl na olje
DE GrRASSE — 18. feb
'FRANCE — 28. februarja
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo voda za 2„ 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
cfreoeh. J&ie
19 STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni agentje.
Iiil je Božič v enem izmed ti- naše oči. so se srečale z očmi dru-itih dolgih let, ko smo šteli minu-jgih.
te Ln so bežale letnice mimo na«, j Bile so oči zvezanega risa. In Ktleiii smo, zamrzovali smo, stra-jkaj so oni videli v naših očeh'/ Jali smo. Blodili smo kot večni, Bilo je veliko vdanosti, hrepene-:iotniki iz kraja v kraj. Vse potiinja biti v miru, stopiti iz unfor-/ preteklost, vse steze do skriv-jme in ponarejenega srca v praz :ostne lepote praznikov, vse niti nično lepoto večera. Zdelo se-na m lo najblažjih čuvlstev srca so bile je, <la so nam ti ljudje na poli, da vretrgane. Smeli smo se krohot a-.'so se pritepli k. nam in nočejo Iti
(Dalje prihodnji«.)
proč. Naše čustvo je bilo skrajno mrzlo do njih. Bil je občutek jeze in srda. ki je podoben daljni vza-'jenosti. katera kliče ipo maščevanju. Ni.': jasnega ni bilo na tem vse narejeno, vse podzavedno . . .
Ta večer se je razgalil človek nred menoj. Ta beštija. hujši kot hijena. Našo ari niso bile lačne 'viulia. ampak nečesa drugega . .. Morda mesa, morda krvi. CVmu sin o trepetali?
Tedaj sa je dogodilo: Peter ,;v 'drezal košček od svojega komi ^a prijel ga med dva nerodna pr sta in ga pomolil deklici, ki nas-*e gledala.
Dekletce ni pogledalo niti ma-lore niti očeta. Očesa so ji zažare-•a, smeh se ji je razširil v lica, z dvema skokoma je priskočila ln vzela črni kruh, dasi je disa'ia veža pogača z mize.
Oče je pogledal srdito in se je Ivigni-1. Mislil sem. da bo planil ia otroka 'in g^i živega raztrgal. Toda dekletce je dvignilo kruh z >bema rokama, zasmejalo se. delalo: "Hvala*' in vgriznilo vanj.
Po prvem grižljaju se je dekle-iee ozrlo in pogledalo v očeta. Že je znalo brati temne črte njegovega obraza. Usta so zastala v pregibanju, kruh je tičal med mahni belimi zobmi. Njen pogled je strmel nekaj časa v očetov obraz, i at o se je porosil, oplazil vse domače, ki so bili tihi in prešel na nas, na vse obraze zapored ter obstal v neznani točki med nami.
Nastal je mučen hip molka. Gospodar ni premaknil mrkega pogleda od hčere, družina ni sopla, nam so zatstala prsa. Tehtali smo se na mali tehtnici, ki jo je držalo v rokah dete . . .
Sredi neznanega molka je po-zled deklice zopet prešel na oieč-ta, nekaj je uganilo njena lica 'in njene ustne, ki so zatrepetale.
To je zvrnilo očeta iz ravnotežja. Premaknil se je. kot da je zvalil tpižo z ramen. Trd iznvz je dobil milejše oblike in kot da sije posebna milost iz njegovih besed, jih je povdaril: "Le jej!"
Tisti hip je bila pretrgana strašna zavesa, ki je visela nad nami. Nehote so zinila še moja usta:
"Le jej! Dobiš še!"
Mal obraz se je razjasnil. Njen pogled je prešel naglo zopet vse obraze, usta so se zganila,- smeh je nategnil okrogla lica. Bilo je vse kot prej, pozabljeno, in je blagoslovljena
Smejali smo se. Smeh je bii prisiljen, toda prihajal je iz volje biti dober, a kot udi ni bilo srca v njem. Tudi oče se je nasmehnil, nje gov pogled se nas je sramoval.
"Lepo dekletce," je dejal nekdo izmed nas, da se jim pritiplje do srca.
Odgovoril je samo nasmeh skritega zadovoljstva.
"Koliko let ima?" "Pet let."
"Ponosni ste lahko nanjo.'
