Vpis v vrtec ... str. 25
Glasbena šola praznuje ... str. 30
Čarobna Indija ... str. 34
bilten
št. 17/15. april 2010
MM
Pričetek gradnje gasilskega doma v Rimskih Toplicah ... str 3
Zbiramo prijave za letovanje v Baski... str. 6
Očistimo Slovenijo v enem dnevul... str. 8
Čas po novem letu je minil, kot bi trenil. Praznovali smo že kulturni praznik, zahvalili smo se materam, pustne maske so odgnale zimo. Letošnja zima je bila več kot radodarna s snegom, kar se je poznalo tudi pri porabi proračunskih sredstev za zimsko vzdrževanje občinskih cest. Pomlad je prinesla pestro dogajanje na družabnem in društvenem področju. Vrstijo se glasbene in kulturne prireditve, zbori občanov, občni zbori društev. Sredi aprila bo potekala vseslovenska akcija čiščenja okolja Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ko bomo vsi, ki se bomo akcije udeležili, prispevali k čistejšemu in bolj zdravemu okolju.
S pomladjo pa je prišel tudi čas za nadaljevanje izvajanja investicij. Podružnična šola Šentrupert že dobiva svojo podobo. Postavili smo temelje večnamenskega objekta v Rimskih Toplicah, kjer bodo svoje prostore dobili gasilsko društvo, knjižnica in krajevna skupnost. Za ureditev večnamenskega doma v Zidanem Mostu pa smo izbrali izvajalca. Kljub temu da lani država ni objavila veliko razpisov, smo letos optimistični in pripravljamo dokumentacijo za izvedbo investicij. S projektom ureditve starega mestnega jedra želimo urediti večnamenski objekt na Valvasorjevem trgu, občinsko dvorišče in pot do gradu Tabor. V skladu s strategijo vodooskrbe na območju občine načrtujemo izgradnjo vodovoda Vrh-Globoko-Radoblje. Nadaljevali bomo aktivnosti glede kanalizacijskega omrežja in cestne infrastrukture. Upamo lahko, da bo občinska uprava uspela pridobiti državna in evropska sredstva, ki bodo omogočila realizacijo zastavljenih ciljev na področju kulturne dediščine in šolske infrastrukture. Ker je letos volilno leto, lahko računamo, da bo tudi to pritegnilo kar nekaj pozornosti in energije. Občinska uprava se bo kljub temu trudila nemoteno opravljati svoje delo in po svojih močeh prispevati k razvoju občine v dobro občank in občanov. Želim si, da bi bilo v prihodnjih mesecih kar najmanj slabe volje in kar največ medsebojnega razumevanja in sodelovanja.
Prijetna pomladna doživetja!
Sandra Barachini, direktorica občinske uprave
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - Pomladna
Naslednja številka izide 15. junija 2010.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. junija 2010 na e-naslov
bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov
info@radiocelj'e.com.
Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 3. maja 2010.
Občinska uprava
Občini Laško podeljen cepič najstarejše trte na svetu
Pred Hišo Stare trte na Lentu v Mariboru je v petek, 5. marca, potekalo tradicionalno, že 31. obrezovanje Stare trte, najstarejše trte na svetu.
V Rimskih Toplicah položena temeljna listina za izgradnjo večnamenskega objekta Gasilski dom
Potem ko je bil pred letom in pol položen temeljni kamen za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta z zdravstveno postajo, ki je zaživel konec leta 2009, smo 17. marca slovesno stopili naprej po poti razvoja Rimskih Toplic. Položena je bila temeljna listina za izgradnjo novega večnamenskega objekta, v katerem bodo svoje prostore dobili gasilci, knjižnica, društva in krajevna skupnost.
Stara trta na mariborskem Lentu ob reki Dravi je kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, saj daje grozdje že več
Slovesnost ob položitvi temeljne listine sta popestrila Komorni zborček Mladinskega pevskega zbora Žarek in Godba na pihala Laško.
Objekt bo velik 18 x 22 m, njegov tloris pa bo razgiban. Skupna neto tlorisna površina objekta bo 930 m2. Po projektu bodo v kleti in pritličju prostori za gasilsko dejavnost (353 m2), del pritličja v izmeri 205 m2 je rezerviran za knjižnično dejavnost, večnamenski prostor v mansardi, ki
Temeljno listino sta položila župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednik KS Rimske Toplice Jože Senica.
meri 267 m2, pa bo namenjen predvsem društvom in krajevni skupnosti.
Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje AR Projekt, d. o. o., iz Sevnice. Na podlagi javnega razpisa je bil kot izvajalec izgradnje objekta izbran GD, d. o. o., iz Hrastnika, strokovni nadzor nad izgradnjo objekta pa bo izvajalo podjetje Constructa inženiring, d. o. o., iz Celja.
Vrednost izgradnje znaša 535.000 EUR. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi.
Tanja Grabrijan
kot 450 let. Trto sta obrezala in cepiče skupaj s kraljicama uradno podelila gospodar Stare trte mariborski župan Franc Kangler ter mestni viničar in njen dolgoletni skrbnik Tone Zafošnik. Cepiče so poleg Občine Laško prejeli še kraj Tihany na Blatnem jezeru na Madžarskem in Tel Aviv v Izraelu ter
slovenske občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Podvelka in Zreče.
V znak prijateljstva in dobrega sodelovanja bomo trto posadili na občinskem dvorišču.
Tanja Grabrijan
Laški sejem vsak prvi petek v mesecu
Občina Laško v sodelovanju s Stikom organizira Laški sejem vsak prvi petek v mesecu na parkirišču pri Občini Laško (Trubarjevo nabrežje). Obiskovalci sejma lahko kupujejo izdelke široke potrošnje: kovaške in lončarske izdelke, suho robo, konfekcijo, zelišča, obutev, spominke ... Želimo si, da bi sejem postal tradicionalen in da bi ga občanke in občani ter ljudje iz širše okolice pogosto obiskovali.
T. G.
Vljudno vabljeni na naslednji Laški sejem, ki bo v petek, 7. maja!
Prvi sejem, ki ga je otvoril župan Občine Laško Franc Zdolšek, je bil v petek, 5. marca.
Občinska uprava
FINANČNE SPODBUDE ZA OBNOVO FASAD V STAREM MESTNEM JEDRU LAŠKEGA
Občina Laško obvešča zainteresirane fizične osebe, ki so lastniki oziroma solastniki objektov na naslovih:
Aškerčev trg, Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7, Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5 a in 5 b, Mestna ulica, Orožnov trg, Pod Gradom 5 in 5 a, Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6 a, Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6 a in 8, Trubarjevo nabrežje 1, 1 a in 1 b, 3, 5, 7, 9 in 11, Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30 ter Valvasorjev trg, da je objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega JR - F 2010. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega.
•	izpolnjeni morajo biti pravno formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija);
•	pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Oe Celje;
•	še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega;
•	imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško.
Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo. V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z drugimi lastniki. Dopolnitev vloge bo možna samo enkrat.
Priznani stroški investicije so: postavitev fasadnega odra, odstranitev obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa, obrob in kitanje, oplesk fasade s fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic (skladno s kulturnovarstvenimi pogoji oziroma soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje) ter čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo.
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
• so na območju obnov lastniki večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš;
Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so:
•	Pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti.
•	Objekti, katerih fasade so nevarne za okolico in mimoidoče.
•	Starost objekta.
•	Namembnost objekta.
•	Prenova fasade glede na lego stavbe.
•	Prenova fasade glede na finančno zahtevnost obnove.
Za finančne spodbude so na proračunski postavki 05513 TU - Ureditev fasad v starem mestnem jedru v Proračunu Občine Laško za leto 2010 zagotovljena sredstva v višini 20.000,00 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 % vrednosti priznanih stroškov investicije.
Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje prijavni obrazec Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega, in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 28. 5. 2010.
Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljivo na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si), v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - Referatu za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Dodatne informacije o razpisu lahko interesenti dobijo po telefonu 03 7338 700 ali 03 7338 712 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure oziroma na spletnem naslovu lasko@lasko.si.
Stanka Jošt
OBČINA LAŠKO in JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAŠKO vabita zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laško spremljajo aktualna
Z B I R A N J A P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO
I. OBJEKTA LOKAVEC 5, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavlja starejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovu Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Najnižja možna izhodiščna cena za nepremičnino znaša 39.910,90 EUR.
II.	PSO ŠMARJETA 8, 3272 RIMSKE TOPLICE,
S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je poslovno-stanovanjski objekt na naslovu Šmarjeta 8, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, ki ga v naravi predstavljajo nepremičnine parc. št. 602/4, z. k. vl. št. 162, k. o. (1039) Rimske Toplice, po vrsti rabe: poslovna stavba 122 m2, cesta 75 m2 in dvorišče 1.040 m2. Znižana izhodiščna cena za nepremičnino je 199.505,50 EUR.
III.	DELNO KOMUNALNO OPREMLJENIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU LN
BELOVO, k. o. 1039 - Rimske Toplice: Predmet prodaje so delno komunalno opremljena in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih v naravi predstavljajo:
Občinska uprava
parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2, z izhodiščno ceno 27.201,48 EUR in parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2, in travnik 5. kat. razred, v izmeri 514 m2, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cene ne vključujejo 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa.
IV. NEZAZIDANEGA DELNO OPREMLJENEGA
STAVBNEGA ZEMLJIŠČA v k. o. 1022 - Rečica: Predmet prodaje je nezazidano, delno opremljeno stavbno zemljišče parc. št. 1230/5 - travnik v izmeri 968 m2, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica. Po podrobnejši namenski rabi je zemljišče namenjeno gradnji enodružinske stanovanjske hiše. Za gradnjo objekta na zemljišču je izdano gradbeno dovoljenje in izdelana projektna dokumentacija. Znižana izhodiščna cena za nezazidano stavbno zemljišče, ki je predmet prodaje, znaša 95.855,17 EUR. Davek na dodano vrednost po stopnji 20 % ni vključen v ceno in ga kupec plača poleg kupnine na podlagi izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izklicni ceni nepremičnine.
Dodatne informacije o pogojih in predmetih prodaj lahko interesenti dobijo na http://www.lasko.si, po telefonu na številkah 03 7338 700 in 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je možen ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje. Za novogradnjo lahko pokličete tudi Kapitol nepremičnine na telefonsko številko 03/42 55 880.
V. STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV NA AŠKERČEVI CESTI 4, V RIMSKIH TOPLICAH:
Zainteresirane za nakup novih poslovnih prostorov in stanovanj v PSO ZP Rimske Toplice obveščamo, da znašajo izhodiščne cene za nepremičnine v EUR:
Številka dela	Številka	Neto tlorisna	Dejanska raba	Izhodiščna	Izhodiščna
stavbe	poslovnega prostora aH stanovanja	površina dela stavbe (v m2) -vpisana v kataster stavb	dela stavbe	cena brez DDV	prodajna cena z vključenim DDV
1039-960-2	2	47,39 m2	nestanovanjska - poslovni prostor 2 (po projektu pisarniški poslovni prostor KS)	83.068,781	99.682,54 €
1039-960-3	3	46,66 m2	nestanovanjska - poslovni prostor 3 (po projektu poslovni prostor zobne tehnike)	99.114,081	118.936,90€
1039-960-6	6	53,23 m2	stanovanjska- stanovanje D1	85.900,98 C	93.202,56 €
1039-960-7	7	54,43 m2	stanovanjska-stanovanje C1	87.837,50 €	95.303,69 €
1039-960-8	8	83,43 m2	stanovanjska - stanovanje B1	134.636,831	146.080,96 €
	9	62,46 m2	stanovanjska- stanovanje A1	100.796,071	109.363,74 €
	10	52,95 m2	stanovanjska - stanovanje D2	85.449,12 €	92.712,30 €
	11	53,91 m2	stanovanjska - stanovanje C2	86.998,34 C	94.393,20 €
	12	83,46 m2	stanovanjska - stanovanje B2	134.685,241	146.133,49 €
11039-960-13	13	62,65 m2	stanovanjska - stanovanje A2	101.102,691	109.696,42 €
Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. maja 2010.
VI. KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA V BELOVEM: Predmet objave je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča v Belovem. Kmetijsko zemljišče v naravi predstavlja parc. št. 212/7 - sadovnjak v izmeri 8 a 34 m2 in travnik 7 a 60 m2, v k. o. 1039 Rimske Toplice, po izhodiščni ceni 8.100,00 EUR. Ponudba je objavljena na oglasni deski Upravne enote Laško od 24. 3. 2010 do vključno 22. 4. 2010. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, mora v roku objave dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti.
Stanka Jošt
I
Občina U,Xo inJNS Obane^o^ Vas^a
NOVA STANOVANJA! «
n
$
1 M

Bežigrajska 7, 3000 Celj
Občinska uprava/Občinski svet/Upravna enota
Letovanje na morju -Baška 2010
Občinski svet Laško
Preživite deset morskih dni, polnih dogodivščin, na otoku Krku v Baški. Celjski dom v Baški stoji v ograjenem vrtu, velikem preko 3.000 m2, čisto ob plaži, obkrožajo pa ga zelenje in hribi. Ponuja veliko možnosti za rekreacijo, saj ima športna igrišča (odbojka, nogomet, tenis, mini golf), igrala (peskovnik, tobogan, plezala, gugalnice ...), v primeru dežja pa pokrit prostor za rekreativno dejavnost. Več o domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.celeia.si.
Kot vsako leto vabimo na letovanje vse otroke, predvsem pa tiste, ki imajo zdravstvene indikacije, za katere se priporoča letovanje na morju. Ponudba velja za otroke, stare od 6 do vključno 15 let, to je od prvega razreda do zaključka osnovne šole.
Cena letovanja:
1.	SUBVENCIONIRANJE LETOVANJA
Starši lahko vložite vlogo za subvencioniranje letovanja, ki bo upravičena v primeru, da povprečni bruto dohodek na družinskega člana znaša manj kot 35 %.
Vlogi obvezno priložite kopijo odločbe o višini otroškega dodatka.
2.	PLAČILO NA OBROKE
Starši lahko poravnate letovanje v več obrokih, in sicer s plačilom na položnice, ki jih boste prejeli na svoj domači naslov.
Polna cena	Cena s popustom	Število obrokov	Višina enega obroka
330,00 EUR	280,50 EUR	1	280,50 EUR
330,00 EUR	297,00 EUR	2	148,50 EUR
330,00 EUR	313,50 EUR	3	104,50 EUR
330,00 EUR	1	4	82,50 EUR
330,00 EUR	1	5	66,00 EUR
330,00 EUR	1	6	55,00 EUR
Prijavnice lahko oddate na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Laško, prek elektronske pošte: jasna.kermelj@lasko.si ali pošljete po pošti na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško s pripisom "Baška 2010" najpozneje do konca aprila 2010.
(kontaktna oseba Jasna Kermelj 03 733 87 20)
Na aprilski sej'i o zaključnem računu in rebalansu občinskega proračuna
V sredo, 7. aprila, je v Zdravilišču Laško potekala 23. seja Občinskega sveta Laško.
Občinski svetniki so sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Laško za leto 2009 ter Odlok o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2010. Obravnavali so letna poročila Policijske postaje Laško, Glasbene šole Radeče, Vrtca Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško, Zdravstvenega doma Laško in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Laško. Na dnevnem redu aprilske seje je bila 1. obravnava Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in v redarstvo Mestne Občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, svetniki pa so potrdili tudi sklepe dokumentov identifikacije investicijskih projektov: Ureditev lokalne ceste Debro-Zavrate, podvoz Debro-odcep za Šmohor, Ureditev javne poti Debro-Ladna Raven- Senica, Ureditev ceste Lahomno-Reka-Doblatina in Izgradnja mostu čez Ično v Rimskih Toplicah. Potrjen je bil predlog Družbene pogodbe za družbo z omejeno odgovornostjo RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., ter sprejeta Letno poročilo JP Komunale Laško za leto 2009 in Gospodarski načrt JP Komunale Laško za leto 2010. Svetniki so obravnavali spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško ter sprejeli Odlok o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti Občine Laško.
Sejno gradivo je dostopno na občinski spletni strani www.lasko.si, kjer si lahko ogledate tudi posnetke dosedanjih sej.
Tanja Grabrijan
Upravna enota Laško
KAKO DO VSEBINE URADNEGA LISTA RS?
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 109/2009-C) vas obveščamo, da je s 1. aprilom 2010 uradni list dostopen le v elektronski obliki na spletni strani: www.uradni-list.si.
Med uradnimi urami lahko na naši upravni enoti brezplačno vpogledate v uradne liste na za to
pripravljenem računalniku.
Prav tako so Vam na voljo natisnjeni izvodi elektronskih uradnih listov, ki so Vam na vpogled v sprejemni pisarni.
Andreja Stopar, načelnica
NOVELA ZAKONA O DAVKU NA MOTORNA VOZILA
Obveščamo vas, da od 1. marca 2010 velja novela Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-C), ki je objavljena v Uradnem listu RS, št.: 09/2010, po kateri se med drugim ukinja davek na promet z rabljenimi motornimi vozili. To pomeni, da kupcu pred registracijo rabljenega motornega vozila ne bo več treba dokazovati, da je plačan davek od prometa z rabljenimi motornimi vozili. Pri registraciji rabljenega motornega vozila zaradi spremembe lastništva v Republiki Sloveniji zadošča pogodba o prodaji vozila z overjenim podpisom prodajalca, kar lahko uredite na upravni enoti.
Več informacij v zvezi s spremembami ter dopolnitvami Zakona o davku na motorna vozila na spletni strani: www.durs.si.
Zdenka Robida
Krajevne skupnosti
Iz krajevnih skupnosti
KS ZIDANI MOST
Novica je ali slaba ali dobra. Začnimo s slabo. Videti je, da v Zidanem Mostu še kmalu ne bo trgovine. Ki je tu obstajala od pamtiveka. Ni zanimivo, ni dovolj dobička. Ne najde se pravega vlagatelja. Ljudje so ogorčeni, saj morajo po osnovna živila v Radeče, Celje ali Rimske Toplice. Vabimo vse, ki imajo denar in moč, da krajanom priskočijo na pomoč. Pa k boljšim novicam. Za kulturo smo poskrbeli z dvema prireditvama. Prva je bila posvečena kulturnemu prazniku. Sodelovali so člani kulturnega društva z branjem pesmi naših pesnikov (Aškerca, Prešerna, Pavčka, Minattija in Kačičeve). Domači ljubiteljski pisci so predstavili svoje pesmi. Učenci glasbene šole so nas razveselili z glasbenim programom, ubrano so zapeli pevci MPZ Spev Zidani Most. Mala dvorana je bila skoraj pretesna za številne obiskovalce. Druga prireditev se je imenovala Veselo v pomlad. Posvečena je bila ženam in materam. Nastopili so najmlajši iz vrtca in šole iz Zidanega Mosta. Presenetili so nas mladi pevci pevskega društva iz Trbovelj. Polna dvorana in spontano ploskanje sta dokaz, da v kraju cenimo kulturne dogodke. Veselo je bilo tudi na otroški maškaradi.
