St 4. V-HBorici,. v cetvrtek 22. januvarija 1874. Tecaj^I „Soca" iahaja v»ak cetvrtek in velja s poSto prejemana »ii v Gorki »a doiu po&iljana: Vse lefco .... ..'.- i-4W Pol leta * . . . ... 'J.6) Cefcvrfc leta •'¦. . . •• ,. I.J*> Pri uzuanilih ,*.• pi tcaje ssa uuuuhm prisfcopuo vr8ti»: .8_kr., ._ pro*tvfu in vwsk pot 30 kr. m k«»k>k. SOČA Posamczne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorki pri Pateroolliju in So-liaijuj v Treta. v Wbakarnicab „Via del Ui'lvodiTo 17J»- in„Via dcllacasevma6()'< Rarocniuu ia dopisi naj se blago, voljno pofeiijajo urcdniku: Viktorju Do-leneu v Gorki, Cuit. doi Cristo 18S blizu fcivinskcga trga,kdcr se nahaja tudi uprav* niSfcvo. — ttokopisi se ne vraSajo \ dopiui naj so blagovoljuo frankujejo, — Delal-ooiii in drugim i,apa>mo2nim so navoonina zutfa, uko se oglaso pri urednUtvu. Glasilo siovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. JKB*i1kd~M.-*mM. xl>oi». 10. seja due 13. januvarija ob 5 uri zvecer, Nij poslancev bir. Pretisa, Pagliaruzzija ia Polaja. Pred-sedtije glavar grof Goruuiui. Prebere in potrdi se zapisoik p.iprejinje seje. Ne-koliko petieij so izroci v razpravo dotienerai odseku. Poslanec Faganel bere to-le infcrpellacijo: 8 posebuo zadovoljnostjo je pozdravilo ljudstvo novo driavno postavo za^tran obravuave pravd o rna-lenkostib, ker *e nadeja, da so inu po tej poti zniaiij-sajo pravdni stioski in da prej doiene svoje pravico. Kar smo pa napeuega in vse graje vrednega za-pazili pri izvrSevanji te postave je to, da se sloveu-skira strankain posiljajo doticni dekreti, plucilni nalogi in razsodbe v italijanskein aii pa v nemSkera jez.ku. Ce se boee Ijudstvu u/.e sploh stroSke znmnj§ati s krajso obravuavo pravd, naj se mu tudi s turn ustiv^e, da se mu dotidnt h\m\ p-isiljiij'j v njugovem j«zh>, katere imajo zu to sposobne uraduike, daite po-nave glede naroilne euakupravnosti izvi^evale. Upra§am») tedaj podpisani ces. kotuisarja po go-spodu dei. 'glavarju: Ati misTi velesl. vlada na to uplivati, da bodo c. k. sodnije sploh in posebno v pravdab zadevajodih ma-ienkostj m pri opominjajotih obravnavab, po§iijale slo-vetwkira straukam slovenske dekrete razsodbe m pla-fiilne oaloge? Faganel, dr. Lavric, dr. Zigon, Doljak. Vladni zastopnik pravi, da huce predloziti to in-terpellacijo cesarski vladi in oJgovoriti na njo o svo-jera Sasu. Dr. Deperis porofia ? imenu odseka, sestavljeaega iz celega zbora o pre.saredbtth v solsk.h postavuh in predlaga naj zbor potrdi doticni nacrt postave. Pri spiosni razpravi n« zaliteva inbce besede in za to se jame poatava na drobno razpravljati. Pou-dijo s? vse tock« razuti oie, s katero se je hotelo pripu* stiti, da bi se suieie u^iteljice s privoljenjem okrajnili solsksh zastopov mo^iti. Ta predlog j*> izpodbijnl poslaueo Dottori, ee§, da omoiena udtteljica bi bila pogostouiu v takem polozaji, da bi se ne mo^hi s podu6evaaj«m pecaii in da bi jej sploh skrb za svojo drnzino jt-mala prevec casa in kta-tiia kohkor tohko tudi ljubezen do solskib otrok. Dr. Ileperis pa zigovarja o-lsekor predlog s tem, da so zakonske time sploh botje odgojiteijice, nego dekleta ali celo stare device; da so to pnpoznah uze v vseh deieiab, koder je najveci napredek iu - da je v irtliji ceio zapovedaao, da mora Tsaka voditeljica ka-ceg i javnega z tvoda oraozena blti. Odseko-tT predlog ostane v raaujsioi in sprejme se * drugent branji postava tuko-ie: Cl. I. Uolocbe §§. 21. 38. in 56. se n idomestijo t postavi 6. tnaja 1870. stev. 30 (del zak.) se sle-dfccimi: §. 21. Dolznost v Solo hoditl zacenjase za otroke po izpolujenem sestem in neha ?. izpolnjenim dvanaj-stim (§. 21. dri. post, od U. maja 1869), Dtzelno solsko svetovalstvo sine po zaslisanji o-krajuega iolskega svetovaistva skrajsati cas doliuega obiskovanja od izpolnjenega sestega do izpolnjenega desetega leta ali pa od sudmega do enajstegu leta za lists kraje, kder zahtevajo to u;ijne okohsciue. (§. 75. drzavne postave od H. maja 18bU>. §. 38. Zidanje in vzdrzevanje poslopij za potrebne ljudske sole (§. 1, 5, 12.), skladanje stroskoy za nji-hovo najeuiscino, suazieuj^, kurjavo, sveeavo in opiavo, za stanovanja aditeljskega obsobja ah doticuo odskod-nino, vse to jo skupna zadeva obeiu tistega Solskega okro2ja, v katerem je sola. Ako ne preskrbe solske obcine, itua piiskrbeti za plaijlo uavedemb stro§kov okrajno Solsko svetovalstvo, nalagaje in pobiiaje na njihov racun priklade kdav-koni. Placo uctteljskega oaobja, didakticue pripomo6ke, stroSko, katere pnzadevajo ok raj tie konterencije, iu doticne potuiue, in sploh vse tiste stro&ke, kateri mjso zapopadeui v prvem odstavku, ima pla6evati Sol'skt okruj. §. 