Sledila so taka in enaka kratka j vprašanja in enaki odgovori. Ti-
i, norčevati, bili svinje in psi, lismo smeli imeti nežne roke ne !jubega pogleda. Vse sino oplju-lili s svojo mislijo in svojo best-'o. oskrunili s t lesom in poželJe-< jem. kar je doseglo oko. Se med a bo smo se pretepali ln ldlaili.
Vendar smo vedeli, da je Rn-ie. Nihče ga ni omenil, pa je šlo kozi vrste kot veter čez planja-'0 in napojilo srca. Svinja je vtisnila. oko se je poveselilo, molk ie za preti el vrste v mrtvo pregi->anje brez konca. Zagreibali smo ^e v misli in gledali v korake.
Marširaii smo dolgo. Oprromna ■»snežena planjava je leza'ta pred isnii, ki je valovila v ogromnih Tzporednib valili. Naše oči so sle-lele. korak je. zastal in se opote-cal kot pijan. Veter je zanaša-meg v lica. Topla polt in sapa stn ^a talili a- vodo. ki je zmrzovaln v trdo skorjo na brkah in na ne )briti bradi.
Hoditi smo morali drug za dru-jim kot ogromna izmučena karavana. filava je klonila globoko, •amena so pekla, noge so postaja-e svinčene. Kam ? Koliko časa ?
"Drevi je sveti večer/'
V sprednjih vrstah je spregovoril nekdo. In kakor da je elek-;rieni tok prenesel besedo do žalil jega. ki je zaostal, je dejal ta. zmučen pod težo dneva: "Ali nam ne bo niti ena ura prikrajšala na ta dan?"
Telesa so se sključila še za en lahrbtnjk nižje. Vr>.ta je prisin lo brda 'in pričela lezti po klancu lavzgor.
Kakor je bil ta dan neskončen, e mrzlo nevidno solnce vendarle ašlo. Medla svetloba se je razli-a po pokrajini in med drevje. :jcr je ležala razkropljena vas. Vrata so se nam z nevoljo odpi-ala. Grenko je bilo gostoljubje, ^ovsod so stali že vojaki v veži. :i so si otepali sneg raiz obleke.
Trije smo iiztaknili v rebri sa-mtno hišo, pes je naznanil naš irihod. Luč v oknih se je ugasni-h. Ko smo potrčali tretjič, se je prikazala moška postava na pra-m
Mož je bid velik in mw?an. Toplota je vela od njega. Nič ni deal. Obrnil se je in šel v hišo; mi rno šl i za njim.
Družina je čepela ob peči in nas je gledala: Odkod ti ljudje nocoj v našo hišo? Kot volkovi, -redi najlepšega? . . . Malo dekle-fce je delo prste v usta in zijalo v ^as. V kotu je goTela lučka pred •veto podobo, na miizi je ležala ^dprta knjiga, oča9a so bila če« njo.
Nismo so pozdravili. Posedli I mo za vrata na klop. kot da je L-Tostor vsega sveta odmerjen za nas in nam dodeljen. Stepli smo ?nesr raz obleke in pričeli grrzti kruh.
Bil je trenutek molka kot tedaj 'to se zr^ta dve zveri, predno s«, naskočita. Bili smo v tuji deieli Nepoklicani in nezaželjeni. ločila naje noša in polk in še mnogo odločilnejšega. Ko so se dvignile1 pali smo, kot da tečemo v temi
poti. Skušali smo odkopati iz dna svojih duš vse najblažje občutke m jih položiti d mig pred drugega. Vso lepoto sprave in ljubezni, ki je bila narejena, ker ni prihajala )d otrok.
- Ni se posrečilo povsem. Na dnu najčistejšega vina je še vedno vsed'lina. Skozi otroško srce med i a tn i smo se čistili, radi njega st nismo sovražili. Bilo je pregraja in vez ob enem.
Ko smo vzeli dekletce na koic-no in ga ujčkali so nam urezali rogače. Ko smo zapeli prvo pesem, je prišla pijača na mizo. Ko mo molili prvi del molitve /. dru-uno — takrat je dekletce v na-lem na r (v ju že zaspalo — je planila v mrmranje očenaša živa, o-rnjena misel, kot da se jenebo ra-klaVo: Zakaj nismo kot otroci!
V	v.
Se ko sem zaprl oči. me je iz Ina trudnih sanj plašila v dušo "s*ta prepovedana zveličavna mi-<el . . .