Za nami so tudi zbori članov vseh društev, ki delujejo v kraju: prostovoljnega gasilskega društva, splavarjev, društva upokojencev, kulturnega društva, smučarskega kluba, društva MPZ Spev in strelskega društva. Člani so pregledali delo v letu 2009 in si zastavili nove naloge za tekoče leto. Lahko zatrdim, da so vsa naša društva zelo uspešna.
Tudi na jesenske volitve se že pripravljamo. Predvsem iščemo primerne aktivne krajane, ki bodo pripravljeni kaj storiti za kraj kot člani sveta KS ali občinskega sveta. Močno upam, da bomo našli "ta prave".
Zlata Strel
KS LAŠKO
Spletna stran KS Laško
Krajevna skupnost Laško je postavila spletno stran, kjer predstavlja svoje aktivnosti in s tem zagotavlja boljšo informiranost krajanov. Obiščite www.ks-lasko.si.
KS REČICA
Spomladanski drobiž v KS Rečica
Pri prebiranju današnjega biltena bomo vsi že skoraj pozabili na zimo, ki nas je letos močno obdarila s snegom. V
sezoni 2009/10 smo v naši krajevni skupnosti za posip cest porabili preko 16 ton soli in več kot 40 ton gramoza ter opravili preko 290 strojnih ur pluženja in posipa. Stroški zimskega vzdrževanja so znašali preko 10.000 evrov, kar presega 33 % finančnih sredstev, s katerimi razpolaga KS čez vso leto.
1. marca smo izvedli zbor krajanov KS Rečica. Udeležilo se ga je več kot 100 udeležencev, ki so svoja vprašanja, pripombe in predloge naslovili na vodilne uslužbence občinske uprave, Komunale Laško in KS Rečica. Na zastavljena vprašanja smo dobili že skoraj vse odgovore, ki smo jih naknadno poslali v vednost krajanom. Največ vprašanj se je nanašalo na odstop zemljišč za izgradnjo javnega vodovoda v Zg. Rečici, zato vam posredujemo pravno mnenje o pomenu služnosti, ki ga je pripravila pravna služba Občine Laško.
Stvarna služnost za izgradnjo vodovoda Zg. Rečica - pojasnilo
O stvarni služnosti govorimo takrat, kadar je vsakokratni lastnik služečega zemljišča dolžan nekaj trpeti ali opustiti zaradi boljšega gospodarskega izkoriščanja tega zemljišča. Služnostna pogodba je edina možna pravna podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo vodovoda Zgornja Rečica. Pisna oblika pogodbe pa je tudi pogoj za pridobitev služnosti v skladu s pravno veljavno zakonodajo.
V konkretnem primeru to pomeni, da po podpisu služnostne pogodbe služnostnemu zavezancu ostane lastništvo na nepremičnini, služnostni upravičenec oz. upravljavec pa imata pravico do določenih ravnanj (v skladu s pogodbo) v zvezi z izgradnjo, obratovanjem, vzdrževanjem in nadzorom vodovoda. Prav tako bo moral upravljavec ob kakršnikoli napaki na vodovodu to odpraviti in kriti tudi vse morebitne stroške, ki bi utegnili nastati. Občina Laško se kot investitor izgradnje vodovoda obvezuje, da bo po izvedbi zaključnih del zemljišče vzpostavila v
prvotno stanje. Prav tako pa bo moral na javnem razpisu izbrani izvajalec pred dokončnim obračunom in izstavitvijo situacije dostaviti Občini Laško in nadzoru soglasja lastnikov zemljišč, da so vsa dela zaključena v skladu z dogovorom in da so zemljišča vzpostavljena v prvotno stanje.
Po 17. aprilu 2010 bo projektant vsem lastnikom zemljišč predstavil dejansko traso bodočega vodovoda in jim podal tehnične rešitve izgradnje.
Marca je Občina Laško objavila razpis o pripravi tehnične dokumentacije za izgradnjo pločnika in ureditvi javne razsvetljave v Zgornji Rečici pri šoli. V sklepni fazi je pridobivanje dokumentacije za gradbeno dovoljenje za izgradnjo mrliške vežice, pričakujemo pa, da bo izdano do sredine maja. V naselju Slivno smo v sodelovanju s Komunalo Laško postavili ekološki otok za zbiranje odpadnega papirja, steklovine in plastike. Marca
so aktivni člani ŠD Zgornja Rečica pripravili že drugo ocenjevanje jabolčnika, ocenjevali pa so 21
različnih. Še več o dogajanju v KS Rečica lahko preberete na naši prenovljeni	spletni	strani
www.recica.si.
V soboto, 17. aprila, bo na območju naše krajevne skupnosti izvedena čistilna akcija v okviru projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Vse podrobnosti bomo objavili na spletnih straneh, vabimo pa vas, da se akcije udeležite.
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
Ekologija
Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! tudi v Občini Laško
Spoštovani občani!
Društvo Ekologi brez meja iz Ljubljane si je zadalo cilj, da bo letos izpeljalo doslej največjo čistilno akcijo v Sloveniji. Projekt se imenuje Očistimo Slovenijo v enem dnevu! in je neprofitne in nepolitične narave.
Vključiti nameravajo vse prebivalce Slovenije, ne glede na starost, izobrazbo, etnično, versko ali politično pripadnost. Projekt je narejen po zgledu Let's do it, Estonia!, ki je v Estoniji potekal leta 2008. Akcija bo potekala 17. aprila s pričetkom približno ob 8. uri in bo trajala do 14. ure, izvajala pa se bo v vsakem vremenu. Po končani akciji društvo organizira še tri velike zabave, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Omenjeni akciji se bomo pridružili tudi na Občini Laško. Tako bomo z Vašo pomočjo in s pomočjo krajevnih skupnosti, društev ter gospodarskih družb iz naše občine organizirali izvedbo akcije.
17. aprila ob 8. uri se bomo dobili na naslednjih zbirnih mestih:
•	KS Jurklošter: pred trgovino v Jurkloštru
•	KS Laško: Kulturni center
•	KS Marija Gradec: gostišče Čater, teniško igrišče in parkirišče v Lahomnem (pred Tevčami)
•	KS Rimske Toplice: bazen Aquaroma, Lokavec pri Blatniku in Lažiše pri osnovni šoli
•	KS Rečica: Sindikalni dom
•	KS Sedraž: Gasilski dom
•	KS Šentrupert: Gasilski dom Šentrupert, Strelski dom Mala Breza in Kulturni dom Trobni Dol
•	KS Vrh nad Laškim: Gasilski dom
•	KS Zidani Most: Dom svobode in parkirišče Vila
Vse, ki se nameravate udeležiti akcije, naprošamo, da ste vremenu primerno oblečeni in obuti (škornji, delovne rokavice, tudi kakšne grablje ne bodo odveč ...). Še enkrat poudarjamo, da bo akcija v vsakem vremenu. V primeru, da kdo ne bo imel rokavic, jih bo nekaj priskrbel organizator. Prav tako bo organizator priskrbel vse potrebne vrečke, kamor se bodo zbirali odpadki. Ti bodo odpeljani na deponije. Vsa navodila o samem načinu pobiranja in ločevanja odpadkov in druge napotke bodo predstavili odgovorni na zbirnih mestih na dan akcije. Med akcijo bo poskrbljeno za pijačo, po končani akciji pa bo prav tako organiziran brezplačen obrok za vse udeležence.
Torej, več kot dovolj razlogov, da se vidimo 17. aprila!!!
Aljaž Krpič, Občina Laško
Zbiranje bioloških odpadkov v mestnih centrih in blokovskih naseljih
Odlaganje odpadkov na pokopališčih v Občini Laško
Z marcem smo na pokopališčih Laško, Rimske Toplice, Rečica, Vrh nad Laškim, Šentrupert, Jurklošter, Sedraž in Laziše uvedli sistem ločenega zbiranja odpadkov. Ločeno se zbirajo odpadne
V aprilu se predvideva uvedba ločenega zbiranja bioloških odpadkov iz gospodinjstev v centru mesta Laško in blokovskih naseljih v Laškem, Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu.
Za ta namen se bodo postavili rjavi zabojniki, ki bodo v mestnih centrih locirani na obstoječih ekoloških otokih, v blokovskih naseljih pa tako, da bo imel vsak blok svoj zabojnik. Biološki odpadki se bodo odvažali v sklopu odvoza ekoloških frakcij ločeno na območje kompostarne na zbirnem centru Strensko.
nagrobne sveče, biološki odpadki s pokopališč in drugi odpadki. Vse
obiskovalce pokopališč naprošamo, da odpadke skrbno ločujejo in v zabojnike odlagajo samo odpadke s pokopališč, saj bodo le tako pripomogli k večji čistoči na pokopališčih.
Zbirni center Strensko
V aprilu odpira svoja vrata zbirni center Strensko. Nanj bo možno brezplačno, na podlagi potrdila o plačanih komunalnih storitvah, trikrat letno pripeljati odpadke, ki jih bo potrebno
razvrstiti v namenske zabojnike po navodilih zaposlenih na ZC. Za brezplačni dovoz odpadkov se štejejo količine v velikosti do 1 m3 oz. velikosti srednje avtomobilske prikolice. Zbirni center bo obratoval vsak delovnik med 7. in 15. uro ter vsako soboto v aprilu in maju od 8. do 12. ure.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
V sklopu vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo organizira društvo Ekologi brez meja, bo sodelovalo tudi naše podjetje, ta akcija pa nadomešča siceršnjo vsakoletno čistilno akcijo. Občanom bo omogočena brezplačna oddaja odpadkov na zbirnem centru odlagališča Strensko. S tem bomo zagotovili zbirno točko, kjer se bodo vsi odpadki dodatno razvrščali, preostanki pa predajali družbam za prevzem oz. odvažali na odlagališča.
Zbiranje kosovnih odpadkov
Akcija zbiranja kosovnih odpadkov po sistemu namestitve 5-kubičnih zabojnikov letos ne bo organizirana kot do sedaj, razen v okviru akcij, ki jih bodo organizirale krajevne skupnosti oziroma naselja, seveda v dogovoru s komunalo. Če katero gospodinjstvo nima možnosti lastnega prevoza na zbirni center, lahko odvoz naroči pri komunali.
Andrej Iljevec
Kmetijstvo in podeželje
Raznolikost podeželja
Društvo Raznolikost podeželja
V torek, 30. marca, je bil 3. redni zbor članov društva. Udeležilo se ga je 20 članov. Poleg potrditve poročil za leto 2009 in potrditve programa za leto 2010 so se sprejele spremembe statuta društva in izvolili nadomestni člani organov društva.
Poročilo o zaključku projekta Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju
Glavni rezultat projekta je katalog, ki na 38 straneh predstavlja 30 ponudnikov na podeželju na območju. Za katalog, ki je izšel v nakladi 5.000 izvodov, smo pripravili 60 programov z različnimi vsebinami, namenjenimi predvsem obogatitvi učnih programov šol in vrtcev, pa tudi odraslim. Katalog je bogato opremljen s fotografijami, ki že same po sebi vabijo k obisku. Več na www.raznolikost-podezelja.si.
Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE
Od pridelka do izdelka
Nova znanja za nove dejavnosti Koline spadajo med pomembnejša zimska kmečka opravila in ljudje so že od nekdaj iskali načine, s katerimi bi podaljšali obstojnost svežega mesa. Odvisni od narave in njene moči so znali izkoristiti podnebne razmere in si pomagati s soljenjem, prekajevanjem in sušenjem. Postopki priprave suhih mesnin so se na kmetijah ohranili vse do danes, z njimi pa tudi številne navade in običaji.
Kvalitetnih mesnin ni brez kvalitetnega mesa. Se nam pa pogosto zgodi, da je meso kvalitetno, da smo v rejo, pa tudi v pridelavo krme za živali vložili veliko truda in energije, izdelki pa vseeno niso takšni, kot naj bi bili. Veliko škode, še zlasti za zdravje ljudi, lahko naredimo z uporabo industrijskih dodatkov, še posebej, če jih uporabljamo brez natančnega odmerjanja in na pamet. Z namenom okrepiti znanje in spodbuditi k razvoju predelave mesa kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji smo v okviru projekta Od pridelka do izdelka organizirali tečaj predelave mesa, ki se ga je udeležilo 31 kmetov iz občin Laško, Celje, Štore in Vojnik. Na teoretičnem in praktičnem delu so spoznali različne tehnološke postopke, pa tudi pogoje za ureditev prostorov, priglasitev dejavnosti in vzpostavitev dobre higienske prakse. Posebna pozornost je bila namenjena izdelavi suhih mesnin in zorenju govejega
mesa. Udeleženci so izobraževanje ocenili kot kvalitetno in zanimivo, pridobljene informacije pa koristne za delo na njihovih kmetijah.
Dišalo je po domačem kruhu V marcu je na Turistični kmetiji Slemenšek v Razgorju potekal že četrti tečaj s področja predelave, tokrat na temo peke kruha, potic, peciva in izdelave testenin. Tečaj je bil, kot vsi do sedaj, razdeljen na teoretični in praktični del. Na predavanjih so bili predstavljeni pogoji za priglasitev peke kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter napotki pri ureditvi prostorov in vzpostavitvi dobre higienske prakse, pa tudi zakonitosti priprave izdelkov za trg, pakiranje in
označevanje ter oblikovanje cen in komuniciranje s kupci. Dva dni pa so udeleženke preživele zelo delavno, saj so si nadele predpasnike in kape in prvi dan pekle različne vrste kruha ter potic in obudile pripravo že skoraj pozabljene kmečke kruhove potice ter potice s pregreto smetano. Drugi dan so se posvetile izdelavi različnih vrst peciva, tako slanega kot sladkega, torte sacher ter izdelovale testenine. Gospodinje, vajene vsakodnevne peke kruha in peciva, so kljub svoji dolgoletni praksi spoznale precej drobnih skrivnosti, ki domačim dobrotam pričarajo še posebno slast.
Na ogled primera dobre prakse so se odpeljale v Lindek do kmetije Operčkal, kjer se gospodinja Lojzka že veliko let ukvarja s peko kruha, potic in peciva, ki jih peče v krušni peči. Udeleženkam je predstavila veliko praktičnih rešitev, ki olajšajo vsakodnevno delo pri peki, ob koncu ogleda pa je vse zelo prijetno presenetila, saj jih je bogato pogostila z domačo gobovo juho, kavico ter pripeljala gospo, ki je zaigrala na harmoniko in z nekaj vici prijetno popestrila in polepšala praznični dan, saj smo ravno tisti dan praznovale materinski dan.
Jožica Krašovec in Vesna Mihalič, KGZS-Zavod CE
Revitalizacija kulturne dediščine in Po poteh dediščine - model tematskih poti na območju LAS
Zavod Porta B do konca junija 2010 izvaja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
dva projekta na območju LAS. V sklopu omenjenih projektov smo izvedli obširno terensko analizo, spoznali lastnike (ne)premične dediščine, uredili register in posamezne zbirke. Zavarovane enote smo strokovno obdelali in pripravili programe upravljanja. Zahvaljujemo se strokovnim dediščinskim institucijam: ZVKD Celje, Muzeju novejše zgodovine Celje in Pokrajinskemu muzeju Celje, da so nas pri omenjenih projektih podprle in tako nam kot lastnikom nudile strokovno pomoč. Z nekaterimi pa bomo skupaj sodelovali tudi pri nadaljnji izvedbi: obnovi ali postavitvi ter upravljanju. Vabimo vse zainteresirane, da nas pokličete na telefon 03 492 63 34 ali 041 33 15 34 ali nam pišite na Porta B, Linhartova 18, 3000 Celje, ali portab.dediscina@gmail.si in nas spremljate na naših prenovljenih spletnih straneh www.portab.si, kjer si lahko ogledate med projektom objavljena literaturo in gradivo ter predstavitve projektov obnove in upravljanja: posamezne poti, posamezne zbirke, posamezne prenove.
Tanja Čajavec, Zavod Porta B
Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik
Jamarji vabimo na ekskurzije in naravoslovni dan
V okviru projekta smo jamarji v decembru organizirali prvo strokovno ekskurzijo o kraških jamah in krasu v Občini Vojnik. Skupaj z udeleženci smo si ogledali nekaj manjših kraških pojavov v bližini Frankolovega ter se povzpeli do gradu Lindek, od koder je lep razgled na bližnjo in širšo okolico. V pomladanskih mesecih bomo organizirali še tri strokovne ekskurzije ter en naravoslovni dan. Prva ekskurzija bo 24. aprila. Ogledali si bomo kraške jame in druge kraške pojave na območju Občine Štore. Še dve ekskurziji bosta predvidoma v maju (na območju občin Laško in Celje). Na vseh ekskurzijah so potrebni pohodna oprema, svetilka (najbolje čelna), čelada (lahko tudi kolesarska) ter malica iz nahrbtnika.
14. maja popoldan bomo organizirali naravoslovni dan o kraških jamah in kraških pojavih. K sodelovanju vabimo vse učitelje in druge, ki se ukvarjajo z mladimi, da pripeljejo mlade na naravoslovni dan.
Vse o ekskurzijah in naravoslovnem dnevu lahko izveste na speleos.siga@gmail.com ali na 031 530 701.