5G. Proraouui Solskih |okrajev se raorajo se-stavljuti tako, da ju razviden skupui zuenek dozdevmh stroskov [iiihodnjuga leta brez ozira na pnhodke iu doneske, omenjene v §. 42. 43. 40. Ta cell %iua se zracuni znesek, ki je za vsako u&-teljsko slu?«bo odlo^en, razdelijo «e lolske ob^ine po popredni ceni za ziveiye iiajpo|rebnej§ih re6ij iu po dragib krajnih okoltiostib v in vrste. To razdelitev napravi dezelna Solska oblastnija in jo vsakih deaet let pregleda; vendar se tudi mej tern &Hom lebko popravi. §. 22. Naj manjSi znesek gotove letne plade, ka-terega ima ueitelj pravico tirjati, zna§a: v obemah 1. (najvi§e) vrste 600 gold. „ „ II. vrste 300 „ in » III. „ 400 n §. 32. Pri §olab, katere imajo tri ali vefi nditeljev, tiCie ravnateljem ali naduciteljem opravilna doklada, katera zna§a v obcinah I. in II. plaSue vrste za une 200, za te 100 gld. iu v obcinah III. vrste za une 100 iu za te 50 gold.; to doklado dobivajo lehko v eimkdi odplaeilih se stalno letuo plado vred. Kder obstoje placu© stopinje, stopi udit«dj, kedar je imenovan za ravnatelja ali nadu&telja, ob cnein na iiaj«iso pladuo stopinjo. §. 33. Kedor katero §olo vodi (§. 12. drz. postiva od 14. maja 1869), ima pravico zahtevati stanovanja, obsegajocrt najmauje live sobi in potrebne pmtranske prostore, katero so mu ima, ee lo niogoge, pnskrbeti. Oe se mu pa ue more najti tacega stanovanja, gre mu odSkodnina, zna§ajo6a 20 °/0 najmanjse letne pluLe v dotieni §»Ub obcml. (§. 22.) Cl. IV. Ta postava zadobi mou zacetkom prvega solskega leta po nje razglaSenji. Cl. V. Ministru za bogocastje in poduk je naro-ieno, naj po*kibi, da se ta postava izvrsi in da se izdajo poirebni poduki. Poslanec Del T o i re predlaga naj se ta postava tudi v tretjem iu zadnjem branji potrdi. Ko se glasuje, naznani glavar, da je vecin i spre-jela predlog. m Dr. Maurovi ch dvomi, da je lzid tak in za to da glavar se enkrat glasovati, — tor naznani po tern daje ostal Del Torre-jev predlog v inanjsini m da ja po tern takem postava v zadnjem branji zavr2ena« 0 drugi to6ki dnevnega reda bere dr. Deperis od-sekovo porodilo o naSrtu postave zastrau vpeljave Solskega doneska na korist dezelnega Solsko-peozijskega zaloga in predlaga tako-le: .Nacrt postave se vrue dezelneinu odboru z na-rofiilom, da ga zopet predlozl v pribodnji sesiji; doda naj mu pa potrebne pozvedbe, po katerih se bo moglo poprecuo preraduniti, koliko dohodkov bi se utegnilo po takih doaeskih dobivati in koliko bi se jib potre- bovalo za deSeini Solsko-penzijski zalog-. Sprejeto Candussi pOroca o racunskih hklepih glavuega zaloga za uboge, zaloga dezelne gluhonemice in zaloga za bolue in ranjene yojake za 1: 1872., ki se potrd.jo po odsekovih prt-dlogih. Na to se oglasi D o 11 o r i za besedo. On pravi da je glavnr nap5no naznanil izid glasovauja zastrun zadnjega branja postave zastran oekaterih pvenaredeb v solskih postuvah; trdi, da je ustalo pri prvem gla-sovauji U poslancev za predlog in da je bilo 6 nas-protnib, pn drugem glasovaoji pa da jih je bilo 8 za prtdlog in 7 proti njenm, da je tedaj vedioa potrdila postuvo v zadnjem branji. Zttktevn, naj se to konstiv* tuje v scjnem zapisniku denaSnje seje. Dr. Deperis ugovarja, da ima sum glavar pravico uazuanjati izid glasovauja, da tedaj zbor tie more o tern nid sklepati; ker so uekateri poslanci odSli in drugi prisli, da se tudi ne more vec konstatovati gla-sovauje. Glavar dostavi, daje poslanoti Dattoriju na voljo dauo, co mish kak predlog podiiti, daston to po pra-vihh de^elnozborskega opravdnikn. Dottori odvme, da mu je zadosti, da Be je dejanjo konstatovalo, saj ho ta ru/pruva zapopadena v eejnem zapisniku. 0 6. tucki dnevnega reda poroca poslanec Del Torre o proinji ob5ine Farre za izbris 400 gld. dolga in sprejme se predlog, da naj se odpusti tohko toga dolga, kolikor bo obcina dokazala, da je potrosila v obrambo pied koiero, v kateri nameo jej jo bil odbor 400 gld. posodil. 0 proinji podpiratnega odbora rudarskib akade-mikov v Ljubnem za deuarno pomo5 se prestopi na dnevui red. Cesta od Fiumxela do Kastjonsa na italijanski meji se vvrsti mej skladovne. Dr. A b r a m poroca o prosnji mestnega lzastopa gori§kega za poviksanje dosedajnth prikla iov k davkom in upeljavo novih davMin. Ta stvar se izrofii po predlogu dr. Man rovie ha peticijskemu odseku v razpravo. 