Nesreča na morju.
Kakor poročajo iz Konstance. ie zadel švedski pornik "Ila^ges.-"ren". ki je vozil \z Carigrada "v Vovorosjijsk. v Črnem morju na mino in se jiDtcpil. Vsa posadka, obstoječa iz 2S oseb. se je s ka-nitanom vred potonila, ker se je vsa nesreča pripetila v par minu-ah in se niso mogli več rešiti.
Uspeh.
Uspeh ima tisti, tki toliko časa 1 rži, dokler mu dopuščajo moči n — še potem ne .Izpusti.
Kje je moja hči NEŽA RAKOŠA, omožena BRAClO. Če kdo ve, naj mi javi. ali naj se pa sama oglasi svojemu očetu: Anton Rakoša v Kričeh, pošta Ljutomer, Mursko polje, Jugoslavija.
(2x 6,7)
Iščem svojega prijatelja JOHNA KAPEL. Pred 4. meseci se je nahajal na Box 37. Arrow, Pa. Prosim ga, da se oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. Peter Kontel, 617 Youghin, St., Fairport, 0.
(2x 6,7)
VSE ONEfr
ki mi kaj dolgujejo, pro^m, da mi zdaj vrnejo, ker sem bolan in v potrebi 'brez denarja. Nadalje naj se mi oglasi bratie ANTON BRNE, doma iz Podgraj. John Ličan, 1709 Main St.f Kansas City, Mo.
Iščem brata JURIJA BERGOČ. doma iz Trnje, št v. 61 "pri Št. Petru na Krava, star kakih 4C let, pred kakimi tremi leti se je nahajal v državi Colorado. (Je je kateremu rojaku kaj o njem znano, ga prosim, da mi sporoči njegov nasloA-, ako pa sam to eita, naj se mi oglasi. Joseph Bergoč, 1362 East 40th St., Cleveland, Ohio.
(3x 2,4.6)
Kje je moj svak MIHAEL MI-KLAVČIČ, doma iz občine Pre-dosilje, okraj Kranj, star 32 lat in pred vojno je bila na Eveleth, Box 154, Minn. Med vojno in pozneje ni o njem nič več glasu. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča ali naj se pa sam o-glasi na: Franc Juvan, posest-nik, Olševk, št. 24, pošta Preddvor, okraj Kranj, Jugoslavija.
(2x 6, 7)

PREHLAO
MOMcn zowm^ w
w MOsKK
Tdfatgfctffa.	91
m Hi I t^ Mm, T«h
Kretanje parnikov - Shipping News
10. februarja:
Arabic, Cherbourg in Hamburg.
14. februarja:
Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg ln Bremen; Dulllo Genova.
17.	februarja:
Ohio, Hamburg; Deutachland, Ham burg.
18.	februarja:
De Grass«, Htm.
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg ln Hamburg.
21. februarja:
Aqultania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg; Veendam Rotterdam: President Roosevelt. Cher-' bourg.
84. februarja:
Martha Washington, Trst; Stuttgart Cherbourg in Bremen.
25. februarja:
La Savoie. Havre.
28. februarja:
Leviathan, Cherbourg: Franc*. Havre; Berengaria, Cherbourg.
5. marca:
Ctevland. Boulogne in Hamburg; Minnekahda. Cherbourg in Hamburg.
7- marca:
Olympic. Clierboui-ff-. Pres. Harding. Cher bou t-R in Bremen; Conte Verde, Genoa.
10. Nmarca:
Bremen, Bremen; America, Cherbourg in Bremen.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; Westphalia. Hajuburg.
14. marca:
Aquitania. Cherbourc: Puffren. Havre; George Washington, Clierhourg in Bremen: New Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
16. marca:
lit- Urasse, Havre.
ie. rrrarca:
Orduna. Cherln.urg in Hamburg. 19. marca:
Albert Hallin, Houioghe in Ilam-
21. marca:
Leviathan. Cherbourg; Majestic,
Cherboutg; Franw. Havre; Coiit^ Ros-
so Genoa.
24.	marca:
Pres. Wilson. Ti'st.
25.	marca:
Bcrengaria. Cherhoiirg.