Mojca Hribernik
Kmetijstvo in podeželje
aO nR"s,
©
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
čebelarsko dediščino v zaključni fazi
Krepko smo že zakorakali v novo leto, hkrati pa tudi v III. fazo projekta Spoznajmo čebelarsko dediščino. Znano je, da laški čebelarji izvajamo projekt, financiran s sredstvi EU, imenovan tudi Leader, v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prva in druga faza projekta sta uspešno zaključeni. Konec prejšnjega leta je bila naša aktivnost namenjena predvsem otrokom vrtcev in OŠ na območju celotnega LAS Laško, Celje, Vojnik in Štore. Čebelarstvo in njegov pomen smo predstavili okoli 1.000 otrokom, ki so nas lepo sprejeli medse ter z navdušenjem prisluhnili našemu izvajanju programa. Povsod so izrazili željo, da se ponovno srečamo. Čebelarji smo poskrbeli, da so se otroci posladkali s čebeljimi proizvodi in jim obljubili, da bomo z obiski nadaljevali. Srečanje z otroci v vrtcih in šolah je za nekatere od nas koristna izkušnja in spoznanje, da so otroci zahtevna, še posebej pa zelo hvaležna publika. Zelo so radovedni in iščejo odgovore na razna vprašanja, kar je še posebej zanimivo. Ob tej priložnosti zahvala
vsem vzgojiteljicam in učiteljicam, ki na naša srečanja otroke vnaprej dobro pripravijo, zagotovo pa z našim odhodom pogovorov na temo čebelarstva še ni konec. Pri izvedbi programa v vrtcih in šolah po planu projekta Spoznajmo čebelarsko dediščino so izdatno pomagali čebelarji iz ČD Celje in ČD Vojnik. Tudi njim iskrena zahvala. Da bi tudi starejši občani in obiskovalci Laškega občutili utrip laškega čebelarstva, smo poskrbeli z rednimi predavanji in prikazom kratkega filma Od čebele do medu v Thermani Laško. Skoraj vsako drugo sredo zvečer smo krajšali večere gostom zdravilišča in tudi prenekaterim Laščanom. Po ogledu filma se je običajno razvila debata o raznih čebelarskih temah. S podobno aktivnostjo nadaljujemo tudi v III. fazi, ki jo bomo zaključili skupaj z etno odborom Možnar na sklepni prireditvi konec avgusta.
Sedaj poteka program aktivnosti, ki je namenjen starejši populaciji. Za nami je že prvo od predvidenih štirih strokovnih predavanj. V ponedeljek, 29. marca, smo prisluhnili izredno zanimivi temi o apiterapiji, ki jo je predstavil dr. Franc Grošelj, edini apiterapevt in akupunkturist v Sloveniji. Predavanja se je udeležilo
lepo število obiskovalcev iz vse regije, l e Laščanov je bil o bol j m al o. V Thermani Laško so za apiterapevtsko dejavnost že storili prve korake in kaže, da bodo prvi ponudniki teh »naravnih« storitev. Naslednje predavanje, namenjeno širši javnosti, bo 19. aprila, ob 19. uri, v srebrni dvorani Thermane Laško. Predaval bo dr. Peter Kozmus o čmrljih, ki so pomembni in ogroženi opraševalci v naravi. Zelo zanimiva tema za vse, ki bi radi spoznali življenje in pomen čmrljev. Tudi maja ČD Laško organizira dve predavanji. Eno na temo Zdravilne in medovite rastline bo izvedel mag. Trajče Nikoloski v parku zdravilišča ob vrtu medovitih rastlin. Konec maja bo o čebeljem produktu medu predavala dr. Urška Kropf, verjetno največja poznavalka slovenskega medu pri nas. Trudimo se, da bi na organizirana predavanja privabili čim več ljudi in tako približali čebelarstvo širši javnosti. Pri izvedbi aktivnosti po planu projekta nam, ob takšnih in drugačnih težavah, od vsega začetka pomagajo ČD Celje in ČD Vojnik, Thermana Laško, STIK Laško ter društvo Raznolikost podeželja, za kar se jim zahvaljujemo.
Franc Šolar Predsednik ČD Laško
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Prvi kupci na Mačkovškovi kmetiji
Šentrupert, enega najbolj oddaljenih krajev v laški občini, odlikujeta neokrnjena narava in čisto okolje. Tamkajšnji hriboviti svet sicer otežuje
obdelavo zemlje, a omogoča pridelavo zdrave hrane. Večinoma travnati svet pogojuje rejo goveje živine, s katero se ukvarja večina kmetij. Tudi Mačkovškovi v Mali Brezi. Gre za čisto
kmetijo, ki je usmerjena v rejo krav dojilj. Trenutno imajo 25 glav goveje živine. Gre za sonaravno rejo, ki je živalim in okolju prijazen način z omejeno obtežbo živine na hektar kmetijskih površin, kar omogoča naravni krogotok snovi na kmetiji, zmanjšano onesnaženje okolja z organskimi odpadki, manjše obremenjevanje tal in voda ter zagotavljanje zdravih in kakovostnih živil živalskega izvora. V sonaravni reji v krmi ni gensko spremenjenih organizmov. Mačkovškovi so pred časom uredili prostore, ki omogočajo razsek in prodajo svežega mesa na kmetiji. Govedo zakoljejo v klavnici, kjer meso veterinarsko pregledajo in ustrezno
ohladijo. Ustrezno urejeni prostori omogočajo delo v skladu s programom dobre higienske prakse in zagotavljajo	ohranjanje
kakovosti na naravi prijazen način prirejenega mesa. Mačkovškovi se veselijo nove pridobitve, zadovoljni pa so tudi prvi kupci, ki so jih že sprejeli v tem mesecu. Meso prodajajo po predhodnem naročilu na tel. 031 485 003. Reja živine v hribovitih predelih naše občine ne pomeni le pridelave dobre domače hrane, ampak tudi preprečevanje zaraščanja in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin in s tem lepšega videza podeželja naše občine.
Jožica Krašovec, KSS Laško
■■■mm tm
Stik
st^K
STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Redni občni zbor Turističnega društva Laško in Hortikulturnega društva Laško
Člani Turističnega in Hortikulturnega društva Laško so se v sredo, 31. marca, sestali v Hotelu Hum na rednem letnem občnem zboru. Delovno predsedstvo in člani so po dvournem občnem zboru sprejeli delovno in finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora obeh društev. Sprejeta sta bila tudi programa dela za leto 2010.
Delovno poročilo, ki ga je podala predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik, je bilo obširno in bogato. Prav takšen je bil tudi program dela Turističnega društva Laško za leto 2010. Glavna in najobširnejša naloga Turističnega društva Laško še vedno ostaja organizacija prireditve Pivo in cvetje, ki bo letos od 8. do 11. julija. Turistično društvo Laško aktivno sodeluje s Stikom, Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Predsednica je vse člane povabila k sodelovanju pri akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo v soboto, 17. aprila. Zbirno mesto za člane turističnega in hortikulturnega društva Laško bo ob 9. uri pri TIC-u, od koder se bomo podali po eni od turističnih poti in jo očistili.
Turistično društvo Laško k vpisu vabi nove člane
V	Laškem že več kot 120 let ohranjamo tradicijo turističnega društva. S svojim delovanjem se trudimo vsako leto pridobiti čim več članov, ki zaupajo v naše delo. Članstvo pri društvu je prostovoljno, obveznost je le plačilo simbolične letne članarine. V znak zaupanja našim članom nudimo posebne ugodnosti: 10 do 20 % popust v Thermani, d. d., Laško, pri storitvah: bazen, savna, fitnes, solarij, masaže, druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice; 10 % popust pri nakupu spominkov in reklamnega materiala Pivovarne Laško v TIC-u; 5 % popust pri razvijanju fotografij v Foto ateljeju Jolanda Sojč, s. p., Laško; 10 % popust pri nakupu^ure tenisa v Penzionu Vita park Laško. Članstvo pri Turističnem društvu Laško sklenete v TIC-u Laško, kjer ob plačilu članarine (8 EUR) prejmete člansko izkaznico, s katero lahko izkoristite zgoraj navedene ugodnosti.
V	TIC-u Laško si lahko pridobite
Kartico ugodnosti Turistične zveze Slovenije in s tem doživite turistično ponudbo Slovenije. Z njo lahko izkoristite privilegije in popuste slovenskih zdravilišč, ugodnosti turističnih agencij, podjetij, bonitetne kupone in prejemanje revije Lipov list na dom. Kartica ugodnosti za člane turističnih društev znaša 6 EUR. Več na www.turisticna-zveza.si.
Naj ostane Laško - mesto piva, cvetja in zdravja - v ponos občanom in veselje vsem, ki prihajajo v goste.
Andreja Križnik, predsednica Turističnega društva Laško
12. Pustni karneval v Laškem
Stik, Turistično društvo in Občina Laško so v nedeljo, 14. februarja, izpeljali že 12. Pustni karneval po ulicah Laškega. Pustna povorka se je pričela ob 15. uri izpred Pivovarne Laško in pot nadaljevala po mestnih ulicah do Aškerčevega trga, kjer je potekala predstavitev mask z zaključkom ob pustnem rajanju, pijači in jedači. V pustni povorki je bilo moč videti 16 skupinskih mask, ki so prikazovale aktualne teme doma in v tujini, etnografske ipd. V karnevalu so sodelovali člani raznih kulturnih društev Občine Laško, otroci iz vrtca, nekatera podjetja, krajani in krajanke Občine Laško. Nepogrešljivi v pustni povorki so laški godbeniki in kurenti, ki jih za ta čas posebej povabimo v Laško. Pustni karneval si je ogledalo približno 1.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo prav veliko maškar. Vsaka maska je dobila brezplačen pustni krof.
Letošnja prireditev je pokazala, kako pomembna je pripravljenost sodelovanja, dobre volje in trdnega dela Vas, dragi občani, občanke, člani društev in drugi. Pustni karneval je po vaši zaslugi ponovno zaživel v Laškem in popestril mestni utrip na pustno nedeljo, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Nadejamo se uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje!
Alenka Škorjanc, STIK
Zadnja ura Andreja Smoleta
Po poldrugem letu smo imeli čast v prostorih trške kašče Muzeja Laško
ponovno gostiti akademskega gledališkega igralca Anatola Šterna. Potem ko se je v letu, posvečenem začetniku slovenske pisane besede, v talar opravljen predstavil s pridigo Primoža Trubarja, nam je tokrat podal monodramo Slovo Andreja Smoleta od veselih ur. Kakor prejšnja je tudi ta dramska predloga nastala izpod peresa našega slovenista dr. Matjaža Kmecla. Andrej Smole, ki mu je lagodno življenje bilo položeno v zibko, ta nemirni, boemski in tragični duh ljubljanske inteligence, nas skozi Šternov monolog nagovarja že z one strani. Obračunava s svojimi prepričanji in pogledi ob priliki bučnega praznovanja svojega štiridesetega godu in sočasne smrti v rokah svojega najbližjega prijatelja Franceta Prešerna. Razbremenjen vsega posvetnega sprenevedanja, kakor tudi izbranega leporečja, si da duška ob razčlenjanju
ljudi in dogodkov, ki so mu križali pot ob kratkem, razburkanem tuzemskem bivanju. Na dan privre vsa silovitost ljubezni do življenja in zmagoslavja, ki se meša z razočaranji. Še zdaleč ne pomirjen s svojo usodo Smole postavlja na oltar razsodbe svojo resnico in s tem pove o sebi prav toliko, kot tudi o Prešernu, svojemu namišljenemu sogovorniku. Gospod Štern je s svojo izvedbo Smoletovega svetobolja navdušil ljubitelje lepih umetnosti. Kot že pri Primožu Trubarju je znova prišla do izraza njegova enkratna sposobnost izpovedati široko paleto tako razumskega kot čustvenega temperamenta naslovne osebnosti. To mu je uspelo do te mere, da smo se prisotni čutili kot le še eden Smoletovih zvestih prijateljev na enem njegovih razvpitih veseljačenj, le da je to bilo zadnje in od bolezni strt in premagan gostitelj nekoliko bolj melanholičnega razpoloženja. Ob slikanju vse Smoletove značajske samosvojosti pa nam je Štern mojstrsko razkril tudi najsvetlejši lastnosti Prešernovega »bratca Andreja« - ljubezen do svojih ljudi ter predanost razvoju in ohranjanju slovenskega jezika in kulture.
Kot je sam povedal, je monodrama o Andreju Smoletu našemu gostu najbližje od vseh osmih tekstov, ki jih ima trenutno naštudiranih. Tudj po uradnem delu se je Anatol Štern pokazal obiskovalcem kot zanimiva
■■■■■■■■■
Stik
osebnost, pojasnjujoč zakonitosti monodrame in svoj pristop k predstavam ter njihovim dokaj zahtevnim vsebinam, ki vsiljujejo vzporednice s sedanjostjo. Povedal je še, da se zelo rad vrača v naš kraj, in napovedal skorajšnje ponovno srečanje.
Aljaž Majcen
Možnar in »Možnar« se predstavita
Tokratna muzejska delavnica s
predstavitvijo predmetov, ki jih hrani ta ustanova, je potekala nekoliko drugače, kot smo vajeni. Posvetili smo se namreč možnarju, pripravi, ki nam ob glasnem pokanju z naznanjanjem velikonočnih praznikov še dolgo zveni po ušesih. So pa seveda še drugačni možnarji, razlikujoč se po namenu uporabe, obliki, materialih, velikosti in še čem. Možnar pa si je za ime izbrala tudi tista skupina Laščanov, ki strokovno deluje za ohranjanje in obuditev starih ljudskih šeg ter delovnih opravil in z različnimi prikazi le-teh vse leto naokoli skrbi, da ta neprecenljiv del naše polpretekle zgodovine in dediščine iztrgamo pozabi. Tako je tokratna delavnica, ali bolje - debatna okrogla miza, v nabito zapolnjeni sobi laškega muzeja potekala s sodelovanjem Etno odbora Jureta Krašovca Možnar pri Zvezi kulturnih društev Občine Laško. Kar lepo število možnarjev in možnaristov se je spogledovalo ta večer. K predmetom iz muzejske zbirke so svoje primerke na ogled postavili še drugi sodelujoči, tako da so bili množično zastopani možnarji vseh vrst in namenov. Pokalniki na smodnik in zažigalno vrvico, terilniki za začimbe, dišavnice in druga zelišča, drobilniki orehov, takšni za obrambo proti toči in tudi priznanje možnar. Tem kamnitim, lesenim, litoželeznim in drugim kovinskim možnarjem so družbo delali glavni sodelujoči: Vlado Marot, predsednik Etno odbora, Vinko Križnik, Marija Salobir in Tomaž Majcen, kustos muzeja, ki je razpravo tudi povezoval. Gospa Salobir je za dober začetek prikazala »phanje« orehov v možnarju iz divje češnje (in s pomočjo držala sekire), kot je to počela njena mama, čeprav se je večina vprašanj vrtela okrog končnega izdelka - potice. Kot prvi možnarist na odborovih prireditvah je nato Vinko Križnik z vseh zornih kotov predstavil, kako se pokanju streže, pravilno ravnanje, postavljanje ter pasti in nevarnosti tega početja. Prav tako zanimivo in podrobno je za njim o svojih izkušnjah razpredal Martin Jančar, zapriseženi lovec in strelec z možnarji. Posebej prijetno in dobrodošlo presenečenje večera je bila tudi prisotnost predstavnika KD Možnar z Velikega Vrha in številne,
uniformirane delegacije Strelskega društva Možnar iz Mislinja, ki so se
odzvali vabilu Etno odbora ter s svojim vključevanjem v pogovor popestrili že tako zanimivo tematiko. Za zaključek je Vlado Marot orisal bistvo, zgodovino in načrte Etno odbora Jureta Krašovca Možnar, odbora s pomembnim poslanstvom, katerega zvesto in prizadevno članstvo domuje po vseh kotičkih naše občine. Možnar letos obeležuje častitljivo 25-letnico obstoja, za svoje delovanje pa je več kot zasluženo na osrednji občinski prireditvi za kulturni praznik prejel Aškerčevo priznanje. Načrtovana pokušina streljanja s smodnikom se žal ni uresničila (navsezadnje le velja tisto »ne počenjaj tega doma«), živahno pomenkovanje, ki bi se lahko nadaljevalo pozno v noč, pa je sklenila pogostitev članov Etno odbora s pregrešno vabljivimi domačimi dobrotami. Možnar je že
dohitela vprašljiva usoda prenekatere etnološko označene posebnosti in ga lahko v butikih kupimo kot okrasni predmet, ves pološčen in brezosebno popoln. Vendar, če gre sklepati po tem prijetnem muzejskem večeru, je pri nas še kako živ možnar, kot je prehajal iz rok v roke, od generacije do naslednje -cenjen in s skrbjo izdelan ter nenazadnje še kar v uporabi, kot je prav. Še bo pokalo.
Aljaž Majcen
Sezona prireditev v Kulturnem centru Laško
V Kulturnem centru Laško smo zaključili sezono abonmajskih prireditev 2009/10, ki so zajemale po štiri predstave v Gledališkem abonmaju,
štiri koncerte v Abonmaju Laško in pet koncertov v abonmaju Mavrica polk in valčkov. Poleg abonmajskih prireditev smo v tej sezoni izpeljali še dodatne predstave, komedije, interne in letne nastope Glasbene šole Laško, območne in medobmočne revije v organizaciji JSKD Laško, seminarje, proslave, obletnice raznih društev, podjetij, razstave in druge prireditve. Skupno število uporabe dvorane je bilo 169, število obiskovalcev v Kulturnem centru Laško pa preko 30.000. Število prireditev je skoraj maksimum, saj je dvorana aktivna skoraj vsak drugi dan.
V pripravi je že program za sezono abonmajskih prireditev 2010/11, ki se bo pričela septembra 2010. Več o programu in ugodnostih za abonente boste našli v Letnem napovedniku prireditev, ki bo izšel po 15. avgustu 2010, in na spletni strani www.stik-lasko.si. Vljudno vabljeni k ogledu.
Alenka Škorjanc
Sejem bil je živ
Občina Laško v sodelovanju s Stikom vsak prvi petek v mesecu organizira Laški sejem. Sejma v marcu in aprilu sta parkirišče pod občino Laško spremenila v živahen sejemski prostor, ki je s svojo raznoliko ponudbo izdelkov široke potrošnje privabil mnoge obiskovalce. Za sejem so se zelo zanimali tudi ponudniki, saj sta oba sejma privabila več kot 50 razstavljavcev. Tudi naslednji sejmi se bodo, kot je že v navadi, izvedli vsak prvi petek v mesecu, zato je na mestu tudi povabilo na tretji Laški sejem, ki bo 7. maja, od 8. do 16. ure, na parkirišču pod občino Laško.
Tina Belej
Aktualno
Pričetek izvedbe projekta ureditve
tematsko-turistične pohodne poti Pot treh cerkva
Nosilec projekta je Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, namen pa je ureditev med pohodniki zelo priljubljene kulturne, turistično-tematske pohodne poti, ki povezuje tri spomenike lokalnega pomena: cerkev sv. Mihaela na Šmihelu, cerkev sv. Katarine na Kuretnem in cerkev sv. Krištofa na Strmci. Ureditev zajema postavitev prometne in neprometne signalizacije ter urbane opreme, vključuje pa tudi načrt vzdrževanja poti čez vso leto.