0 proSnji de^elnth uradnikov za nekako pobolj-§anj« njihovib dohodkov je tajna seja. 11. seja 14. jinuvarija o 5 uri popoludne, Nav-zouni isti poslanci, kakor pn prejSnji.; Po prebran :ni zapismku naznani glavar, da je vsled Dottorijevih opo;nb v zaduji soji rosno pozveda-val, kako se je vrSilo glasovaujo o preilogu, da bi se v zadnjem branji poirdii nacrt po9tave zadovajoi ne-katero prenaredbe v Solskih postavah, d:i ja v ta na-men zashSal vse poslance, kateri so bih takrat nav-zo6ni iu se tako do cistega preprical, da je nehote napafino priobed izid glasovauja, ker je v resnici 8 poslancev glasovalo za predlog in 7 proti njemu. Po tern takem si steje v doi&iost, popraviti pogreSek, in ce uoben poslanec kaj nasprotnega ne predlaga, izredi, da je omenjena postava tudi v tretjem in zadnjem branji potrjena. . Ker noben poslanec ne ugovarja, opazt dalje gla» var, da tieba zapisuik tudi v tern dopolniti, kar jo on uaznanil, ki se je bila javna seja zopet zaCela, nam-ivc izid tajne seje, v kateri je zbor dovolil uradmkom d-zelnega odbora za letos placne doklade zaradi dra-gu.je vsakemu po 10 p. cent, od njegove plate, stre-iajema pa vsakemu 50 gld., enemu kot pomo6,. drn-gtma kot nagrado. t S tern dostavkom je potrjen zapisnik poprejsuje Po prestopu na dnevni »ed poroca poslanec Winkler v imenu doticnega odseka ob odborovem predlogu zaradi zdruzenja ob6in iu skoro brez razprave se potrdi ta-le postava, po kateri se izvrSevaje postava 20. decembra 1868. ustaiiovijo nove zupauije. Cl. I. Ustanovijo se sledece ^upanije: A, V tolmiuskeiu politidnera okraju: 1. Bovec, ob^egajoca katastralne) obfiine Bovee, Stermec, Log, Trenta na desnein, Treota na levem bregu Soce, S .6a na dtssuem, Sofia na levem brego Soce, Koritmca, Cezsoc-a, 2aga, Srpenica in TerDOvo. 2 Kobarid, obsegnjoca katastralue obeme Koba-rid, Kobidi§6e, Breginj, Sedlo, Kred, Drezoica, Ladri, Idersko in Lwek. ' - .-..', ,,. « , .. 3. Tolmm, obsegajoda-katastralne obcine Tolmjn, Smasti, VorSino, Kamno, Volarje, Dolje, Caderg. Za- L iiaHHHI f&aii'^ fc- ,iny fcabee, Polubinj, Lnbinj, Podiaelec, Vjl-Je, g?oj iu Rati. . fe Grahovp, obsegajbda katastralne obcine Gra-hovo, Kueza, Nemski Rut, Obioke, Sterzisee in Pod-berdo. 5. Sv. Lucija, obsegajo&t katastralne obcine Sv. Luciia, Modrejce, KozansSe, Sela, Tolmiuski Lorn, 1-drija pri Baci, Slap, Ponikve, PeaineiuPrapetnoBetdo. 6. Cerkno, obsegajoca katastralne obcme Cerkno, St. Viska gora, Police, Reka-Rsvue, Bukovo, Orehek, Jesenica, Gorje, Zakriz, Labinje. Gorenje Novake, Do-lenje Novake, Plaoioa, Otale2 in Sebrdlje. B. V politicnem okraju gonske okolice: 7. Kanal, obsegajoca katastralne obcine Kami), Doblar, Bodwj, Ajba, Jdrija, Gorenja vas, Ukaaje, Au-bovo, Plave, Deskla, Morsko, Verb, Bodrez io Avde. 8.Banjiiee sv. Dulia, obsegajoca katastralne obcine BanjSice sv. Duha, Kal in BanjSice sv. Lorenca. 9. Cepovan, obsegajoca katastralne obcme Cepovan, Lokovec, TribuSj, Lazna in Lokv<*. 10. Solkan, obsegajoca katastralne ©home Solkan, Gergar, Ravnica, Ternuvo, Lake w Kronberg. 11. Stevorjan, obsegajo&e katastralne obcme Ste-vegan, Carovo, Vipulze, Kozana, Smartm, Visnjevek, Vrhovlje, Siawer, Pevma in Podgora. 12. Sempeter, ob*egajooo, Sv. Polaj, Salez, Zgouik in Gabrovica. 19. Stanjel, obsegujoca katastralne obcine Stanjel, Kobdil, Koboli, Kobiljaglava, HroSevica in Stjak. 20. Tomnj, obsegajoca katastralne obcme Tomaj, Kopriva, Skopo, Krajnava*?, Dutovlje, Kriz, Utovlje, Eazie in Avber. 21. Sezana, obsegajo^a katastralne obcine Sezana, Velld Repen, Voglje, Storje, Merfie, Povir in Lokev. 22. Nakfo, obsegajoca katastralne obdine Naklo, DivaCe, Lezede, Dane, Skoflje, Rodik, Vareje, Vatovlje in Barka. D. V gradiskem politidnem okraju: 23. Devin, obsegajoca katastralne obcine Derin, Jamlje z Medjevacem, Doberdob, Opacjeselo z Lokvico in Novo vasjo> Dol s Sv. Mibaelora. 24. Trzid, obsegajoca katastralui obcmi Trzic in S. Pol. 25. Ronki, obsegajoca katastralne obcine Runkf, Sv. Eancijan z Beljanom, Starancaii, Pieiis, Turjak, Vermeljan, Kaseljuo, Sv. Peter, Redipulja in Fojan. 26. Gradisce, obsegajoca katastralne obcine Gra-dMe z Brumo, Zagraja, Vdes, Romans, Versa, Frata, Marjan $ Korono, Fara z Vilanovo, Boskini, Zdruvsina in Sv. Martin. 27. Grado, obsegajoca katastralno obcino Grado. 28. Oglej, obsegajoca katastralne obcine Oglej, Belveder, Morozinski otok, Flnmizel in Terc. 29. Cervinjan, obsegajoca katastralne obcine Cer-vipjan, Ruda, Vilavifientina, Skodovaka, Muskli s Pra-dicijolpm, Strasoldo. 30. Ajel, obsegajoca katastralne obfiine Ajel, Joa-nic, Visk, Sv. Vid pri Nogaredu, Kraulj, Topoljau, Camplung, Kavencan in Perteolo se Saciletom. 31. Korinin, obsegajoca katastralne cbeineKormiu, ViSkon pri Tern, Giopris, Medeja, Bracai., Spesa, Kopriva, Morar, Sv. Lovrenc, Mu§a in Locenk. 