26.	marca:
Thuringia, Hamburg-. 28. marca:
Olympic, Cherbourg: Paris, Havre: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Clierbourg in II;imburK;
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
>mo že skoro razprodali. V krat-iem času smo ga prodali vee tisoč. Kdor ga hoee imeti, naj ga takoj laroei, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV. -
Oni naši zastopniki, ki ie niso aaroeiLi koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
3LOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. 0.
Kje jc moj sin JOŽE KOPLAN, ki jp bii preti tremi leti nekje v Val soy, Colo., star 40 let in biva v Ameriki že 22 let. Oglasi naj se očetu. Helena Koplan, Češnice 38, pošta Krška vas, Jugoslavija. (2x 6,7)
NAPRODAJ JE
hiša s pohištvom
4 sob. z vodo in električno lučjo, P,i akra zemlje. Cena $1500.00. Podrobnosti pove lastnik: Tony Boječ, Box 71, Tire Hill, Pa.
Kje je moj brat FRANC ROKA-VEC, ki se je nahajal pred d vem i leti v Ste wards v iOe, O. Oe kdo ve, naj mi javi, ali naj se pa saan javi svoji sestri: Elizabeta Štrukelj, Kresniški Vrh, štev. 10, pošta Kresnice, Jugoslavija, (2x 6,7)
i


ITALIJANSKE HARMONIKE.
Jemo I n importlra-mo različne prvovrstne ročno naprav lje ne
Italijanske harmonike, najboljSe na svetu. 1'esct let: garancije. Nafte cene so nižje kot kateregakoli izdelovalca. Brezplačen pouk Igranja kupcem. Pišite po brezplačni cenik.
RUTTA SERENELLI A CO. 817 Blue Island Ave.. Deo. 32, Chicago, III.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo t listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli Tsem.
Uprava "Glas Naroda'«

i
Ohio. Cherbourg in Hamburg: Veeh-dam. Houlegrse.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg in nr.^men.
1.	aprila:
Maiireitiiiia, Cherbourg.
2.	parila:
Deutachland Boulogne in Hamburg.
4. aprila:
Homeric. Clierbourg: Ascania. Cherbourg; Pres. Harding. Cln-rbourg In Bremen.
7.	apri'a:
n»?s4ilute. Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen.
8.	aprila:
Aquitania, Cherbourg: La Savoie. Havre.
9.	aprila:
Zeeland. Cherbourg in Antwerp: Mt.. Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic	Cherbourg: Leviathan,
Cherbourg:	Vi»lendam. Boulogne in
Rotterdam;	Conte Verde. Genoa.
14. aprila:
.Martha AVashnigton, Trst. T5. aprila:
Berengaria, Cherbourg; De Grasse. Havre; America. Cherbourg in Bremen.
16. aprila:	i
Cleveland, Boulogne in Hamburg: Pittsburgh, Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen.
18. aprila:	___
Olympic Cherbourg: France. Hav- , re: George Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita, Cherbourg.
21.	aprila:
Belpenland, Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretanbi, Cherbourg: Suffren, Havre.
25. aprila:
Paris. Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pr«s. Itoosevelt. Cht-fbourE in Bremen.
28.	apri;a:
I .upland Cherbourg in Antwerp; I^uetzow. Bremen.
29.	aprila:
Aquitania, Cherbourg.
30.	parila:"
Ohio. Cherbourg in Hamburg: Albert Ballin. Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic. Cherbourg: Leviathan, Cherbourg.
16. maja:
Paris. Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamorem« dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 11)24, zamrtrejo tudi nedr^avljani dobiti dovoljenje (»stati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi i New Yorku pred odpotovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSki državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili 5teti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StarišI in otroci od 18. di 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Močan, izboljian,
najnovejši 7-»trelnH $15. avtomati'c,'tedaj $7.45. 25 kal. Visi jeklo. Najboljši revciver. Ia-" fcak in močan. Preiskuficn in pregledan. Varnostna, zaponka. Za vsak 2ep. Nfaročite takoj. Množina omejena. Zadovoljstvo garantirano aii dennr nazaj. No pošljite denarja, plačajte poStarju $7.45 in poSt-ninc. — Federal Mail Order Corp., I">ep. 168. 414 Broadway, New York City
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
KALI OGLASI t"Olas Naroda
ADVERTISE ia CWJAS NARODA