Pot je del stare romarske poti na Šmihel in vodi od izhodiščne table (nad železniškim podvozom nasproti Zdravilišča Laško) v hrib po asfaltni cesti nad penzionom Vitapark do gozda, dalje po uhojeni gozdni stezi do cerkve sv. Mihaela, po cesti do kamnitega križa, naprej po asfaltni cesti v Kuretno do cerkve sv. Katarine, nazaj po cesti do odcepa za Laško, mimo hiše lokalnega turističnega vodnika Toneta Šterbana (kjer bo TiTO - turistična informativna točka), dalje do kmetije Aleš, levo ob hlevu, mimo vrta in stanovanjske hiše, po obronku travnika do cerkve sv. Krištofa, nazaj do odcepa pri hiši s hišno številko Strmca 47, desno navzdol čez travnik in skozi gozd mimo stare bukve, mimo zgradb podjetij Komunala Laško in Elektro Laško in nato levo do izhodišča. Pot bo urejena in označena po sistemu celostne ureditve pohodnih poti na
Stik
območju Občine Laško: izhodiščna tabla na začetku poti, usmerjevalne table, pojasnjevalne table zanimivosti na poti, obvestilne table za označitev objektov (npr. TiTO ...) ter opremljena z urbano opremo, kot so lesene klopce in koši za smeti.
Stik je projekt Ureditev tematsko-turistične pohodne poti Pot treh cerkva jeseni 2009 prijavil na javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, sklop 5: Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja, zdaj pa je končno odobren. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sofinanciralo 1/4 celotne vrednosti projekta, 3/4 pa Občina Laško. Izvedba projekta se je že pričela z JN za izvedbo del ureditve poti 15. marca 2010, predviden zaključek projekta oz. ureditev in otvoritev poti pa je 1. junij 2010.
Dobra urejenost in označitev pohodnih poti turizmu zagotavljata del infrastrukture, ki omogoča obisk čez vse leto in po kateri povpraševanje raste. Obiskovalcu posredno nudi doživetje posebnosti, ki je v turističnem gospodarstvu vse bolj cenjeno, zato bomo s projekti ureditev pohodnih poti pospešeno nadaljevali tudi v prihodnje.
aktivnega počitnikovanja na našem območju predstavili na dveh
odmevnih
Udeležili se turistične poslovnega turističnega
mednarodne
turističnih borzah. bomo 13. slovenske borze, največjega dogodka slovenskega gospodarstva, ter
turistične borze za
aktivno preživljanje prostega časa v naravi NATOUR. V ta namen
Promocija aktivnih počitnic
Občina Laško se ponaša s številnimi naravnimi lepotami in bogato kulturnozgodovinsko dediščino. Prijetni kotički vabijo k odkrivanju ter so odlično izhodišče za izlete in aktivno preživljanje časa v naravi. V prihajajočih mesecih bomo možnosti
pripravljamo tudi dve novi promocijski zloženki: Kolesarjenje po okolici Laškega in Vandranje po Laškem in okolici, ki bosta obiskovalce vabili na odkrivanje neokrnjene in razgibane pokrajine okolice Laškega in jim hkrati dali uporabne informacije za pot. Ponudili bomo tudi posebne programe aktivnega oddiha, v katere bodo vpeljane različne športne aktivnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, odbojka na mivki ... in popestrene še z raznimi doživetji. Vabljeni k sodelovanju!
Metka Mavri Foto: Fotospring
S Kompturjem na počitnice
Vse bolj se bližajo topli pomladni dnevi, ki nam bodo dali novih moči za odkrivanje neznanih dežel in potepanja po naši prelepi zeleni Sloveniji. V TlC-u smo del naših prostorov dali v najem Turistični agenciji Komptur, d. o. o., ki poleg svojih programov nudi potovanja in letovanja tudi drugih turističnih organizatorjev, kot so: Kompas, Sonček, Odisej, Potepuh, Atlas, Sajko, Gullet, Neckerman ... Z veseljem vam uredijo aranžma po vaši izbiri in vas odpeljejo na nepozabne počitnice. Poleg kataloške prodaje
organizirajo tudi maturantske in zaključne izlete, razstave, obiske sejmov, oglede in obiske kulturnih prireditev, medcelinska potovanja ter rezervacije letalskih kart. Če smo vam dali navdih za potovanje, so vam na voljo na telefonu 03 733 89 50 ali mobilnem telefonu 051 305 466. Več o ponudbi tudi na spletni strani www.komptur.com.
Špela Križnik Kovač
Kolesarsko druženje
Veter v laseh, kulturno-zgodovinske znamenitosti, neokrnjena razgibana
pokrajina, romantični kotički, visoke razgledne točke, vse to in še mnogo več boste doživeli, če se odločite za ogled Laškega in okolice na kolesu. Obronki Laškega in okolice vabijo na vzpone in spuste po poteh, primernih za kolesarjenje, predvsem z gorskimi in treking kolesi, ki jih imamo na voljo tudi v našem TlC-u. Vsakemu kolesu smo zagotovili tudi izposojo čelade, ki je že vključena v ceno najema, in ključavnico. Na voljo je tudi otroški sedež za otroke z nosilnostjo do 22 kg. Podate se lahko po osmih poteh, primernih za kolesarjenje, ki potekajo večinoma po manj prometnih cestah, deloma tudi po neasfaltiranih cestah, hribih in dolinah. Poimenovane so po zanimivih krajih, ki predstavljajo najbolj oddaljeno točko od izhodišča, preden se pričnete vračati. V podporo že označenim potem vam je na voljo vodnik Kolesarjenje po okolici Laškega. V njem boste našli uporabne informacije za vašo pot, kot so: podrobni opisi s preglednimi kartami za vsako pot posebej, nadmorska višina cilja, dolžine poti, čas vožnje, primernost za tip kolesa, stopnja zahtevnosti ter diagrame poti. Izpostavili smo tudi najpomembnejše
naravne in kulturne znamenitosti ob poteh, ki jih je vredno obiskati med vašim spoznavanjem Laškega z okolico. Če vam zmanjka energije, boste pri ponudnikih, ki smo jih označili na zemljevidih, gotovo našli kakšno poslastico, ki bo napolnila vaše »baterije«.
Čeprav kolesarjenje velja za individualen šport, se je na kolesarsko pot lepo podati tudi v družbi prijateljev ali znancev. Vabimo vas, da se nam pridružite na Stikovem kolesarskem druženju, ki ga organiziramo skupaj s Kolesarskim klubom Laško. V soboto, 15. maja, ob 10.00, bomo s kolesi krenili s parkirišča pri Kulturnem centru, skozi Lahomno, Tevče, Malo Brezo do Trobnega Dola in naprej čez Blatni Vrh, Marof, Jurklošter, Rimske Toplice, Strensko ter nazaj v Jagoče. Pot bo dolga 47 km s postankom, kjer bo poskrbljeno za kratko osvežitev. Več informacij: TIC Laško. Želimo vam prijetno vreme, lahke noge ter veliko doživetij in užitkov polno kolesarjenje.
Špela Križnik Kovač Foto: STIK
Stik
Kulturno društvo Galerija Maleš in STIK-TIC Laško vabita na odprtje razstave mag. Marjana Dreva, akad. kipar spec., z naslovom
S '*•'
s» ■
•¡¿ZTi
■; -.-'V
FIGURA V KIPARSKEM POLJU
v četrtek, 22. aprila 2010, ob 19.00, v Galeriji Maleš, Zgornja Rečica 89.
Razstavo bo odprl župan občine Laško, Franc Zdolšek. Pozdravni nagovor bo imela vodja galerije,Travica Maleš Grešak. Sledil bo pogovor z avtorjem, mag. Marjanom Drevom, ki ga bo vodila umetnostna zgodovinarka Tanja Čajevec in kratek glasbeni program
v izvedbi harmonikarja Dejana Kušarja (J.S.Bach: Francoska suita, Dave Brubeck:Take Five).
Mag. Marjan Drev, akad. kipar spec., je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Zdenku Kalinu, Slavku Tihcu in Dušanu Tršarju. Samostojno je razstavljal v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Luksemburgu. Je avtor nekaterih javnih plastik v Mariboru, Celju, Lendavi ter fontan v Mariboru, Radljah ob Dravi, Fali in Ormožu. S svojimi deli je opremil več slovenskih cerkva. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z oblikovanjem v keramiki in likovno teorijo. Živi in dela v Mariboru. Kiparjev odnos je usmerjen k upodabljanju človeške figure. Razstavljenih bo 20 malih plastik, velikosti okrog 50 cm.
Figure so bile izdelane v letih 2009 in 2010 v tehnikah terakota in keramika. Motivika razstavljenih del je dvojna, podobe svetnikov in figuralni akti v kiparskem polju.
Razstava bo odprta do konca junija. Vljudno vabljeni!
V sklopu razstave bo v četrtek, 13. maja 2010, ob 19.30, v Galeriji Maleš predavanje prof. Borisa Khama na temo »VESOLJE, KI ME PREVZEMA«.
Predavanje je zasnovano na razmišljanju o vesolju, ki nas obdaja in nakaže lepoto in harmoničnost Stvarstva. Skupaj bomo prisluhnili valovanju voda, šumenju gozdov in petju ptic ter se skozi naravne zakone podali na vesoljsko odisejado in skupaj z avtorjem spoznavali, da: «Kolikor več vemo o vesolju in njegovih zakonitostih, toliko bolj osupljivi sta elegantnost in smotrnost narave«.
Razstavo in predavanje so omogočili:

SMK
Občina Laško
Vjudno vabljeni tudi na ogled razstave z naslovom PREŠEREN V SLIKARSKIH OCEH
v Galeriji Maleš v Kamniku, v soboto, 8. maja 2010
Program:
8.00 odhod iz Laškega 9.30 prihod v Kamnik in ogled razstave 10.30 sprehod po Kamniku z ogledom znamenitosti 12.00 kosilo
13.30 ogled Uršulinskega samostana v Mekinjah 14.30 odhod proti Laškemu
Podrobnejši opis programa: www.stik-lasko.si
Prijave zbiramo do 22. aprila 2010 v TICU Laško, tel.: 03 733 89 50
Cena: 27,00 EUR/osebo.
Cena je izračunana na 15 oseb ter vključuje prevoz, vstopnine in oglede po programu, enolončnico, organizacijo in DDV.
Organizatorja KD Galerija Maleš in STIK - TIC Laško
Literarni kotiček
Volušarjeva nevesta
Volušar je bil bogat kmet, z gruntom v Mrzlem Polu in lastnik z lesom bogate Voluške gore. Na tej gori, ki se veličastno dviga med Trobnim Dolom in Jurkloštrom, je zraslo toliko lesa, da so ga njegovi furmani noč in dan vozili po dolini Gračnice v Rimske Toplice. Bil je vdovec, imel pa je lepo hčerko Minko. Ta se je zaljubila v lepega mladega furmana Tineta. To pa očetu ni bilo po volji, saj fant ne bi bil bogat zet, kakršnega si je želel. Tine je bil kočarjev sin in ni imel svoje zemlje, zato ga je Volušar, ki je bil tudi župan, zlahka poslal služit k soldatom za sedem let. To je storil zato, da bi za vedno ločil Tineta od Minke. Preden je moral Tine k vojakom, se je še na skrivaj oglasil k Minki po slovo. Obljubila mu je, da ga bo zvesto čakala vseh dolgih sedem let, on pa ji bo redno pisal in mislil nanjo. Toda Minka je od Tineta prejela le prvo pismo, ko ji je sporočil, da je srečno pripotoval v kasarno. Vsa druga pisma je oče prestregel in uničil. Poskrbel je tudi za lažno novico, da so videli Tineta hudo ranjenega.
Po treh letih, odkar je Tine odšel, je oče začel nagovarjati hčer, naj se vendarle poroči. Toda Minka, ki je nekaj trme podedovala tudi po očetu, je bila odločna: "Če se bom kdaj poročila, bom vzela Tineta. On bo moj mož, drugi nobeden."Oče je uvidel, da je še prehitro nagovarjati hčer za možitev, zato je počakal še tri leta. Potem pa se je po njegovi zaslugi pri Volušarju oglasil bogat snubec iz Virštanja. Pripeljal se je s svojim očetom, da bo tudi on videl, na kaj bo dal sinu lepo in bogato doto. Med tem, ko so se v hiši dogovarjali o doti, svatbi in drugem, je Minka v kuhinji bridko jokala. Kmalu bo minilo sedem let, Tine pa ne piše in ne pride. "Minka pridi v hišo, poglej tega fanta, lep je, pošten in rad te bo imel, pa gospodariti zna. Ali bi se poročila z njim?" je vprašal oče hčer, kot da je vse odvisno od nje. V resnici pa bi morala hčerka le potrditi očetovo kupčijo. Čez čas pa je Minka rekla: "Kakor želite oče," in odšla iz sobe. Prepričana, da Tine ne živi več, se je uklonila očetovi volji.
Ko je minilo sedem let in pol, je bilo pri cerkvi v Jurkloštru precej hrupno. Veliko svatov je Volušarjevo Minko spremljalo k poroki. Godci so igrali, da so jim pokale strune. Duhovnik je povabil svate v cerkev k poroki. Med tem pa se je v gostilni na Glažuti, kakšen kilometer pred Jurkloštrom, oglasil vojak Tine in vprašal po novicah v kraju. "Če hitro stopiš gor do cerkve, boš videl svate, Volušarjeva Minka se danes moži. Oče jo je prisilil v poroko," je rekel gostilničar. Tine je hitro vstal in odšel. Svatje so bili še v cerkvi. Ker v svoji vojaški obleki ni mogel mednje, je šel na kor. Po poroki so šli svatje okrog oltarja. Ko je nevesta stopila izza oltarja, je slučajno pogledala na kor. Zagledala je Tineta in ga takoj prepoznala. V silni bolečini je omedlela, da jo je ženin komaj prestregel v naročje. Svatice so ji močile čelo, ona pa je nerazločno mrmrala: "Tine, moj Tine, zakaj nisi prišel pol ure prej, ko še nisem bila poročena." "Se že zaveda," so rekle svatice in jo posadile na lepo okrašen koleselj, pripravljen za mladoporočenca. Ves čas na ohceti se Minka ni pritaknila nobene jedi. Pri mizi je sedela odsotno, bleda kakor zid. Zaman se je ženin trudil, da bi jo razveselil. Ob polnoči, ko po stari slovenski navadi vzame ženin nevesti".-poročni venček z glave, je nevesta izginila. Iskali so jo vsepovsod. Nekdo je šel pogledat tudi v klet, kjer so jo našli mrtvo. Minka je v svoji duševni bolečini vzela večjo količino hudega strupa, imenovanega mišnica.
Namesto ohceti je bil v hiši pogreb. Nevesto so položili na mrtvaški oder in pri njej bedeli. Godba je utihnila, iz hiše je bilo slišati le molitev in jok. Čez dva dni je bil v Jurkloštru pogreb, kakršnega še ni bilo. Krsto so nosili muzikanti, vsi svatje pa so jo spremljali. Čez teden dni pa so se pri Volušarju oglasili žandarji, ker so bili obveščeni o nenavadni smrti njegove hčerke. Zasliševali so ga, zakaj se je Minka zastrupila. On pa je zanikal zastrupitev in pojasnil, da se je hči ponesreči zadušila s kruhom. "Veste, v našem kraju je navada," je dejal Volušar, "da nevesta pri mizi skoraj ne sme nič jesti, kar bi pomenilo, da bo pozneje spodjedala družino. Tega se je držala tudi Minka, ki je šla v klet, da bi se skrivaj najedla. Tam je bila peka sveže pečenega kruha, ki ga je v naglici hlastno jedla in se pri tem zadušila." Ker je bil Volušar pomembna osebnost: bogataš, župan in veren kristjan, so žandarji njegovi lastnoročno podpisani izjavi verjeli in zadeva je bila s tem uradno zaključena.
Kmalu zatem pa se je Tine zopet oglasil v gostilni na Glažuti, a tokrat po slovo. "Kam pa s tem kovčkom?" ga je vprašal gostilničar. "Nazaj k vojakom grem. Javil se bom v prvo vrsto, četudi me takoj zadene krogla, saj tu nimam več kaj iskati. Minka je šla v smrt zaradi mene, jaz pa grem na bojnem polju v smrt zaradi nje. Kadar boste šli kaj na pokopališče, pa jo pozdravite v mojem imenu. Pa zdravi ostanite!" je fant segel v roko gostilničarju in odšel. Od takrat ga ni nihče več videl. Ves ta dogodek pa je ljudski pesnik povzel v pesem, ki se je v našem kraju ohranila preko dvesto let. Če pridete v Trobni Dol, vam jo najstarejši krajani še znajo takole zapeti:
Poslušaj, poslušaj moj verni kristjan, kaj za 'no pesem zapeti jaz znam, od ene mlade deklice, ki s'nočkaj umrla mi je. Ravno ko bi mogla v svet' zakon stopit' in vernim kristjanom veselje storit', pa prišla je pošta od jub'ga Boga, da mogla je rajžat' s sveta. Svatje so jo spremljali, godci so jo zagrebali, hladni grob odprt stoji, v njem boš počivala ti. Nevesta že v grobu leži, ženin pa na grobu kleči, tud' ko imel bi kamnito srce, bi moral točiti solze.
Marija Salobir, Etno odbor Kulturnega društva Trobni Dol
Prvoaprilska predvolilna veseloigra
Ko izšel bo aprilski Laški bilten, bo prvi april že za nami. A z dnem tem je predvolilna veseloigra že na dlani.
Do volitev v oktobru ni več veliko časa. Treba postoriti bo marsikaj, si naročiti slavnostno oblačilo, obrazu izmeriti novo masko in ličilo.
Poiskati tiste, ki bodo govorili, kaj vse so svetniki do sedaj storili in kaj bodo novi obljubili. So zanimivi vsi štirje letni časi, a najlepši so volilni časi.
Kako nam bo prihodnja štiri leta lepo!
f
Kaj vse bodo posamezni kraji dobili: Od cest, vodovodov, vrtcev, šol, do starostnih domov, da o sociali in kulturi ne govorimo. Morda se celo na Mars preselimo.
In zakaj bomo volili? Štiri leta svetnikom občine in KS so minila, in ker so tisto, kar so obljubljali, vse, pa prav vse, storili nam gre pravica, da druge bomo izvolili.
Tudi županu se izteče mandat, če kdo ga zamenja, naj bo to ženska.
Če je ženska osebnost leta, je prav, da tudi na laški občini lepota z metlo pometa.