82. Doienja, obsegajoca katastralne obcme Dole-nja, Medana, Biljana, Kozbana m Meruik. Cl. I. Sedeze Snpanijsktb uradov ustanovi kname-stnijitvo dogovomo z dezelnim odborom. CI. III. Dosedajne zupauije, neobdrzane po tej po-atavi, nehajo kakor take. Cl. IV. Vse nove zupanije imajo nemudoma do-gnati nove volitve doticnib obcmskih zastopov z ozi-roiii na obstoje^i obdinski red in po idolocbab obcin-skega volilnika. CL V. Dokler se ne posta»ijonovi obdinski oskrb-niStveni organi, imajo sluzbovati s^dajua obdinska sta-reSinstva :n zupanstva. CL VI. Ta postava stopi v mo5 tisti dan, ko se razglasi. -Cl. VIL Mojemu ministru za notranja opravila je naroceno, da to postavo izvrSi Pri tofiki 31. prvega clena je bil spruzil poslanec Del Torre predlog, uaj se pridruzi korminski ob6ni tudi katastr. obdina Doienja. V podporo svojega pfredloga je poudarjal, da je za Dolenjo naj prde2niga taka zveza, ker se tarn vedi- del italijanski govori, ker imajo blizo do Eormina in ker to zvezo Dolenjdanje seglasno 2elijo. v zvezi z tlrugiwi' briskimi ob&nami, katere bi brez nje sestavljale premajbno zopanijo. V cnakem zmisltt govore tndi Doljak, dr. 2igon, Cerno iu porouevalec Wmkler, kateri kot bivSi okrejui prcdstojoik korminski dobro pozna tamosojo razmere in jib poslancem pojasnoje. Del Torreja podpira pa ujegov sosed Dottori. Pri glasovanji ostane Del Torrejev predlog vmanj-siui, ker s?a se slovenskimi poslanci glasovala tudi Cundussi in grof Strasoldo. Dr. Maurovich nasvetuje, naj se zadsje braaje te pustave odlozi do pribodnje sesije. Glavar titnea*, da to ne gre ker Ueielni red ne pr.pn§caodna5a'jj«zadnj»!ga branjao-lones*8ijedo drage. Na to se potrdi postava tudi v zadnjein branji. _________ (Dalje prih.) Dopisi. Iz v'rpavske doHne 18. jan. [Izv. dop.j Gospod ured-nik! Zadnjo soboto sem bil v Ljnbljani, in ker je bila v gledisci ravno siovenska predstava, ael sem jo gledat. Igrala ae je igra v 2 akttb nZbIazneia je!" in pa kratka spevoigra „Bekarjeva istorija". Uze naprej sem se ve-solil, da bom vendar enkrat slisal slovenski jezik v ve-likern gledisci in videl igratt naSe igralce in igralke, a da bodo igrali tako lopo, tako krasno, tako izvrstno, tega nijsera pricakoval! Povem vam, ta slovenska predstava je bila kaj posebnega in me je kar ,*do solz genila. Bil sem v veclh gledisfiili v Tnta, v Vidmn in tudi v Gorici, a tako izvrstnega igranja 8» nijsem videl! Po mojih mislih bi Ijubeznjiva gospodiciua P o d k r aj-§ k o v a zavoljo svojega prijetuega, v srce s gajofiega organa in zavoljo svojega izvrstnoga kretanja, g. Nolii zavoljo svojega prckrasnegu baritona, gg Kocolj. Schmidt in Kajzel zavoljo svojeprelepe igrelebko pristopili na vsako nomsko gledisce, a da doma osta-nejo, da domaco dramatiko podpirajo, za to so naSega visokega spo^tovanja in vse pohvale vredni. Toda ne piSem vam zato, da bi naSe vrle igrulce hvalil. Imam drugo za brogosi:. Kaj mlslite, g. ured-nik, ali bi ne bilo prav, da, ali bi ne bila celo dolznost goriskih Slovencev, da bi enkrat Ijubljansko dramatisko druistvo v Gorico povabili? Jaz mislim, da bi lehko post, o vehki noci dobiii „teatro soeiale14 za tri ali stiri predstave v porabo. In na§i vrli .igralci bi gotovo tudi radi iz Ljubljane v Gorieo igrat priSIi. Se ve, mi bi Jim morali garantirati. da se jim vsi stroski pokrijejo. Lu pomislite, kako iepo bi bito, ko bi se enkrat v Gorici vjavnem gledisci sloven-sko igralo! Iz vse dezele bi pridrla slovenska inteii-gencija v Gorico in tudi nasi ltalijani bi se ne branili iti k slovenski predstavi, ki bi gotovo ne ostala brez upliva tudi na na§e politic tie razmere. Kako radi so pri§li pied enim letom ltalijani k veliki PrfiSirnovi be-sedi in kako so se cudili, ko so videli, kako Slovenci naprednjemo. Kaj pa celo, ko bi videli slovensko pred-stavo in spevoigro! Pri toj priloznostt bi dramati§ko drustvo lehko tudi Trst obiskalo in tako v dveh velikih mestih slovenstvu veliko koristilo. Premislite to stvar.*) *> Mi srao uze lani o torn pi»aU in srao bili celo v dogo-vorih z gospodi dramatidnega druatvn; lani nij bito mogoce, mor-da bodo gospodje Ictos rec resncjse prevdarili. _____ URED. V Ljubljani 16. jan. [Izv. dop.] (Iz kranjskega d e2. zbor a.) Kraajski Ae>.. zbor je bil zadtije dni pred svojini sklepotn jako pridei». Obravnovah so se zanimivi predmetju in veckrat so si poslanci nasprot-nih stranij hudo posegli v lase. Ob kratkein vam po-rocam o tistill obravnavunih stvareb, ki bi tudi vase ditatelje utegnile zaoimati. !. V 8. seji 9. jan. je financni odsek predlagal, da se ustanovi iz dezelnega zaklada fond 10.000 gold, za izdavanje slovenskih ucoih in vedmh kujig za sred-nje, mestne in strokovne sole. 0 tern pred toga se je vnela huda debata, katere so se udelezevalt dr. Zar-nik, dr. Costa, De zman in Bloiweiss. Vse tist'.», kar se je zadnjib 15 let za in zoper vpt*ljavo slovenskega jezika v srednje sole pis*t!o ia govorilo, se ie pri tej debati Se enkrat premlatilo. Dr. Costa je Btrastno govoril, dr. BI e i w e iss mirno, dr. Z a r n i k lepo in temeljito. Vsem trem je spodobno odgovarjal Dezman, persouifikacija vseb germanisatoricnih tendency na Kranjskem. Koneduo se sprejme odsekov predlog. 