Ker ti verzi so nastali na prvega aprila, naj do volitev bo še veliko prepira. Naj odnese vse tiste kandidate, ki mlatijo po dolgem in počez, mi pa si zaželimo, da prave ljudi na občino in v svete KS dobimo.
Prvoaprilska kandidatka Goldy
15
Knjižnica
Knjižnica Laško
Dnevi knjige od 20. do 23. aprila
Ob slovenskih dnevih knjige od 20. do 23. aprila in svetovnem dnevu knjige 23. aprila se bo v slovenskem prostoru vse vrtelo okrog »slavljenke knjige«. Ljubljana, ki je letos prestolnica knjige, bo začela s projektom Knjige za vsakogar. Gre za prodajo 21 naslovov slovenskih knjig in prevodov. K akciji so povabili tudi knjižnice in druge kulturne institucije. Tako bo knjige po 3 EUR možno kupiti tudi v naši knjižnici, in sicer čez vse leto, do aprila 2011. Namen akcije je navajanje ljudi na kupovanje knjig.
V	Knjižnici Laško pa vas bomo ob prazničnih dnevih še intenzivneje vabili, da pristopite k Bralni znački za odrasle in k akciji Beremo slovenske avtorje. Vsakemu od teh projektov na tej strani namenjamo po nekaj vrstic.
Na sam svetovni dan knjige pa vas v petek, 23. aprila, ob 19. uri, vabimo na zanimiv literarni večer z alpinistoma, našima občanoma, Frančkom Knezom in Jožetom Zupanom. Predstavili bomo Frančkovo knjigo Ožarjeni kamen, zelo imenitno delo, ki je lani izšlo pri založbi Sanje. Knjigo je v naši knjižnici resnično težko dobiti, čakalne vrste za njo so dolge. Prebrali bomo tudi nekaj pesmi Jožeta Zupana, nato pa se bomo z gostoma pogovarjali o njunih alpinističnih podvigih, motivih zanje, predvsem pa o spoznanjih in občutjih, ki sta jih izrazila v besedi ali jih ujela v fotografski objektiv.
Beremo slovenske avtorje -v družbi z bralci Zgornje Savinjske doline
V	aprilu začenjamo v Knjižnici Laško z novo dejavnostjo, namenjeno odraslim občanom, Beremo slovenske avtorje, s katero želimo čim več naših ljudi pritegniti k branju različnih literarnih del slovenskih avtorjev. S projektom nagovarjamo še posebej tiste, ki (še) niso člani naše knjižnice.
Živimo v težkih časih, mediji nas zasipujejo s slabimi novicami, v družbi je veliko negotovosti in pesimizma. Iz teh razlogov, pa tudi zaradi ugotavljanj pisateljev in ljudi, ki se ukvarjamo s slovensko knjigo, da premalo posegamo po izvirni domači literaturi, se nam je v knjižnici porodila misel, da bi ljudem ponudili slovenske avtorje, slovensko knjigo, ki je nastajala in spremljala naše prednike v časih, ko še nismo imeli nobenih svojih institucij, kaj šele države. Knjige so jih bodrile, v njih vzbujale samozavest ter oblikovale pokončnost in trdoživost.
Bralna značka za odrasle tudi v letu 2010
Res je, da je posredovanje izvirne slovenske literature ena naših vsakodnevnih nalog. Vendar smo si tokrat to nalogo zamislili kot spodbujevalno akcijo. V nas se poraja želja, da bi pripravili ljudi, še posebej tiste, ki redko posežejo po knjigi, da bi se vprašali, kdaj so nazadnje prebrali slovensko delo, delo domačega avtorja, da bi se spomnili morda knjige, ki jim jo je v otroštvu prebirala mati ali učiteljica. Radi bi tudi, da bi se, predvsem mlajši, povprašali, koliko poznajo dela slovenskih pesnikov in pisateljev, svojih sodobnikov; pa tisti srednjih let, kakšen zgled glede branja in odnosa do materinega jezika dajejo svojim otrokom. In končno, da bi se vsi skupaj povprašali, koliko nam slovenska knjiga pomeni vrednoto in sploh koliko nam branje predstavlja možnost za samouresničevanje in obogatitev življenja. Kako bomo izvajali akcijo Beremo slovenske avtorje? Do začetka decembra naj bi posameznik prebral vsaj dve leposlovni deli slovenskih avtorjev in nam svoje ime, naslove prebranih knjig in njihove avtorje osebno, po telefonu ali el. pošti sporočil v knjižnico. Pri izposojevalnem pultu v laški knjižnici, kakor tudi enotah vas bodo vedno na nekaj policah čakale knjige slovenskih avtorjev. Poskrbeli bomo, da med njimi ne bo literarno vprašljivih in jezikovno slabih del. Postavili jih bomo v tri skupine, glede na čas njihovega nastanka. Izbrali si boste lahko katero koli delo, če boste želeli, vam bomo pri tem pomagali. Ni pa nujno, da si knjige izposodite v knjižnici. Lahko preberete tudi svoje.
Akcija bo imela povezovalno-spodbujevalni značaj. Tako kot smo lani za bralno značko brali skupaj z občani Šentjurja, bomo letos slovenska dela brali v družbi z občani Zgornje Savinjske doline oziroma ljudmi, ki gravitirajo na Mozirsko osrednjo knjižnico. In tako, kot smo lani pripravili na predvečer slovenske reformacije srečanje s pisateljem Lainščkom ter cimbalistom Bisckeyjem in njegovo skupino, ki je vsem udeležencem ostalo v zelo lepem spominu, tudi letos značkarjem in vsem, ki boste brali slovenska dela, 29. oktobra obljubljamo večer, ki si ga boste zapomnili. Poskrbeli pa bomo še za kakšno drugo spremljevalno aktivnost, zgibanko o akciji, vmesna poročanja, kakšno poletno srečanje, morda celo v Savinjski dolini ... Na koncu še enkrat povabilo: polepšajte si pomladni večer, dopustniški dan, jesensko jutro ali kadar koli pač premorete kanček časa s slovensko knjigo. K branju pa pritegnite še svoje bližnje, sorodnike in prijatelje.
Metka Kovačič
Večer z Nežo Maurer
Od 1. marca dalje poteka v knjižnici nova, že tretja sezona Bralne značke za odrasle, ki so se je naši bralci navadili in jo povsem vzeli za svojo. Radi pa bi v vrste značkarjev privabili še več bralcev. Z Bralno značko za odrasle želimo ponuditi dobre bralne namige in se z bralci predvidoma dvakrat srečati na pogovoru o prebranem. Tudi letos bo osrednja prireditev tega projekta in akcije Beremo slovenske avtorje 29. oktobra v Kulturnem centru. Bralna značka ostaja v obliki, ki ste je že vajeni: v knjižnici je na razstavljenih panojih stalno na razpolago seznam tridesetih naslovov kvalitetnega branja, med katerimi lahko izbirate. To je leposlovje slovenskih in tujih avtorjev pa tudi poljudno-strokovni naslovi (eseji, biografije, poezija, spomini). Vabimo vas, da poleg knjig, ki jih izbirate s polic, posežete tudi po kakšni s panoja Bralne značke in da postanete bralec Bralne značke za odrasle! Več informacij vam je na voljo na spletni strani in na zgibankah v knjižnici.
Barbara Rančigaj
Po nizu strokovnih predavanj v knjižnici smo v petek, 19. marca, v Bidermajer salonu Zdravilišča Laško gostili znano in priljubljeno slovensko pesnico Nežo Maurer. Knjižnica
Laško je večer organizirala, ga vsebinsko pripravila in izvedla, Zdravilišče Laško pa je nudilo prostor, se oddolžilo gospe Maurer, nam pa poklonilo nekaj kopanj.
Iskrivost, vitalnost in modrost Neže Maurer so navdušile številne obiskovalce, vseh zbranih pa se je močno dotaknila tudi njena poezija. Pesnica je sama prebirala pesmi iz svoje zadnje zbirke, njene starejše pesmi pa knjižničarka Valentina Pavlinc. V pogovoru z gospo
■
Knjižnica/Kultura
Maurer smo izvedeli marsikaj zanimivega in se večkrat tudi od srca nasmejali. Z melodijami kitare je večer obogatil Luka Šalamon.
Pesnica je enkrat že bila naša gostja, vendar je tokrat v drugem ambientu Laščane ponovno navdušila, veseli pa so je bili tudi gostje našega zdravilišča.
Matej Jazbinšek
Obisk mladinske pisateljice Darinke Kobal in Zajčkova delavnica
Mladinska pisateljica Darinka Kobal je bila gostja Zdravilišča Laško, obiskala pa je tudi laško knjižnico. Seznanili smo se z njeno zanimivo življenjsko zgodbo. Dolga leta je bila učiteljica, nakar ''se je srečala z udomačenim medvedom'', ki mu je ponudila jabolko, medvedek pa ''njamsi'' po jabolku in njeni roki, ki jo je grdo poškodoval. Takrat je gospa Darinka začela pisati pravljice in obiskovati otroke v šolah in vrtcih. Našo gostjo smo popeljali v vrtec Ostržek Rimske Toplice, kjer otroci z vzgojiteljicama Jelko in Tino pridno sodelujejo pri naši Predšolski bralni znački. Z zanimanjem so prisluhnili pravljici Darinke Kobal o Radovednem medvedku, gospo marsikaj povprašali, pa tudi sami so bili zelo zgovorni. Pravi mali medvedki radovedki. Vsi skupaj pa smo bili veseli prijaznega obiska in lepe besede.
Kot vsako leto smo tudi letos pred prazniki pripravili
Zajčkovo delavnico. Barvali smo jajčka, ki smo jih vlili iz posebne mase, in izdelovali pisane pomladanske ptič-ke. Bilo nam je lepo, saj smo se družili otroci in starši, izdelki pa so krasili naše domove in nam polepšali praznike.
Martina Ajdnik
Tudi letos vabimo ljubiteljske fotografe k sodelovanju na fotografski razstavi NAŠE POTI. Posnetke lepih krajev, kotičkov in utrinkov iz naše okolice bomo zbirali do 20. maja. Več informacij vam je na voljo v knjižnici in na spletni strani.
VODOMKE Tudi pesem ne pozna meja
Pomlad je čas, ko se vse prebuja. Ptičje žvrgolenje nas predrami, narava se je odela v zeleno. Zopet občudujemo cvetje vseh vrst in barv. Pa ne le to. V tem času se iz tedna v teden vrstijo koncerti pevskih zborov. Kakšno bogastvo ima naša dežela! Slovenci smo narod petja. Lepo poje le človek, ki je plemenit, saj hudobni pesmi nimajo. Zato bomo še peli in se družili doma in preko naših meja.
Šestnajstega aprila bodo pevke odličnega Ženskega komornega zbora iz Jirkova na Češkem vrnile obisk laškim Vodomkam. V Srebrni dvorani Zdravilišča Laško bodo ob 20. uri izvedle pester koncert, ki bo zagotovo zadovoljil vse poslušalce. Hvaležne smo vodstvu zdravilišča, ki je svojim gostom pripravljeno nuditi lep kulturni užitek in po tem še možnost druženja pevk in pevcev, ki prijateljujemo s pojočimi Čehinjami (ŽePz skladateljev Ipavcev Šentjur, PDU Celje, MoPZ Vojnik). Upamo, da bodo ob kozarčku rujnega zazvenele tudi češke in slovenske zdravičke.
Vodomke bomo gostjam pokazale laške zanimivosti in lepote, ki so naš ponos. Zelo nam je žal, da jim ne moremo izpolniti želje, da bi prepevale v Kulturnem centru Laško, o katerem smo jim na obisku pri njih pripovedovale, pač pa si ga bodo lahko ogledale le z zunanje strani. ŽKZ JIRKOV bo prihodnje leto slavil štirideset let delovanja. Od ustanovitve do pred nekaj leti ga je vodil priznani dirigent Jaroslav Cyrus - laureat Bedricha Smetane. Za njim je vodenje zbora prevzela mlada dirigentka Šarka
Navarova. Zbor dosega visoko umetniško raven, saj je osvojil celo zlato diplomo na Mednarodnem festivalu adventne in božične glasbe v Pragi. Njihove nastope so poslušali ljubitelji zborovskega petja v mnogih večjih krajih Češke. Zbor je gostoval v Nemčiji, Belgiji, Rusiji, na Madžarskem in nekajkrat v Sloveniji. Želimo, da bi dragim češkim pevkam ob letošnji kratki turneji po naši deželi tudi naše mesto in Laščani ostali v lepem spominu. Hvaležne smo vsem, ki ste nam pomagali, da bomo zmogle solidno opraviti zahtevno nalogo.
Jožica Soko
KD VRH NAD LAŠKIM Španija, prvo gostovanje Vaške godbe Vrh
Ko pride odlična priložnost, jo je treba zgrabiti. Točno to smo storili člani Vaške godbe Vrh nad Laškim, priključili smo se godbenikom iz Štor in z njimi odšli v Španijo. Slovensko glasbo smo ponesli na Fiestas de Magdalena, tradicionalen etno festival mesta Castellon. Španci so z navdušenjem pozdravili naše koračnice, ki so srce in duša godbeništva. Z njimi smo dvignili na noge 50.000-glavo množico in poželi bučne aplavze. Pod vodstvom dirigenta Mateja Mastnaka in predvodnika Ivana Medveda smo poleg klasičnih koračnic predstavili tudi zvok domače harmonike in slovito Golico. Poleg domačih skupin je na tem festivalu sodelovalo še devet glasbenih zasedb z vsega sveta.
Če kdo zna narediti res dober festival, so to prav Španci. Naklonili so nam posebno čast, saj smo spremljali samega župana na znameniti ognjemet, kakršnega pri nas ne poznamo. Sam urnik nastopov je bil zelo natrpan, vendar smo domov prinesli nepozabne spomine in veliko novih prijateljskih povezav. Odlična je bila tudi medijska pokritost tega festivala, in kot je obljubil organizator, lahko pričakujemo povabilo tudi v prihodnje.
Na koncu se zahvaljujemo Pihalnemu orkestru štorskih železarjev, ki nas je sprejel v svoje vrste in nam s tem omogočil novo razsežnost sodelovanja skupin, kot sta naši dve. Španija nam bo zato vedno ostala v prelepem spominu.
Stanko Selič
Kultura
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO »Noč med zvezdami« tudi v Grižah
Februarja je 24 slikarjev, članov Likovnega društva Laško, svoja dela razstavilo v Domu svobode v Grižah.
Na otvoritvi se je zbralo lepo število ljubiteljev likovnega izražanja, med drugim tudi župana laške in žalske občine Franc Zdolšek in Lojze Posedel. Ob kratkem kulturnem programu in prijetnem druženju je beseda stekla tudi o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju.
... in kje smo še sodelovali?
Ja, seveda na pustnem karnevalu v Laškem, kjer smo mesto in Laščane
pobarvali v tople barve. Če nam ni v celoti uspelo, bomo v naslednjem letu k delu pristopili bolj smelo.
... in kam vas prijazno povabimo?
Od 6. aprila do 31. junija v Kulturni center Laško na ogled 8. pregledne razstave članov Likovnega društva Laško, ki jo organizira Območna izpostava JSKD Laško. Razstava nosi naslov Ujemi trenutek. Ogled bo možen tudi v popoldanskem času do 19. ure, da boste lahko skupaj z nami ujeli prave trenutke. 15. maja pa se bomo sprehodili »Z vrčkom ob Savinji« v parku Thermane - Zdravilišča Laško, kjer bomo ustvarjali podobo našega kraja in veselilo nas bo, če se nam boste pridružili tudi vi.
Nevenka Fantinatto Laški likovniki so bili v Italiji
N a pobud o predsednice d ru štva
Nevenke Fantinatto in v organizaciji Komptura smo si laški amaterski likovniki ogledali razstavo impresionistov pod naslovom Od Courbeta do Moneta, ki je bila postavljena v Vili Manin v kraju Passariano blizu Vidma. Na pot smo odšli 6. marca, ko je bil predzadnji dan razstave. Na avtobusu je bilo prijetno vzdušje in vse do Vidma ni bilo časa za razmišljanje o umetnosti, saj smo tešili telesne potrebe: po hrani (dobrote iz pekarne je priskrbela Nena) in pijači (odlična Ankina medica in še kaj ...) in se zabavali ob pripovedovanju vicev našega vodiča g. Jazbeca ter zelo aktivnih sopotnikov. V Vidmu nas je pričakalo jasno, a zelo hladno in vetrovno vreme. Z avtobusom smo se popeljali po ulicah tega lepega severnoitalijanskega mesta, ki je bilo do nastanka zedinjene Italije mesto Furlanov in Slovencev. Potem smo se povzpeli na vzpetino nad mestom, na kateri je seveda grad in z njega lep razgled po deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pot smo nadaljevali proti kraju Pissariano, kjer stoji arhitekturno najpomembnejši spomenik dežele Furlanije - Julijske krajine, znamenita Vila Manin. Bila je razkošen podeželski dvorec z ogromnim vrtom, drevoredom, letnim gledališčem in fontanami. Danes vila s parkom predstavlja središče sodobne umetnosti, kjer vsako leto razstavljajo umetniki z vsega sveta, je prestižna galerija. Na ogled je bilo 120 platen zvenečih imen impresionizma. Razstava se je pričela z deli Courbeta, Holderja, Moneta, Maneta, Sisleyja, Renoirja, Van Gogha in drugih velikanov	impresionističnega
ustvarjanja. Naša amaterska očesa so bila impresionirana, pa tudi kritična.
Nemir se je počasi polegel in ob opazovanju prešel v umirjeno uživanje. Primerjali smo dela in tudi komentirali. Verjetno pa se je med nami slišal tudi kak pritajen vzdih: »O, ko bi ..., ko bi vsaj malo ...«
Na razstavi smo se razveselili tudi del naših umetnikov Jakopiča, Jame, Šubica, Ažbeta in Sternena in jih ponosno opazovali. Seveda so bili naši komentarji nadvse laskavi. Ko opazuješ dela slovenskih mojstrov in se na lastne oči prepričaš, da so resnično dobri in da je Sternenova koketna
dama z rdečim sončnikom verjetno ena najlepših slik na tej razstavi, to izredno gode naši slovenski duši. Ko opazuješ dela Rusov, Poljakov, Madžarov, Romunov, vsaj meni neznanih avtorjev, ugotoviš, da so odlični in brez težav stopijo ob bok slavnim Francozom. Dve uri in pol po poti impresionistov je bilo prekratkih. Želja, da bi si najbolj občudovane umetnine ogledali še enkrat, se ni izpolnila. Mogoče pa se še bo kdaj -kje drugje.
Po ogledu razstave nismo novi impresionisti, smo pa obogateni s pogledi na njihove originale, dotaknila so se nas izpovedna sporočila del, očarale so nas barve, gozdovi, narava . Bilo je predvsem prijetno druženje, ki nas s skupnim doživljanjem lepega povezuje.
Marija Sojč
Počastitev dneva žena in materinskega dneva v Mali Brezi
Predzadnjo marčno nedeljo popoldne so člani Sekcije za kulturo pri Strelski družini Mala Breza pripravili kulturno prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dneva. V dvorani strelskega doma se je zbralo veliko
babic, mam, deklet in tudi mož in fantov. Pozdravil jih je predsednik SD Mala Breza Cveto Privšek in jim voščil za praznik. Gledalci so uživali v gledanju in poslušanju recitalov osnovnošolcev in srednješolcev, prisluhnili dvema harmonikama in flavti, nasmejali pa so se skečem domačih amaterskih igralcev, ki jih je pripravil Marjan Ocvirk - Ben. Domači godci Fušarji so zaigrali nekaj poskočnic. Dobro uro dolg program so pripravili mladi člani sekcije ob pomoči Helene in Darije Videc, vodenje prireditve pa je uspešno opravila Damjana Mačkošek. Za zaključek so si obiskovalci ogledali prvo razstavo ročnih del, ki so jih čez zimo na sobotnih srečanjih izdelovale domačinke. Na ogled so bili postavljeni izdelki iz koruzne ličkovine, volneni izdelki, kvačkani prtički in drugo ter rožice iz volne, kvačkanca in krep papirja. Prireditev so zaključili z dobrotami domačinov, ob prijetni glasbi ansambla pa so tudi zaplesali in zapeli, kot se to dogaja le še na vasi.
Fanika Wiegele

Zdravstvo
za zmrJt
Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš
Po dolgi zimi poskrbite za zdrave in lepe noge
Zima je bila dolga in čas je, da poskrbimo za svoje noge. Večina ljudi, predvsem starejših, si ni upala ven, ker so se bali padcev, poškodb, mraza ali pa imajo slabe izkušnje od prej. Zato menim, da je sedaj pravi čas, da jih na sprehodih, z dobro nego in skrbnostjo ponovno okrepimo.
Nasveti za nego nog
•	Vsakodnevno gibanje: sprehajajte se vsaj pol ure na dan, če med delom stojite ali sedite, se vmes večkrat sprehodite;
•	zvečer si pripravite toplo kopel, ki naj ne bo hladnejša od 37 °C, vsebuje naj morsko sol ali izvlečke divjega kostanja ali čaj iz preslice;
•	kolesarjenje (na sobnem kolesu ali zunaj), plavanje, tek;
•	znebite se odvečnih kilogramov;
•	čez dan spijte dovolj tekočine;
•	odpraviti morate kronično zaprtje: napenjanje pri iztrebljanju je namreč dodaten dejavnik pri nastanku krčnih žil;
•	izogibajte se dvigalu - noge ljubijo stopnice;
•	če nimate časa za sprehod, zvečer noge podložite višje na stol ali steno, jih zmasirajte z rokam navzdol, jih »ožemite«, nikakor naj vam ne visijo navzdol. Če imate sedečo službo, imejte vedno noge na pručki ali kartonasti škatli;
•	zvečer noge namažite s katero koli kremo, in sicer od prstov do dimelj, jih pregnetite in zmasirajte. Tudi zaradi kože na nogah priporočam ognjičevo kremo, kostanjevo ali navadno olivno olje, pomembno je, da roke polzijo gladko po koži;
•	čez noč imejte med nogami in pod nogami blazino, saj bodo tako žile počivale. S to blazino, kije lahko valjasta, ustvarimo anatomski položaj nog. Noge zato ponoči ne visijo v prazno. To je še posebej priporočljivo za tiste, ki ne morejo spati na trebuhu;
•	z nožnimi prsti s tal večkrat pobirajte karkoli (npr. kuhinjsko krpo), saj tako prsti in stopala ostajajo bolj gibčni, nevede pa treniramo tudi meča;
•	med tuširanjem si vedno privoščite »knajpanje« nog z mrzlo in toplo vodo, curek s tuša pomaga tako koži kot žilam;
•	mnogim ljudem zadošča nošnja posebnih elastičnih nogavic (naj jih svetuje zdravnik). V lekarnah imajo sicer nogavice oz. dokolenke
Sigvaris Traveno, katerih kompresija je 18 mm/hg. Njihovo uporabo priporočam preventivno po porodu, ob bolečih nogah, pri poklicih, kjer večino časa sedite ali malo hodite in večinoma stojite na mestu (frizerke, učiteljice) in kjer je ožilje še v redu, torej tisti, ki še ne potrebujete terapevtskih nogavic, ki jih predpiše zdravnik. Elastične nogavice od zunaj pritiskajo na vene, podpirajo pritisk mišic na stene in povečujejo prekrvavitev. Najbolje jih je obleči zjutraj, ko so noge spočite in manj zatečene, enako velja za obutev, ki naj bo udobna in anatomska.
Še za konec
Kdor ljubi svoje noge, ne bo zgolj sedel in gledal televizije ter jadikoval nad krčnimi žilami, celulitom in premočnimi stegni. Kljub napornim dnem ni opravičila, da si ne bi vsaj dvakrat na teden vzeli časa za hojo in gibanje, pa čeprav le petnajst minut do trgovine ali pa pred hišo, vsaj po ravnem. V Laškem imamo označeno pot od kulturnega centra za Savinjo okoli zdraviliškega parka in nazaj, ki je dolga 2 km. Na njej se lahko vsakodnevno preizkusite ali vsaj kdaj pa kdaj preverite svojo vzdržljivost. Pri hoji lahko uporabljate pohodne palice, s katerimi se telo bolj razgiba tudi v zgornjem delu. Tisti, ki imajo doma psičke in ji vodijo na sprehod, vedo, da je treba z njimi ven vsak dan, tisti, ki jih nimate, pa izberite drug motiv, le pojdite ven iz svojih sob in hiš.
Zdravstveni dom Laško v letu 2009
Leto 2009 je bilo za Zdravstveni dom Laško leto izpolnjenih dolgoletnih pričakovanj, pa tudi leto velikih pretresov in težav. Kot vsako leto do sedaj smo glede opravljenih storitev lahko zadovoljni: v večini dejavnosti je bilo opravljeno bistveno več, kot načrtuje in plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V ambulantah za odrasle je bilo opravljenih 52.262, v otroški ambulanti pa 8.826 pregledov. Poleg tega smo opravili tudi 579 preventivnih pregledov odraslih in 2.296 preventivnih pregledov otrok. V preventivni dejavnosti za odrasle smo izvedli 16 preventivnih delavnic in 8 testov hoje. V ginekološki ambulanti je bilo opravljenih 6.663 pregledov. V zobozdravstveni dejavnosti smo opravili 4.535 pregledov odraslih in 2.910 pregledov otrok. Patronažne sestre so opravile 7.919 obiskov na domu, v reševalni službi pa so naši vozniki reševalci prevozili 180.000 km. Manj zadovoljni kot z opravljenim delom pa smo s finančnim poslovanjem. Doba recesije in splošnega varčevanja se je odražala tudi pri nas: zdravstveni dom je že v začetku leta od ZZZS dobil 2,5 % manj sredstev kot lani, sredi leta pa so nam sredstva še dodatno odvzeli. Leto 2009 smo tako zaključili kar s 143.000 EUR izgube, ki smo jo pokrili z dobički iz prejšnjih let. Razveseljivo je le to, da smo že v zadnjih mesecih leta 2009 z ukrepi uspeli zadržati drsenje v izgubo, tako da začetek leta 2010 začenjamo nekoliko bolj optimistično. V letu 2009 smo se ukvarjali tudi s hudimi kadrovskimi težavami, predvsem v zobozdravstveni dejavnosti. Vse leto smo s pogodbenimi delavci komaj vzdrževali zadovoljivo stanje v pedontološki ambulanti in v eni od zobozdravstvenih ambulant za odrasle. Ob koncu leta pa smo v zobozdravstveni dejavnosti ugotovili še nepravilnosti pri evidentiranju in obračunavanju samoplačniških zobozdravstvenih storitev. Na podlagi ugotovitev notranjega nadzora smo zaradi prisvajanja denarnih sredstev morali odpustili tri sodelavce, manjkajoča sredstva pa smo uspešno izterjali. Najhuje pa so nas prizadele smrti med našimi sedanjimi ali bivšimi sodelavci. Ko smo že upali, da bo premagala bolezen, nas je zapustila pedontologinja Manica Ambrož Godec, dr. dent. med. Globoko nas je pretresla tudi smrt našega dolgoletnega zdravnika Antona Velikonje, dr. med. Zapustili pa sta nas tudi upokojena zobna asistentka Ivanka Debenak in nekdanja sodelavka, zobozdravnica Zvezdana Bevandič Sunajko, dr. dent. med.
Vse pa v prejšnjem letu le ni bilo tako črno. V decembru so se nam uresničile nekajdesetletne želje - dokončana je bila nova zdravstvena postaja Rimske Toplice. Prostori za delo so v Rimskih Toplicah sedaj res primerni, udobni tako za paciente kot zaposlene. V prostorih nove zdravstvene postaje je tudi zobozdravstvena ambulanta, predvidoma pa bosta v isti zgradbi kmalu tudi lekarna in zobotehnični laboratorij. Druga velika pridobitev za Zdravstveni dom Laško pa je nov reanimobil, vozilo za nujne intervencije. Vozilo je prostornejše od prejšnjih urgentnih vozil in opremljeno po naših željah. Omogoča nam resnično kakovostno in učinkovito ukrepanje v nujnih primerih na terenu. Leto 2009 nam je v Zdravstvenem domu Laško prineslo veliko težkih trenutkov. Vsi pa upamo in se trudimo, da bi bilo letošnje leto uspešnejše, predvsem pa kadrovsko in finančno stabilnejše.
Marko Ratej, direktor ZD Laško
Sociala in humanitarna dejavnost
Območno združenje Rdečega križa Laško
55 LET OBMOČNEGA ZDRUZENJA RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Letos mineva 55 let, odkar so prizadevne članice in člani Rdečega križa v Laškem osnovali Občinsko organizacijo Rdečega križa Laško, ki je povezala vse do takrat delujoče krajevne organizacije vRdečega križa laške in radeške občine. Že kmalu po njenem nastanku so na Aškerčevem trgu pričeli graditi poslovno-stanovanjsko zgradbo za potrebe delovanja organizacije in reševalne službe, ki je takrat še delovala pri Rdečem križu. Tako je RK v Laškem med redkimi v Sloveniji imel lastno stavbo. Skoraj sočasno pa je gradbeni odbor Rdečega križa gradil tudi stanovanjsko hišo za potrebe zdravnika v Laškem, prav tako na Aškerčevem trgu, o čemer zgovorno povedo vsi arhivski dokumenti iz tistih časov. To sta bili poleg nabave in vzdrževanja reševalnih vozil pomembni in zahtevni nalogi takratnega vodstva RK. Leta 1998 se je zaradi sprememb lokalne samouprave in ustanavljanja več občin Občinska organizacija RK preimenovala v sedanje Območno združenje Rdečega križa Laško.
Letošnji tradicionalni teden Rdečega križa Slovenije, ki se prične z mednarodnim dnem RK 8. maja in mesecem organizacij RK laške in radeške občine, bo zagotovo tudi v znamenju bolj ali manj delovnega praznovanja omenjenega jubileja. Poleg številnih dejavnosti, ki jih pripravljajo posamezne krajevne organizacije RK v tem času, bomo nekaj pomembnih in zahtevnih projektov organizirali tudi na Območnem združenju RK Laško. Naj omenimo samo izvedbo 16. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK, katerega soorganizator smo tokrat mi in bo v soboto, 15. maja, v Radečah, ter srečanje in druženje z našimi prostovoljci RK, ki delujejo v krajevnih organizacijah RK in Območnem združenju RK Laško.
POSLOVNO POROČILO RK ZA PRETEKLO LETO JE BOGATO
Članice in člani odbora se bodo v naslednjih dneh na razširjeni seji Območnega odbora RK Laško med drugim seznanili z obsežnim, predvsem pa bogatim poročilom, ki smo ga strnili na nekaj strani tudi za Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, skupaj z računovodskimi izkazi. V njem smo med drugim nanizali nekaj statističnih podatkov našega delovanja v preteklem letu. Torej vsega tistega, kar nas je povezovalo, združevalo in bogatilo naše delo v okviru našega združenja RK in znotraj njega povezanih trinajstih krajevnih organizacij Rdečega križa laške in radeške občine. Omeniti moramo, da nam v Zidanem Mostu predvsem zaradi časovne stiske žal še vedno ni uspelo oživiti organizacije. Torej, v 12 odborih krajevnih organizacj RK deluje 198 naših prostovoljcev. V območnem in nadzornem odboru ter drugih organih Skupščine OZRK Laško pa deluje še preko 30 izvojenih članov prostovojcev.
POMOČ ZA DRUŽINI MAČEK IN GOLEŽ
Zadnji dnevi januarja in prvi v februarju so bili med drugim v znamenju dveh velikih požarov v naši občini. Oba sta bila na srečo »le« na večnamenskih gospodarskih objektih, ki pa so vseeno nepogrešljivi za vse, kar domačija potrebuje za svoje delovanje. Prvič je zagorelo pri družini Maček iz Olešč 2 a, drugič pa pri družini Golež iz Sedraža 9. Škoda je bila kljub hitri intervenciji gasilcev v obeh primerih seveda precejšnja, po njihovi zaslugi pa so vendarle obvarovali najpomembnejše -hiši. Da je bila nesreča še hujša, nobeden od objektov ni bil požarno zavarovan.
Za Goleževe iz Sedraža so na pobudo Krajevne organizacije RK Sedraž pomoč zbirali skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Sedraž. Zbiranje je bilo po slabem mesecu v celoti zaključeno, pomoč pa izročena Goleževim. 174 krajanov je zanje prispevalo 5.238 evrov, Krajevna organizacija RK Sedraž pa je iz prostovoljnih prispevkov iz preteklih let primaknila še 500 evrov pomoči. Prizadeti družini so darovalci ponudili še deset ur pomoči pri delu in pet vreč cementne mase. Tudi družina Golež je bila zelo hvaležna za zbrano pomoč.
Čut solidarnosti, zlasti med bližnjimi krajani, se je prebudil, saj so nas kmalu po dogodku pričeli spodbujati k akciji zbiranja pomoči. Krajevna organizacija Rdečega križa Marija Gradec, pod okrilje katere sodi prvi požar, je kmalu po dogodku obiskala družino in po tem na izredni seji odločila, da bo izvedla akcijo zbiranja pomoči na območju, ki ga pokriva. Marljive članice in člani Odbora Rdečega križa Marija Gradec so akcijo v slabih treh tednih po dogodku zaključili kljub slabim vremenskim razmeram, ki so jih ravno takrat spremljale. Pomoč je družini Maček namenilo 305 darovalcev oz. gospodinjstev, ki so skupaj prispevali 7.630 EUR finančne pomoči in precejšnjo količino lesa, betonskega železa, pomoči pri delu, kovaških delih, napeljavi elektrike in storitvah iz lesa, kar skupaj s sredstvi ocenjujemo na več kakor devet tisoč evrov. Krajevna organizacija RK Marija Gradec pa je že na izredni seji iz prostovoljnih prispevkov, ki jih zberejo ob članarini in koledarjih iz preteklih let, namenila pomoč v višini 1.250 EUR, kar skupaj presega 10.250 EUR pomoči. Franci in Martina Maček ob zaključku akcije nista mogla skriti zadovoljstva in hvaležnosti do dobrih ljudi in prostovoljcev. Obljubila sta, da bosta sredstva skrbno vložila v obnovo poslopja, ki se bo pričela, ko bo za to primerno vreme. Medtem pa so že poskrbeli za prevzem darovanega lesa.
Franci in Martina Maček skupaj s člani Odbora
Če strnemo obe akciji, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da sta bili obe glede na vremenske in siceršnje razmere hitri in uspešni. Krajevni organizaciji Rdečega križa Marija Gradec in Sedraž sta z odzivnostjo in uspešnostjo ponovno dokazali, kako dobro in pomembno je, da ju imamo. Zato obema organizacijama RK, ki sta akciji organizirali, kakor prostovoljkam in prostovoljcem v njih iskrena hvala. V našem in njunem imenu pa seveda hvala vsem dobrim ljudem, ki ste naše prostovoljce na terenu prijazno sprejeli, čutili stisko družin ob nesreči in jim pomagali ali ste bili pripravljeni karkoli dobrega storiti za uspešno izvedbo akcije in zanje. Hvala tudi PGD Sedraž.
PRVA JUBILANTKA LETOS JE BILA MARIJA PREVORŠEK
Tudi letos ohranjamo in nadaljujemo lepo tradicijo obiskov naših občank in občanov, ki so že in še bodo praznovali visok življenjski jubilej. Poleg dvajsetih občanov, ki letos praznujejo 90. rojstni dan, bomo pozornost namenili tudi dvema našima najstarejšima občanoma, in sicer 101 leto stari Emi Adam in 102 leti staremu Janezu Božiču. Prva med letošnjimi slavljenci je bila Marija Prevoršek z Rimske ceste 4 a v Laškem, ki je v začetku februarja
Sociala in humanitarna dejavnost
praznovala svoj 90-letni jubilej. Ko smo jo obiskali ob njenem rojstnem dnevu in ji voščili župan Občine Laško Franc Zdolšek, predsednica Društva upokojencev Jožica Cajhen, članica Odbora RK Laško Karolina Lokošek in v imenu Območnega združenja RK Laško Vlado Marot, je bila v dobri družbi s hčerko Kristino in snaho Nado. Povedala nam je, da so zanjo v ožjem družinskem krogu pripravili praznovanje v bližnjem gostišču, od koder vsak dan dobiva tudi hrano za glavni obrok, a se jih je kljub temu zbralo kar nekaj, čeprav od njenih petih otrok živi le še Kristina. Njen rod se je sicer povečal za sedem vnukov in deset pravnukov oziroma pravnukinj. Vedra in vesela nas je sprejela na vratih, ko smo ji prišli voščit. A njeno življenje je bilo vse prej kot lahko. Poličnikova Marija iz Gornjega Grada je še kot otrok s starši odšla v Francijo, kjer je pozneje spoznala tudi moža, Slovenca iz Pongraca pri Grižah, ki je kmalu moral oditi v nemško vojsko. Šele po vojni, leta 1946, so se sestavili skupaj, a že 1952 jim je nesreča vzela moža in očeta. Tako je sama skrbela za svoje tri otroke in hkrati v Volni delala kot predilka. V tovarni je ostala vse do upokojitve. Ni ji bilo lahko, zato občudujemo njene klenost, skromnost, zadovoljstvo in vedrino. Pri svojih častitljivih letih se bo, ko bo malo topleje, zagotovo odpravila na sprehod, drugače pa rada bere, ne samo slovensko, ampak ker dobro obvlada francosko in nemško, tudi tujo literaturo, pogleda pa tudi kakšno oddajo na televiziji. Iskrene čestitke še enkrat.