2. V 9. seji 10. jan. je prislo do viharne, a jako otrocje in smeSae debate zaradi 130 [] Kezujev dez. vrta, katere zabteva branilnica, da se jej odstopijo za novo realko, ki je branilnico atala blizo pal mtlijona. De2. odbor predlaga, ka naj se ta kos dez. vrta hra-nilnici ne privoSci za to, ker se necezavezati, da bode nza ve6ne case* novo posiopje realki odstopila. Govorilo se je maogo o tern predmetu t. j. mlattla se je prazna ajdovica in naposled se je z enim ¦jiasoui ve-dine sklenilo, ka so tistih obogih 130 [] sezujev ne odstopi hranilnici. Ker je uze „Sldve»8ki Narod* to zadevo v izvrstnem vvodnem clanku obsvetil, se mi ne ljubi o njej p;sati. Le to naj povem, ka se je dr. Costa tako ua prsi tulkel, kakor bi Slo za polovico kraujske dezele in dr. Bieiweiss je hranilnico napa-dal, kakor da bi bila stonla bog vedi kak zlo&n, ker je zitiala novo mouumentaloo posiopje za realko. Ker je dez. zbor kos vrta pod pugoji' odstopil hranilnici, katetih ta ne sprejmej se zdaj vse popra-Soje, kaj bode z novo realko. Iz verjetuega vira cu-jem, ka bode brauilnica zdaj tudi notranje pobiStvo na avuj (a ne ua dezelm) racun oskrbela, realko v novo hiso sicer sprejela, toda pridrzala si pravico, da jej lehko staaovanje odpove, kader jej drago. 3. V 10. seji 12. jan. iu v 11. seji 13. jan. se je mnogo govorilo o nasib dez. uradoikih in njibovihpla* dab. Mi Kraagci iuaamo toliko dez. uradnikov, da drug drugemu oapotje delajo, kajti vsak uasih velikih poli-tikov je imel kakega ijubljeuuu, katererua je pri dez, octborft hotel poui ig.tti do belega kruha. Iu ti Ijadje iniaju strasue zelodce. Kedar dez. zbor oJpre svoje seje, takrat ae de/.eini uraduiki zacno zbirati, kakor beraci ob grgar^ki cesti pod Sveto goto, ko se procu-sija poboiu.ii romarjev bhza Ur dez. zuor trpincgo z vecnimi prosujauii za remuuerAcije in n.t povtsanje svojib pt;tc. Kranjski dez, zbor je do sedaj de v vaaki sesiji, v uekatenh celo po veckrat, deL. uraduikom puce povisai, kar pa teh izvoljeuih ljudij nij potola-zilo. /atoiej so tudi Ktos dez. zbor napadli in ubogi revez se jim je po kratkem obotavljanji tudi letos u-dati uiorai. No, jaz tern go»podom njihove place iz vse duse pnvoscim iu z manoj gotovo vsi usmiljeni ci-tuteiji nbooe,i> a stvar im v se drugo plat! Uradni je-zik v dez. odboru je natnrec od .. 1868. slovenski -vecina de2. uradnikov pa pravilno slo-vonsciuopisati — zmoznanijt Uraduje net v o c i n o in a — n e m § k i I Vse uemske spise, ki se mo raj o dez. zboru pred* lagati, pa po tt^n za drage deuarje pre letavljajo v slovensC'iau ljudje, ki nijso dez. uraduiki. In v kako s'ovenscmo! Imel sem par predlogov v rokah, o ka-tertb sem mislil, ka so pred 15. leti pisani. In to je skaudal! 1'a uiti uemskih porocil dez. uraduiki, kakor ?eui vam uze enkrat pisal, ne dovrde ob pruvem casut Vo vsej prav.ci je torej dr. Z a r n i k nase dez. urud-uike hudo grajal in posebuo dez. tajuika ostro prije-mal. Pri tej prilozuo!tti je tudi opouiuil, ka je dez. odbor kiaujski veckrat v Uoricc nemski pisul, tako da se je celo neki ltalijainki dez. odboruik goriski enkrat zacudil: „Che curiosi patnoti sono quusti Cragno)ini!u Po hvalil je tudi uradnike goridkega dez. odbora Ur pusebiio imeaoval g. Ernesta _K lavzarjakot vzgled in vzor priduega, zmoznega, d e-l a vnega dezelnega uradnika. 4. V zadnji seji je dr. Costa spct eukrat pokazal, da je re* pravi slovenski Meiuto. Dramatisko drustvo je namree proiilo dez. zbor, da bi 13 dez. lo2, katere do sedaj podvzetnik nemskega gledalisci uziva, za ' sloveuske pred-stave prepusiil tudi dramatiskemu dru-stvu. Na Costin pre Hog. /a katerega so ghuovali vhi nemUutatji in vss u o p j o pa se je sklemlo, da se to zgodi samo „ako je mogoce". Cudno I Nem-skemu gledah§6u ve lo2e prepuste brezpogojno, dramatiskemu drustvu pa ft;imo wak.j je •mogoce \u Prav ua ta nacin se je odbila prosuja dram, drustvu, da bi se mu pdeg s^daujili stireh prepustih so dva vecera na mesec za slovensku predstave. Dr. Zarmk se je gorko potegnil za dramatisko druStvo, &s brez uspeba. Tako se pudpira slovenska dramatika! 5. Naj/.an.miveje, p.i je to, da se je veckrat pri glasovanji pokazalo, ka je zginila iz naSega dez. zboratista kompaktua narodno kleri-kalna vecina, kHero sta vsemogocno vodila dr. Costa in dr. Btriweis*. Narodni liberalci: dr. Zarmk, Obreza, Z ago roc, P.!ter Kozlar iu dr. Raz-lag so v vec" vprasanjih glasovali z nemskutarji liberalci skupaj ter tiko ktenkalce pidrli.Se ve, v narodnib vprasanjih naroiui liberalci m narodui klen kalci »kup«j bodijo. Zat>rej pa Aeneas-Bieiweiss poje otozno sede6 na svojem nommbusu-1: ,Fuimus Troes, fuit lllium,et ing^ns glor a Teucroraml* V Ljubljani 10. jan. [h\\ dop.] (Koze. — Do*, predsednik. — „Tagblattovaa hvaleznost.) Koze, ki so uze nekaj o ijenjale, so se zadnje dni, kojje bilo nastopilo vlazno vreme, spet tako mocno zagele siriti, da je dez. vlada razglasila, ka vse ljubljanske Sole ostanejo zaprte, dokler epidemija ne pojenja, kar pa se lehko dalje nego 1 mesetf traja. Ker je bolezen res huda, je ta naredba vse hvale vredna, akopram a*ite-Ijem, ucencen^ in mnogim starserajako neprijetna. Samo vcerai in danes je bilo pri mestnem zdravniku ;naznan-jenih 24 novih bolnikov; koliko je pa^etakih bolnikov, ki rabijo svoje zdravnike I Pa temu vkljub ljubljanski filistri viadi zaradi te naredbo hudo zabavijajo, kakor bi nikake bolezni ne bilo. Se ve, ce nij student* v Ljubljani, marwgdo zgubi svoj zasluzek; uctelji morajo.pa uze zaradi tega Stevtlo nezadovoljnega if listerstva pom-uoziti, ker se boje, da bi jim avgusta' moseca ne bilo treba uciti; ranogi starsi so slabe volje, ker morajo svojim olrokom najemati drage domace uditelje. Sicer jr. pa ta kuzna bolezen razsirjena po vsej dezeli. Na Gorenjskem baje nij vasi, v kateri bi vsaj wkoliko ko- zavih ne bilo. Na Doleiijskem pa koze najhuje razsa-jajo po Novem mostu, gder so tudi vse sole zaprte. Pravijo, ka so v Noveni raestu Se huj&e nego po Lju-byani. Na§ dez. pre.lsednik grof Auersperg je tako nevarno bolan, da se baje misli v pokoj podati. Za to se ule zdaj mnog<» razgovarja o njegovem nasledniku. Imenujeta se dva kandidata: sedanji dez. glavar dr. Kaltenegger in drz\ poslanec baron Apfalterern, oba jako ueena jurista in vdezmozna moz.i. Gdo njiju bi bil nam Slowni au-g#lj", uasla nij sit«r pravega uspeha, a vendar bolje kakor marsikatera druga, postavim vrste Alesoveuve. Prostavtl jo je pc nem^kem gospod J. Oecelj v slo-vensko. Kakor «se druge njegovu predstaee, tako tudi ta je Sista brez vse uapake, ieleti bi tedaj bilo, d i bi se ouienjnni prustavljulec vec\ ter boljdi iger po> lotil. Igralui so so potrudili, ter so posebne hvale vredni gosp. Ueci-lj, Nolii in Schmidt, zadnjemu se je videlo pfoti drugin, da nij imel pravu suioitsku obleke, ter vtdno v em spravi na*topaval v vaeh dejanjib. Tudi gospodicini Jamttikova in Podkrujskova ste biii prav pridni, ter potove v siojdi nulogab, gospodicina Jamni-kova sicer nij za naivue naloge vstVHrjena, p;i izpo-Ijw'a j«> je v jiidttf ie precfj u^oduo. Opaziti bi imeli li- to se, da bi regiserstvo bolje pazilu na vpravo, bolje receno na raabkiranje, ker se pri nas v sioven-skem gledahSdi ialibo^ vtckrat zapazijo napdui ter strasno razdelaui obraxi: tako postuviin maska gosp. Jekovcu v tej igri biia bi primerna v igro, ki ima dejanje ropursko, nepa talonsko. Na li>m stalo je iiatiskaiio spotlaj : I) o b a : Se-dajnost, agospodin regiseur, ne vem, ako mora igra-lee, kateri predbt.ivija «kupc«j»kega ualastuika" v se-dajnem casu, s tako stra§iiO masko nastopiti; kajti, taki popotmki se vidijo pogostoma v prav odlicni fi-guri. Tud» bi imeli seuekaj dru^ega opaziii, da nam-rec gosp. regiseur pazi tudi ua to, da ne pusti vsto-piti igratce pr?j na uder, predno nemaj» ceduo ogla-jenib fievljev, ker je tudi pti uas p.tgostoina videti na odru igralce nastopitr, kateri neuglajeue, od blata umazane cevljo ffpara«brat* pusti1, katere pa za zdaj nccemo po ioienu naznamti, ter si pribrauimo to, ako se se primeri tuki skandal, za prihoJujic. Tu.Ji naj se skrbi, ker n.»5i igralci kot. igralke se vecidel branijo v nalogab nastopiti, katere bt predstavljale stare ljudi na o Iru, ker bi vsi le iepi radi bib, ter radi dopadali Ijuiistvu, da ne maskirajo se za mlade i lepe, ker konecno se le zapuzi r igri, da ima eoa a'i em po pet, atst otrok, pa stoji tukaj z masko kakih 17 do 18 let star ali stara. Tako postavim naslopd je v BZaprafljivcu* neki gosp. ki igral je ozenjenega stav-barja, a on je bil oce 5. otrok, pa je bil na odru ko-maj kakib 20 let star vide*. Tako tudi uas v. treh kraljov da.i, ko se jo predsravljala igra „Trdogiava 4eoatt je igr. la goapodicina Podkraj§kova ,mliuaritto Prosenko* ona bila je mati enega dekleLa, katera bila je pa v igri strtra vileti 20 let, a mati nje komaj 30 let; zt-toraj opomiitjamo 5e enkrat naj se pazi pri gledahsci, da jo vse v redu, sicer je vsaka igra brez vsega efekta, kakor N?mec pravi. JPruga, katera se je predstavljala pretekli pone defyek, je