NAŠA NAJSTAREJŠA OBČANKA JE IZ ZIDANEGA MOSTA
V Domu ob Savinji v Celju že 17 let živi Ema Adam iz Zidanega Mosta, ki je 8. marca praznovala 101. leto življenja in je sedaj naša najstarejša občanka. V družbi snahe Milene in pravnuka ter vodstva Doma ob Savinji smo ji tudi letos voščili
Laščani, na čelu z županom Francem Zdolškom, predsednikom Krajevne skupnosti Zidani Most Dejanom Matkom, predsednico in predstavniki društva upokojencev Zidani Most, Zlato Strel, njenim soprogom Mirom, Pavlo Preskar, Heleno Terzič in seveda iz Območnega združenja RK Laško. Kot že vemo, je Ema prišla v naše kraje iz Opčin pri Trstu, službena pot njenega moža, železničarja, pa jo je z njim pripeljala v Zidani Most. Ema se kljub tako visokemu jubileju še kar dobro drži, zlasti pa let ne izdaja njen videz. Čeprav ni več tako živahna in čeprav z nekoliko manjšim zanimanjem povpraša po njenem Zidanem Mostu, kot je to bilo še lani, je bila vesela našega obiska. Vsaj tako smo sklepali po njenih očeh in prijaznih pogledih. V skrbi, da ne bi ostala sama, pa je vmes pogosto k sebi poklicala snaho Mileno, ki tudi sicer, kadar le lahko, redno prihaja k njej. Enako tudi drugi sorodniki in še zlasti njena vnuka, trije pravnuki ter pravnukinja. Ob razrezu torte, ki so jo spekle marljive kuharice v domu, smo ji povedali, da je sedaj najstarejša občanka in druga najstarejša v občini, saj pred njo proti 102. letu hiti Janez Božič. Ob slovesu smo ji naročili, naj kar vztraja na svoji poti.
Vlado Marot
LETOS V REČICI KAR NEKAJ JUBILANTOV
V krajevni skupnosti Rečica letos kar enajst krajanov in krajank praznuje svoje visoke jubileje, od tega dve 90 let. Želimo jim še veliko zdravja in dosti veselih in lepih trenutkov. Prvi je svojo 80-letnico praznoval Janez Belej. Skupaj z društvom upokojencev smo njega in njegovo ženo Marijo, ki bo prav tako letos dopolnila 80 let, obiskali na domu. Oba sta še zelo
vitalna in kljub visokim letom opravljata kar veliko dela na kmetiji. Nekaj s pomočjo drugih, kolikor zmorejo, pomagajo tudi otroci. Prijetno smo poklepetali, obujala sta spomine na pretekle dni.
Krajevna organizacija RK Rečica je med šolskimi počitnicami organizirala ustvarjalne delavnice za osnovnošolce. Izdelovali smo dekoracije iz slanega testa, rožice iz papirja za dan žena in materinski dan, vizitke in papirnate vrečke. Pred cvetno nedeljo smo izdelovali butare.
V aprilu bomo razdelili prehrambene
pakete za socialno ogrožene krajane, 9. maja bomo pripravili občni zbor, po njem pa zdravstveno predavanje o revmatičnih boleznih. 29. maja bomo organizirali ekskurzijo za naše člane. Odpeljali se bomo na Primorsko in si ogledali nekaj zanimivosti ob morju. Vse krvodajalce že sedaj vabimo na krvodajalsko akcijo, ki bo 12. avgusta. Med poletnimi počitnicami pa bomo zopet pripravili ustvarjalne delavnice za otroke.
Marija Šmauc
PRIMANJKUJE NAM POSTELJNINE
V	zadnjem obdobju je vse večje povpraševanje po nekaterih artiklih iz našega skladišča, pa tudi sicer je upravičencev več kakor pretekla leta. Ugotavljamo, da so nam skoraj povsem pošle zaloge posteljnine, zlasti prevlek, rjuh, tudi blazin in odej. Iz tega razloga vas prosimo, da nam pri tem pomagate in podarite nekaj od tistega, kar imate odveč v vaših omarah. Zelo vam bomo hvaležni. Sicer pa še naprej prosimo, da nam prinašate oblačila in druge artikle v takšnem stanju, da jih bomo lahko brez slabega občutka podarili naprej upravičencem. Oblačila in drugo lahko oddate med uradnimi urami.
KAM IN KDAJ PO INFORMACIJE?
Kljub temu da vas pogosto seznanjamo z uradnimi urami za stranke, nas pogosto kličete in sprašujete po njih oziroma prihajate k nam tudi zunaj uradnih ur. Zato vas znova obveščamo, da so uradne ure na našem sedežu na Aškerčevem trgu 4 b v Laškem ob ponedeljkih od 8.00 do 14.30, ob sredah od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.45 ter ob petkih od 8.00 do 12.30. Telefonska številka je 03 734 34 60, številka faksa je 03 734 34 61, mobilnega telefona v delovnem času pa 041 736 166. Elektronski naslov je: rdeci.kriz.lasko@siol.net. V tem času je odprta tudi oglasna agencija za NT in RC. Za informacije in pomoč v vašem kraju pa so vam v prvi vrsti na voljo tudi vsi predsedniki krajevnih organizacijah RK.
V	Jurkloštru Ivan Klavžar, v Laškem Mirko Štuhec, na Marija Gradcu Marija Zupanc, v Rečici Marija Šmauc, v Rimskih Toplicah Marjana Šantej, v Sedražu Damjan Knez, v Šentrupertu Vinko Knafelc in na Vrhu Marija Krajnc. Hkrati vas obveščamo, da v Rečici deluje Postaja RK v Sindikalnem domu vsak prvi ponedeljek od 8.00 do 9.00. Tam vam izmerijo tudi vrednosti sladkorja, holesterola in tlaka.
V	Rimskih Toplicah pa je vsak prvi torek v mesecu od 16.00 do 17.00 v prostorih krajevne skupnosti čas za svetovanje in pomoč. V tem času lahko pri njih oddate tudi vlogo za pomoč.
Vlado Marot
Sociala in humanitarna dejavnost
PETA OBLETNICA DELOVANJA MDS SAVINJA
Medgeneracijsko društvo Savinja bo
maja praznovalo 5. obletnico delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 2005 kot prostovoljno, samostojno, humanitarno, nepridobitno združenje fizičnih oseb na področju samopomoči za stare in socialnega varstva. V juniju istega leta se je vključilo v Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije ter v letu 2007 pridobilo status humanitarne organizacije in organizacije v javnem interesu. Namen MDS Savinja je izvajanje temeljnega programa: skupine starih ljudi za samopomoč, zagotavljanje intervizije in supervizije prostovoljcem, razvijanje prostovoljnega dela in pripravljanje srednje generacije na starost ter medgeneracijsko povezovanje. Članstvo je s prvotnih 19 članov naraslo na 30, število skupin starih ljudi za samopomoč se od leta 2005 do leta 2010 giblje okoli 20, v skupine je vključenih približno 200 starih ljudi. Program SSLS se je v letu 2008 iz UE Celje in UE Laško razširil tudi na območje UE Sevnica. V teh petih letih so bile v okviru Društva organizirane marsikatere skupnostne akcije tako za voditelje (novoletna srečanja, zbori članov, redna intervizijska srečanja) kot člane skupin (srečanja zunanjih skupin v UE Celje in UE Laško, celodnevni izlet zunanjih skupin MDS Savinja, pikniki ...) in usposabljanje za prostovoljce. Delo v programu SSLS poteka v skladu s strokovnimi smernicami Zveze. Tako se v SSLS poleg osnove dejavnosti (pogovor) izvaja tudi dopolnilna dejavnost (petje, praznovanja rojstnih dni, gostje v skupinah, praznovanja obletnic, maškarada, predavanja, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka, miklavževanje, silvestrovanje ...), dve SSLS pa izdajata tudi lasten bilten. Društvo smo v teh letih tudi promovirali s prispevki v revijo Prepletanja ter drugo lokalno časopisje, predstavitvami na lokalnih TV, lokalnih radijskih postajah ter na Občini Radeče, prestavitvijo filma Življenje je kot reka, udeležbo na posvetu prostovoljstva, izdajo zloženke. K prepoznavnosti društva sta prispevali tudi prostovoljki Ljudmila Conradi (dobitnica priznanja Plemenito srce za nasmeh mlajših v letu 2008) in Željka Vovk (Naj prostovoljka v letu 2008), s katerima je bil narejen intervju za revijo Prepletanja.
5. obletnico delovanja smo praznovali skromno v okviru rednega občnega zbora članov v gostišču Francl v Celju, kjer smo se po uradnem delu in kosilu posladkali še s slastno torto. Ob tej priložnosti smo se zahvalili prostovoljkama, ki v društvu delujeta najdlje, in sicer Anici Kremžar, ki vodi skupino v zunanjem okolju od leta 1993, in Emiliji Pešec, ki vodi skupino v Domu
ob Savinji Celje od leta 2000. Zahvalili smo se tudi prvi predsednici društva in lokalni organizatorki mag. Meliti Zorec, ki skrbi, da program deluje v okviru strokovnih načel, da so pravočasno oddana vsa poročila in da se pravočasno prijavimo na razpise sofinanciranja, in sedanji predsednici za uspešno vodenje društva in koordiniranje vseh stvari, povezanih z njim, ter Milanu Grobelšku, ki vseskozi skrbi za logistično podporo. Za dosedanjo delo v programu pa smo se zahvalili tudi Vesni Karo. Za naprej smo si postavili realne in dosegljive cilje, in sicer vzdrževanje obstoječe mreže skupin ter izvajanje
rednih tedenskih srečanj v vseh skupinah, redno izvajanje intervizijskih srečanj v vseh treh intervizijskih skupinah, izvedba usposabljanja in izobraževanja v letih 2011/2012, izvajanje skupnostnih akcij za člane skupin in voditelje (prostovoljce) skupin, skrb za strokovno usposabljanje prostovoljcev (delavnice, strokovna ekskurzija za voditelje skupin), predstavitve v sredstvih javnega obveščanja ter drugi načini promoviranja društva, povezovanje z drugimi lokalnimi društvi ter aktivno sodelovanje v organih Zveze društev za socialno geronotologijo Slovenije. In kakšne koristi imajo od MDS Savinja oz. članstva v skupinah člani skupin starih ljudi za samopomoč? Gre za prijateljske skupine, ki starim ljudem predstavljajo umetno socialno mrežo, znotraj katere zadovoljujejo nematerialne potrebe. Članstvo v skupinah je prostovoljno in zmanjšuje osamljenost, krepi duha, s pomočjo kvalitetnega	in	pristnega
medčloveškega odnosa omogoča prenos osebnih izkušenj iz tretje na srednjo generacijo. Znotraj skupin se goji kultura poslušanja ter zagotavlja prostor vsem članom, da se slišijo in so slišani. Osnovna dejavnost v skupinah je pogovor o osebnih izkušnjah, ki ga oplemenitijo z raznimi dodatnimi dejavnostmi (petje, telovadba, izleti, praznovanja rojstnih dni ...). Program v slovenskem prostoru velja za socialno inovacijo, prisoten pa je že od leta 1987.
Melita Zorec
OSMO SREČANJE SKUPIN STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ V DOMU STAREJŠIH LAŠKO
Na materinski dan, 25. marca, smo v Domu starejših Laško organizirali osmo srečanje skupin starih ljudi za samopomoč, ki je postalo že tradicionalno.
V domu se enkrat tedensko srečujejo štiri skupine (Marjetice, Lilije, Zarja in Plamen). Namen njihovega srečevanja je pogovor, druženje, premagovanje osamljenosti in zadovoljevanje nematerialnih potreb. Voditelji skupin, ki delujejo v domu, smo delavke doma in prostovoljke iz Laškega in okolice. V Laškem pa se srečuje tudi zunanja skupina z imenom Zvončki, ki jo
sestavljajo člani, ki niso vključeni v institucionalno varstvo, ampak še živijo v domačem okolju. Skupino Zvončki vodita voditelja prostovoljca, ki imata široko paleto znanj za ravnanje z ljudmi. Člani in voditelji se radi zabavamo, zato smo nestrpno pričakovali konec marca, ko se običajno srečamo in se skupaj poveselimo. Ob pričetku srečanja je vse zbrane pozdravila organizatorka lokalne mreže Medgeneracijskega društva za samopomoč Savinja mag. Melita Zorec in nam namenila nekaj spodbudnih besed za naprej. Dobre volje ni manjkalo. Zanjo so poskrbeli tudi muzikantje ansambla Domna Šergana, s katerimi smo skupaj zapeli tudi kakšno staro ljudsko pesem. Vsaka skupina se je predstavila na svoj način: ena je zapela svojo himno, recitiranih je bilo več pesmi, prebrane so bile misli in razdeljena darilca, ki so jih člani vsake skupine posebej ustvarili samo za to srečanje. Skupina Zvončki se je poleg recitiranih pesmi ob spremljavi voditelja Robija ^predstavila tudi s petimi pesmimi. Člani te skupine so obiskali tudi svojo nekdanjo članico, sedaj stanovalko DSL, drug drugega pa so se zelo razveselili. Po predstavitvi skupin smo si ob zvokih ansambla Domna Šergana privoščili skupno večerjo in se prepustili druženju ter dobremu vzdušju. Srečanje je uspelo in že se veselimo ponovnega srečanja prihodnje leto.
Julija Mejač
Upokojenci
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠENTRUPERT
28. marca so v Šentrupertu nad Laškim zborovali člani društva upokojencev. Predsednik Jože Marot je pozdravil vse prisotne, posebej še goste: predsednika Združenja upokojenskih društev Občine Laško Braneta Pavčnika, predsednika DeSUS Občine Laško in predsednika DU Jurklošter Danija Dobrška in Ivana Gračnerja, predsednika Krajevne skupnosti Šentrupert. Po izvolitvi organov občnega zbora je vodenje zbora prevzel Vili Videc. Predsednik DU Jože Marot je poročal o delu v preteklem letu, ki je bilo po aprilskem volilnem zboru uspešno. Avgusta so skupaj z društvom invalidov in ZB organizirali izlet v Belo krajino. Za božično-novoletne praznike so obiskali ostarele in bolne člane na domovih v domu upokojencev v Laškem, jim izročili priložnostna darila in se z njimi zadržali v prijetnem pogovoru, ki je za starejše še kako dobrodošel dogodek. Upravni odbor DU je imel tri redne seje, na katerih so obravnavali tekoče zadeve in sprejeli ustrezne sklepe. Tajnica društva Cvetka Flisek je podala tajniško in finančno poročilo. Lani je društvo štelo 114 članov: 45 moških in 69 žensk, letos je število naraslo na 127 članov. Športni referent Franci Plahuta je povedal, da se člani vključujejo in uspešno sodelujejo ter tekmujejo v strelski družini, balinarski skupini in rekreaciji na ruskem kegljišču. Predsednik nadzornega odbora Vili Videc je poročal, da so sproti spremljali delo, na finančno in predsednikovo poročilo pa ni imel pripomb. Brez razprave so bila poročila in letošnji program dela soglasno sprejeti. Ob dolgoletnih uspehih upravnega odbora DU
Polde Kobilica, predsednik DU Šentrupert Jože Marot, Marija Salobir in Vili Videc, ki je prevzel priznanje v imenu žene Helene Videc, članice DS Mala Breza, ki je istega dne tekmovala na državnem strelskem tekmovanju v Ljubljani.
Šentrupert so se s priznanji zahvalili dolgoletnemu tajniku DU ter kulturnemu delavcu Poldetu Kobilici, soustanoviteljici društva in dolgoletni delavki Mariji Salobir, Heleni Videc pa
za aktivno delo na športnem področju in pri povezovanju krajanov Male Breze v društvu.
Zbor je sprejel tudi letošnji program dela, ki se nekako ponavlja: opravljanje tekočih nalog, izvedba izleta, skrb za člane. Poudarili so pomembnost nadaljevanja obiskov starejših članov, medsebojno pomoč in še posebej sodelovanje pri vključevanju starejših v predvolilnem obdobju ter iskanje možnosti za vključitev starejših med kandidate v občinski svet. Zbrane so pozdravili vsi trije gostje in poudarili aktivnosti starejših za njihovo blaginjo. Ob zaključku je predsednik KS poudaril, naj krajani z obiskovanjem pošte, potrošnjo v trgovini in na bencinski črpalki pripomorejo, da vse troje v kraju še ostane, da ne bi bili z ukinitvijo katere od teh dejavnosti najbolj prizadeti prav starejši krajani. V Šentrupertu, ki bo z novim šolskim letom bogatejši za novo šolo, vrtec in druge prostore, naj bi domačini tudi poskrbeli za ohranitev in celo povečanje števila otrok v vrtcu in šoli, ohranili trgovino, črpalko in pošto. Zbranim se je predsednik društva zahvalil za sodelovanje med letom in na zboru, ki so ga zaključili z malico in pogovorom.
Fanika Wiegele
Društvo upokojencev Laško ZRELA LETA
Ko smo se v prvih letih naše zaposlitve prepolni »znanja« in energije ozirali okoli sebe, so se nam zdeli tisti okoli štiridesetih že precej stari, da o onih po petdesetem sploh ne govorimo. Med nami je bilo tudi nekaj srečnežev, ki so delali po šestdesetem. Na prvi pogled bi človek pomislil, da med tema dvema generacijama ni bilo bistvene razlike oz. da se razlika z leti manjša. Kljub sivim lasem, očalom, pomaknjenim na konico nosu, starostnim pegam po rokah in preveliki koži na vratu so bili oboji na neki način skrivnostni. Niso skakali v zrak za vsako figo, potrpežljivo so prenašali mraz, vročino in šefa, kadar je vstal z levo nogo. Smisel življenja so si preprosto povedano drugače predstavljali. Občutek smo imeli, da ne hodijo v službo samo zaradi plače, presenečeni smo jih opazovali, kako se znajo zabavati. Njihove iskrive oči so povedale več, kot smo bili takrat sposobni razumeti.