nam uze zuana igra: nPri meai bodi." V tej igri so se.odlikovali igralci dobro, zbor pa nij bil, kakor navaduo na svojem mestu. Lausko leto izpadlo jevebko bolje. Tadi v tej igri bi imeli, kar vredno n j, kritiziratt, a vendar bt svetovalt gosp. Sturmu, «la odpusti avojo navado, da se namred zmerom gib^je, ako mu kedo kaj pripovedfuje, ali pa se drLi ves skr-ceu, kakor bil bi ves grbast, $<> tudi ne doprinasa ob-cinstvu prijetne figure. Gledahsee je sicer za to tu, da ae ljudje KraikocaBijo, izobraiujejo ttr uLe lepega vedenja, mkikor pa za to, da bi se sramovali gledati *) Ta dcpU nij od uasega navaduega dopisnika; sprejeli Fmo ga, da se zaslistjb tudi nasprotna mnenja; le gej dopis iz vipavske doline. URED. Iz Krikega 15. jan, [Izv. dop.] Marsikateremu ci-tatelju bo bode cuduo dozdevalo tudi enkrat nekoliko vrstic iz nasega slavnega mesta Oitati. Pouosno sinem reci slavnega mesta, ker marsikatftremu Sitatolju mora se dobro znano biti, kako da se je tukaj [ob casu vo-litev v drzavm zbor v mestni skupini agitirato, kako da je ustavoverni kandidat za dolenjske mesta Bi ku* pil pred volitvami dvojico lepih konj, da se je poka-zal kakor novopecuni driavnt poslanec, vei, katera je le tukaj mej Slovenci bolje znana, za katero sedrugi to-liko ne zmeuijo; pi5 pa tukaj veliko veselja vtSini, ako se poslomc pelje se svojima lop ima konjema, katera je saljivost krstila „ugitationbpferdu\ Nij moj uamen o zivalib, sicer lepih in tukaj veliko pomenljivib, ilalje pisuti, ker naioga mija je danes pisati odrugih stva* reh v dotiki nepoiredui uzo poprej omenjene ekvipaie. Vsak Llovek vo i zna, kaj da je agitacija pred volitvami in tudi jo znano, koliko da se labko opravi za ali proti enemu principu. Da vlada tudi pri tikib okoljScimih no spi, »mo videli ravno to v nasem me-sticu. Mishl bi vsak, da mestice lezede dalje od „raj-hau, blizo Hrvatbkega bode vecinoma naroduo, ali tu se vsak moti, ker vlada poslala je semkaj pred nekoliko leti cloveka prebnsauega, plemenitega vedtnja, ljubeznjivega v go^oru iu dejanj, cloveka ki z n.vuo temi cednostmi in tudi se svojim vedno taktnim obna-Saujeni vedel si pridobiti na svojo, ozirodaa vladno stran vecino vsih krskib mescanov, all po ujihovem izrazu rpurgarjev krskega mestau. Ne omeml bi sicer u.c o tej stvari, ako bi ravno zdaj ta clovek, kateri naj bi se svojim obuasanjem bil vzgled narodnjakom, ue bil prestavljen. On gre v malili diuh kot okrajni kouaisar v Pianino, morda tudi za to, da bi bolje vrle I'laniu-daue pvidobil ustavovercem. All se mu bode posn&ilo alt ne, o tem zdaj govoriti nij mogocc: zatorej pozur, prebrisana glava m zviti letjak, todi tie Ijubljanski, lahko veliko storita. Slovencem tukajSnim je to bicer veselje uzrocilo, to la odide prepozuo in zravtn so tudi, osoda boce, ravno tisti teden izgubiSi vrlega uarod-njaku. Proselil se je tukajSuji zdravuik g. dr. Zad-uik, vrli narodnjak in izvrsten zdravnik, ki se je daro-val v Mokronoskoiu okraji za ca«a tarn razsajoce ko-iere vec meseeev za blagor cloveitva, da je bit cetao.l dezelne vlade pohvaljen in ki se nij Ustrasil krskih nemskutarjev, ako je zabtevala uarodoost, v svoj rojstni kraj na §tajersk*>. Narodnjaki tukajsai Salujejo po nji-m in marstkaten si misli, ali se bode raoramti so enkrat drugi dr. Zadmk pnkazal in naselil v KrSkem ati ne. Dve osobi ste torej zaj^usttle. V malih dnen KrSko, osobe nasprotnega mnenja, osobe, ki so tukaj mnogo veljale. Vo§Limo prvemu sre6no pot, delajmo kakor je on delal in ft>limo ne ved take osobe za o-krajuega komisarja semkaj dob.ti, recimotudi druzemu: Srecno v ozjo do mo vino, tudi tarn bode dela dovolj, se ve da ne tohko, kot ta v Krskem, ko narodnjaki ^pijo ali pa kartajo v tako po nemskntarjih zvanem wilowe-nische* Casino-, mesto da bi za naroduo stvari agito-vali in se uze za prihodnji volilui boj pripravljali. Govoriti dalje o tej kremi in o delovanji Slovencev ne spada simo, ainpak pod drto, morebitt da so kak list-kar d.-bi, da ga bo vtselilo kremo bolje natanjko po-pisati, tndi nemLkutarsko okolico omeniti v smesnih pripovedkab, kako se bli2nji posestnik, ki je bil toliko srecea v kazini Ijubljanski in u;* Hocevarjevi pojedtni volilao reformo prazoovati, oziroma jesti i pit), dolgu- Iz Mozirja na §tajerekeir, 20 jan. [Izv. dop,] Uci* telji krasne savinske dohne n.ameravajo .osnpyajj na-rodno-u6»teljsko drustvo iu upajo, da bodo tudi drug:i, u&teli bliinjih okrajev na slovenskm Stirskejn lc*lemu druStvu pristopiU, k*jti le z zdrdinimirnbfimii'briSeffio' do cilja in konca. Kikor siisim se statuti uie ftdelu* .1, jejo iu upamo in nadejamo se, da bode se omeijefcri drustvo kmalu porod.lo. ttes potrebujemo uditelji takega druStva, kajti na-predek iu omika t» so geslo denasujega vekal Dob^, v koji zmino ue dopu§6a nikoga brezskrbrio v en dan 2iveti, oua zahteva dela od narodov. Napredek;*' koji vsak dan praznuje rojstvo novib iznajdeb in' atoje iarece zarke v §e temne kote iivenja po5iljala kopadi, slepo in neusmiljeno naprej, ne glede na ^ste1, k| se kolu dasa upirajo iu mu brauijo daljni dir, no naiste, ki zaradi sibkosti ne morejo na poti napredka z kolom casa dr^att koraka. Kedor daudanes dobio progleda in prituhta zada-6o, koja je dana uafii mladini, k^dor opozoruje se svo-jega stallWa, kako se na v vsakem znanstvenem polii uapreduje in koliko te2av vidimo Slovenci pred ;ieboj nakopiceuib, ta mora prizuati, da moramo posebifa u» citelji na narodnem ^olakem polji r»a viu kripl,;e deUtl, da dospemo do tvrliv, to je, da pripravljiamo pafto mladioo za - narod; da jo navduSiroo «a ftapredek in omiko, da dospemo do cilja. a "(i< ' in kedor v nasi dobi vsaki dan in povaed vidi zmago inteligencije, moOno stuh§6e in upliv Va^transke omike, temu se vsiluje preprifanje neogibljive foWebo, iuknje (jame) lastnega znanja napolniti, 6loveSka vnan-stva tuhtati, si znanosti vsestranSko potrebe frisvojiti in po njih brepoueti in tako napredovalnerau M»u korak drzati. Slovenski uditelji dospemo do tega, ako li oinu* jooio ucitelJBka drustva (g. predaednik primors. ufiitelj. drustva, ka] spi vase druitvo?), ako na to dolamor vda murlemu .Slov. u<5itelju«, koji je bil edini sloveniki pedagogidui list, kateri se je boril na podUgi novo osnovanik fioUkib postav za bjagor uarodnega ftolatva iu uciteljstva sebt narudu na fiast, zopet dulo Uiiibui-mo. Da bi ne postal moj kilo izdihljej ttpijofiega'v puficavi, ponozi bog. t_mmmmmmmamm Politi«5ni pregled* De^elni zbori so skleneni iu zopot je Tfieraj za^ela nova sesiju dr^avnega zbora. Predlogi kon-fesijonelnih postav so, kakor se sligi, po eesarjn uze potrjeni in pridejo kmalu pred driavni zbor* Eden prvih predlogov pa bo ona postava zarad od-prave inseratnega davka pri Casnikib, Na fekem, kder so pri volitvah skoro povsod stari zmagali, je zdaj srdit boj mej listi ene in druge narodae strunke; stari se po (asnikih prav po prvaSko iz mladth norca delajo ; mladi pa jim odgovarjajo, da u2e pride ^5as, ko se bodo pet prodati Bour*; boncem ne brigaje se za ^judsko mnenje in za to se ti gospodje menda hofiejo Franeyi za ve6nd.J|we vsiliti za poslance. ! Na gpanjskem izdaja predsed|uk ^rano ^manifest za manifestom in Vse .kaiJe, da ;Jo6o ostrp postopati: posebno pa Serranu to koristi, da je u2e prve dni njegove vlade padla Caarta^ena, Mer so .bili Ttaborjeni Intransigenti KafHsti j>a se ';M zmerom dobro drz^ in tfekose bo;, jgp$re»dil;W^-' grozdje obirati. _«^, Ikalni listi eksisteeco te buie taje",; jga tafev|uJao^; [^amorivsa^ posebnega pripravlja. Na vsak naffin pa bo 8udna zme&ijava nastala, &> enkrat Pij IX umre, in ce se bodo zagele, kakor on kaze, velevlasti vtikati v vo riovega papeza. Poznanski skof je sodniji odgovoril, da on z ne pride pred njo. Zdaj ga bodo se silo pred sodnijo tirali. Bismark ne pozna nobenega upora in gre renitentuim Skofoin prav na zivo. Na Ruskem je vpeljaua splosna brambovska dolznost. Ruska s tern stori venkanski korak, ker bo odslej imela blizo 3 miljonov vojakov, zafcorej pa je ssdaj ves dvet pozoron na Rusko in vse se. je boji, posebno pa Nemci. Razne vesti. & *|. druiMbnlhOH* p»li«lta«**» 4rwltv» »«re. Ker seje pri obe. zboru 15. t. ra. konstatiralo, da mnogo udo? ny prijelo jiovabila, se je sklenilo, da se iraa pre-loziti omanjeni obfini zbor na getvrtek 29. t. m. ob ll/» uri popoludne v gostilnici „pri Faiferju". Dnevni red je isti. Samo priporofcamo gg. udom polit. drustva, da se v obilnem stevilu udeleze tega tako vnzncga obcnega zbora.. — Prejui»ii»ne nam poroea nas dopisnik 16. ft. m.: Zima je letos v Ljubljani tako lepa in prijetna, e |r»gri $kipaj m gi bi v kiatk'sii &> v.c pl.icevatu, U> morula sama polovico rikupmh b omen eel- ziipiusj.i noiU h * po^eb-ne ob.»j»- siroske uuuti in in tis. 6j (loputrebuib nal-leznostij prcttajat. In zakaj - ker je na (iori&kem m*ki»liku ob6uiv kitere se ne morcjo vzdiievati, kakor* fine so zd:tj, ker tu in tain kak zupau svoje (lol&uo.tti zanemarja iu iz euakih iu podobuih uzrokov. To a6 mi ravno tako zdi, kakor kar se pripove-dnje o sv. Petru. Ko vse mu je lukdaj debela na prst usela, in se je po te;n eel roj na njo ob m\, p >tonil je vse skupaj v vodo. And. Kocijancid. NA TRATNIKU, pri Seppenhofer-ju, 4loUiva se naravno vliio. In steer lielo Is Bmiatii |io 11 ilo 13 tf Id; drno iz S/i«i/.u o IS «|» 14 noli* vcMlro (40 liokalOT.) zdm^nik, %