Preteklo je že kar nekaj let, od kar nas ura zjutraj več ne vznemirja. Spadamo med srečne upokojence, zato nam stvari, ki so se dogajale v preteklosti, postajajo mnogo bolj razumljive. Zdaj še kako dobro razumemo one sivoglavce, ob katerih smo si nabirali prve delovne izkušnje. Pa ne zaradi
tega, ker bi se počutili stare, lepo prosim! Kakšna kost že kdaj pa kdaj zaškriplje, s postelje ne skočimo več kot preplašeni zajčki, tudi copat si ne pozabimo natakniti. Kadar se moramo zavrteti okoli svoje osi, porabimo za to več časa in prostora kot nekoč. Zazremo se v ogledalo, vsak dan sproti se namreč navajamo na novo izklesano podobo, tako da nas ne more nič presenetiti. Že res, da kozmetika in frizer naredita svoje, vendar vseeno menimo, da imamo nekaj skupnega s tisto generacijo, ki jih je takrat štela šestdeset in malo več. Zdaj vemo, da si
v prvih petdesetih letih nabiramo izkušnje, v drugi polovici pa uživamo življenje in to vsak dan sproti. Zdrav duh v zdravem telesu ni oguljena fraza. Vse bolj pridobiva na pomenu. Le kdo bo poskrbel za nas, če ne mi sami? Laški upokojenci se zavedamo pomena gibanja na svežem zraku, zato predvidoma na drugi petek v mesecu načrtujemo pohode, ki so letnemu času in našim letom primerni. Letos si bomo od blizu ogledali dvojno cerkev na gori Oljki, velikonočnice, narcise, pogled spustili z najbolj zahodnega dela Pohorja, zakorakali po pešpoti ob desnem bregu Bistrice, približali se bomo Kočevskemu Rogu, občudovali Črno jezero na Pohorju, preostane nam še nadvse zanimiv izlet v neznano. S Planinskim društvom Laško organiziramo tudi od dva do tri skupne pohode (Novoletni pohod na Govce, Pohod po Pomurski planinski poti in Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega). Zavedamo se tudi, da nam prijazna beseda in dobra volja zanesljivo polepšata dan, zato štirikrat letno organiziramo izlete, ki so namenjeni vsem članom, še zlasti tistim, ki se pohodov ne morejo udeleževati. To še zdaleč ni vse. Spoznajte še druge aktivnosti, ki jih organizira DU Laško. Če vas ne motijo sivi lasje oz. neke vrste patina ter ostale nepomembne podrobnosti, ki zaznamujejo stara leta, se nam pridružite.
Linka Zupanc Foto: Tone Šterban
Hiša generacij
Center starejših - Hiša generacij Laško
Druženje mladih mamic v Hiši generacij
V Centru starejših - Hiši generacij se vsak zadnji ponedeljek srečujejo mamice z malčki. Dobili smo pobudo naših obiskovalcev, da bi ustanovili takšno skupino. Druženja so namenjena vsem bodočim mamicam, mladim mamicam in vsem tistim, ki imate izkušnje z materinstvom. Srečanja bodo namenjena povezovanju mamic in iskanju rešitev pri morebitnih težavah, s katerimi se soočate. Vse mamice vabimo, da se udeležite naslednjega srečanja, ki bo 26. aprila, ob 9. uri dopoldan, v Centru starejših - Hiši generacij Laško. S sabo lahko pripeljete tudi vaše malčke.
Klekljarska razstava
Marca so Center starejših - Hišo generacij krasile čipke. Kitice, ki se redno tedensko srečujejo, so pripravile že tretjo razstavo svojih klekljanih izdelkov.
Pred štirimi leti se je oblikovala skupina žensk, ki so si želele klekljati. Med njimi je bila gospa Marjeta Dremel, ki je bila vešča te spretnosti. Pritrdila je njihovi prošnji in pričele so se redno tedensko srečevati. Klekljanje jih je prevzelo, kmalu so si nadele ime Kitice. Danes skupina šteje že 28 kitic. Tudi v prihodnje nam napovedujejo, da se število klekljaric ne bo zmanjšalo, kvečjemu povečalo, saj si marsikatera ženska želi naučiti klekljati. Na razstavi je bilo moč videti raznolike izdelke, ki so jih ustvarile v zadnjem letu: prtičke, nakit, čipke na zavesah in srajcah, voščilnice, čipko na pladnju in še mnogo izdelkov. Največ dela pa so kitice imele s pogrinjkom, ki ga še vedno ponujajo na dražbi. Pogrinjek v so poimenovale Pozdrav pomladi. Čipka je narejena iz ozkega in sukanega risa, pogrinjek je narejen za šest oseb. Naredile so prt z nadprtom ter šestimi dodatnimi prtički, povsod so čipke z motivi cvetov. Zraven je še prtiček za kruh. Klekljani so tudi okrasni cvetovi s cvetnimi listi ter šopek. Izklicna cena za pogrinjek je tisoč evrov. Zbrana sredstva bodo klekljarice namenile Društvu za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski. Člani Rdečih noskov opravljajo veliko in plemenito delo na prostovoljni podlagi in z malo denarnimi sredstvi. Tema letošnje razstave je bila dobrodelnost, saj so kitice svoje izdelke med razstavo ponudile obiskovalcem, izkupiček pa namenile Društvu Sožitje, ki pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju. Za Društvo Sožitje Laško so tako med razstavo zbrale kar petsto evrov. Razstava je bila vse dni bila lepo obiskana, saj si jo je ogledalo okoli 500 ljudi. Obiskovalci so prihajali tudi iz drugih koncev Slovenije in občudovali njihove krasne čipke. Center starejših - Hiša generacij se v imenu kitic zahvaljuje Oktetu Vrelec, ki je s čudovito pesmijo dogodek še popestril. Za zaključek prireditve pa so nam kitice pokazale, da niso le čudovite klekljarice, ampak da znajo tudi prijetno
zapeti. Zapele so nam pesem z naslovom Klekljarska.
Klekljarska
Le klekljaj dekle, klekljaj, prav lepo čipko sklekjaj, da se ne bo ti trgalo, pa tudi ne umazalo, trk, trk, pa tudi ne umazalo, trk, trk.
Med nami je resnica, pa tista klekljarica, katera dobro klekljat zna, da tista nekaj več velja, trk, trk.
Po celem svetu znane
so čipke te iskane; izdelki naši prav zares velik imajo že sloves, trk, trk.
Da umetnost ta ne zgine, skrbimo za mladino, imamo mlade deklice, ki klekljat rade se uče, trk, trk.
Tu stare še ženice so pridne klekljarice, ki komaj še pri peč sede, pa klekljat vendar še hite, trk, trk.
Še bomo skup se zbrale, in svetu dokazale, kaj zmoremo me klekljar'ce, slovenske me smo čipkar'ce, trk, trk. slovenske me smo čipkar'ce, trk, trk.
Marjeta Ferlež
Materinski dan smo zelo lepo praznovale
Marec je posvečen ženskam, saj imamo kar dva praznika, dan žena in materinski dan. Marica Lesjak se je odločila, da bo za vse mamice pripravila praznovanje. Na materinskem dnevu smo se zbrale prav na ta praznik, 25. marca. Zbralo se nas je kar čez sto iz Laškega in širše okolice. V gostilni Bezgovšek so nas lepo sprejeli in postregli z odlično hrano, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Prijetno sta nas presenetila župan Franc Zdolšek in podžupan Klemen Grešak, ki sta nam prišla čestitat za naš praznik, ob tej priložnosti pa sta vsaki podarila en krasen cvet gerbere. Za to pozornost se jima iskreno zahvaljujemo. Imeli pa smo tudi mali koncert. Lepo nam je zaigral na citre Marijan Marinšek iz Velenja, skupaj z duetom Dorico Škoberne in Martino Zapušek. Pripravili so nam čudovit in nepozaben program, zato se vsem trem še enkrat iskreno zahvaljujemo. Vendar pa to še ni vse, zaigrala nam je tudi
učenka Podružnične glasbene šole Laško, in sicer na violino. Gospodična Ulaga prihaja iz Rečice, njeno igranje na violino pa je pravi balzam za ušesa in dušo. Tej mladi gospodični želimo veliko uspehov. Svoj delež pa sta prispevala tudi naša neutrudna muzikanta g. Tine in g. Zlatko, tudi njima hvala. Marjani Deželak, družini Vudrag in vsakemu posebej, ki je prispeval k temu, da smo imeli tako lepo in nepozabno popoldne, vsem se iskreno zahvaljuje Marica Lesjak.
Marica Lesjak
Plesni tečaj
Aprila zbiramo prijave za plesni tečaj, ki ga bo izvajal Plesni val Celje. Cena tečaja bo med 35 in 40 evrov na osebo. Prosimo, da se prijavite v paru.
Novosti v CPP
V sodelovanju z AMD Laško in Svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Laško bomo seznanili ljudi z novostmi iz cestnoprometnih predpisov. Delavnica bo 19. maja med 9. in 12. uro. Prosimo, da se prijavite na tel. številki: 051 436 240 ali 03 734 18 80.
Valentinova delavnica z osnovnošolci v Trubarjevem domu upokojencev
Nič ni lepšega, kot preživeti urico v družbi najmlajših. Mi smo imeli tako srečanje v sredo, 10. februarja, z učenci 1. razreda OŠ Sava Kladnika iz Sevnice. Kljub oblačnemu in sneženemu vremenu so nam pričarali sončno urico, ko so v spremstvu dveh učiteljic prižvrgoleli v našo dvorano, kjer naj bi že po vnaprejšnjem dogovoru skupaj ustvarili razna ročna dela na temo valentinovo. Delali naj bi srčke in rožice, ki bi jih za valentinovo podarili našim najdražjim. Na mizi, za katero sem bila tudi jaz, sta bili že postavljeni dve vazi suhega cvetja, kar je delo naše stanovalke Lizike. Pripravljen je bil tudi krep papir in največ deklic se je ustavljalo ob naši mizi z željo, da bi se tudi one naučile te umetnosti. Zanimivo je bilo opazovati njihove radovedne obrazke in spretne ročice, ki so skrbno zlagale lističe, jih povezovale in nazadnje le izoblikovale rožico. To bo lep spomin! Pri sosednji mizi so izdelovali srčke iz rdeče valovite lepenke. Ga. Viktorija je šivala srčke iz rdečega žameta. Pod spretnimi prsti naše Nežike, Mije in Anice pa so nastajali srčki celo iz ličkanja. Druženje z mladimi je potekalo v zelo prijetnem vzdušju in je kar prehitro minilo. Ob koncu so nam učenci razdelili zelo prisrčna darila, ki so jih že prej izdelali samo za nas. Dve učenki sta se nam zahvalili vsaka s svojo pesmico, mi pa smo ju nagradili z bučnim aplavzom. Ta dan je bil za nas lepo doživetje, upam pa, da bo naše skupno delo tudi mladim ostalo v lepem spominu.
Marija Kozmus, stanovalka Trubarjevega doma upokojencev v Loki
Vzgoja in izobraževanje
Odprtje družinskega varstva Gradišnik v Tevčah
Prvega marca je na novo zaživelo varstvo otrok v vzgojno-varstveni družini Gradišnik v Tevčah pri Laškem. Družinsko varstvo poteka v sklopu Vrtca Laško, od matičnega vrtca pa je oddaljeno pet kilometrov. V varstvo so vključeni otroci prvega starostnega obdobja, to so tisti najmlajši, ki prvič stopajo v vrtec. Sprejetih je šest malčkov. V prvem mesecu so prag prestopili štirje mali radovedneži, v naslednjem mesecu pa se bosta pridružila še dva, tako bo v nadaljnje vedno bolj zabavno in živahno.
Otrokom je v stanovanjski hiši namenjeno spodnje nadstropje. Imajo svoj vhod, garderobo, prostor, ki je namenjen počitku, svoj sanitarni
prostor, osrčje pa je seveda igralnica. Vsi prostori so urejeni po predpisih, ki veljajo za vrtec oz. vzgojno-varstveno družino. Otrokom je na voljo tudi bivanje na prostem, saj je okoli hiše veliko travnate površine, ki je obdana z ograjo. V družinskem varstvu življenje poteka podobno kot v vrtcu. Skupino vodim vzgojiteljica Mateja Gradišnik. Vsakodnevno pa v skupini potekajo tudi določene dejavnosti, ki jih sproti načrtujem in jih prilagajam otrokom. Moja želja, da bi delala z malimi radovedneži, se mi je izpolnila, ostala
VPIS^MRTEC
Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2010/2011 (od 1. 9. 2010 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti.
Izbirate lahko med naslednjima programoma:
•	dnevni program (6-9 ur)
•	poldnevni program (4-6 ur, od 7.00 do 13.00)
V Enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00.
Prijave sprejemamo na vseh enotah Vrtca Laško do 30. 4. 2010:
Laško - Cesta na Svetino 2 a, tel.: 03-734-30-10 Debro - Poženelova 24, tel.: 03-734-30-70 Rimske Toplice - Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97 Zidani Most - Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06 Sedraž - Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54 Jurklošter - Jurklošter 23, tel.: 03-573-51-77 Družinsko varstvo Gradišnik - Tevče 31 a, vpis v Vrtcu Laško, tel.: 03-734-30-10
Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško.
O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v začetku junija.
Prosim, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov.
ZA LAŽJI VPOGLED V ŽIVLJENJE V VRTCU ORGANIZIRAMO DNEVE ODPRTIH VRAT od 9.00-11.00
12. 4.-16. 4. 2010 (Rimske Toplice, Zid. Most) 19. 4.-23. 4. 2010 (Laško, Debro, DV Gradišnik)
pa je želja, da bi se otroci pri meni dobro počutili in bi jim bilo čim bolj prijetno. Ob tem bi se rada tudi zahvalila ravnateljici Vrtca Laško Greti Labohar Škoberne, pomočnici ravnateljice Elizabeti Pfeifer, Dimitriju Grilu iz Oddelka za družbene dejavnosti Občine Laško in županu Francu Zdolšku, da so me podprli in mi omogočili odprtje vzgojno-varstvene družine. Trudila se bom, da bo vsem, tako otrokom kot meni, lepo!
srečanj, izletov, piknikov ... Prav tako prijetno pa smo doživeli praznovanje 10. rojstnega dne. Skupaj z otroki smo se na praznovanje pripravljali dober mesec dni. Otroci so z velikim veseljem oz. navdušenjem pomagali pri praznični ureditvi vrtca, izdelavi vabil za vse povabljene, prav tako pri pripravi daril za vse starše, stare starše in druge goste.
Praznovanje so otroci popestrili z igrico
Mateja Gradišnik
10. rojstni dan vrtca Jurklošter
No, tako, pa smo otroci in odrasli v vrtcu Jurklošter končno dočakali težko pričakovani 4. marec 2010, ki smo ga izbrali za praznovanje. Pa ne navadno praznovanje; ta dan smo namreč izbrali za praznovanje 10. rojstnega dne vrtca Jurklošter. Ko je naš vrtec pred desetimi leti prvič odprl svoja vrata najmlajšim iz našega kraja, skoraj nihče ne od blizu in ne od daleč ni verjel, da bo dočakal 10. rojstni dan. V vseh teh letih je naš vrtec doživel veliko zgodb - lahko bi jih pripovedovali otroci, ki so obiskovali vrtec, ali pa njihovi straši, ki so nam svoje otroke zaupali v varstvo. Skupaj preživimo veliko prijetnih dogodkov,
Živali pri babici Zimi, v kateri so prikazali, kako živali prihajajo k babici Zimi po topla oblačila. Med obiskovanjem babice Zime so prepevali tudi pesmice. Da pa so bolj korajžno zapeli, jih je na kitaro spremljal Miha. Da je bilo praznovanje še bolj prisrčno, sta nam ob spremljavi kitare zapela tudi mamica Karla in ati Anti. Kot se za vsak rojstni dan spodobi, je tudi naš vrtec
Vzgoja in izobraževanje
dobil torto, za katero so poskrbele prijazne kuharice iz Vrtca Laško. Praznovanje se ni zaključilo po končanem programu, saj smo vse goste povabili, da se posladkajo s piškoti, ki so jih spekli otroci v vrtcu, pa tudi z drugimi dobrotami, ki so bile pripravljene posebej zanje. Še enkrat bi se radi zahvalili vsem otrokom, staršem, sodelavkam iz enot Vrtca Laško, ravnateljici Greti Labohar Škoberne, županu Francu Zdolšku, predstavnikom občinske uprave, predstavnikom Krajevne skupnosti Jurklošter ter vsem ostalim, ki ste se udeležili praznovanja. Z nami ste delili nepozabne, prijetne trenutke in nam pokazali: naj bo vse videti še tako lepo ali tako slabo, važno je le to, da imamo ob sebi nekoga, ki nas podpira, spodbuja in nas ima resnično rad.
Milena in Renata
Šivilja na obisku
Raziskovanje je metoda aktivnega učenja, pri kateri ustvarimo možnosti, v katerih lahko otroci na različne načine poskušajo reševati probleme. S tem jim omogočimo aktivno učenje. Raziskovalna tema je nastala ob igri otrok z blagom. Kaj lahko delamo iz blaga? Z blagom so se otroci igrali v kotičku dom (zavijali dojenčke), pri mizah pa so rezali, lepili in risali na blago. Nejc nam je povedal, da njegova mamica šiva, in tako smo jo povabili v vrtec. Nejčeva mamica nam je pokazala blago, iz katerega je nameravala sešiti oblekico za dojenčka. Povedala nam je, da je blago kupila v trgovini z blagom in nam nato pokazala načrt (kroj), po katerem je blago urezala. Pri tem je potrebovala mere za velikost oblačila, zato je otrokom pokazala, kako se vzamejo mere za srajčko in krilo. Izmerila je nekaj otrok in seveda dojenčka iz kotička. Otroci so ugotovili, da oblačila ni enostavno sešiti in da za to potrebuješ: blago, meter, kroj, šiviljsko kredo, bucike, škarje, šivalni stroj in sukanec.
Kljub temu, da so otroci stari od 2 do 4 leta, so pri vseh dejavnostih dobro sodelovali. Nisva opazili, da bi se zanimanje za dejavnosti med dečki in deklicami razlikovalo, bolj se je čutila razlika med mlajšimi in starejšimi otroci.
Presenetili so naju zanimanje in dojemanje otrok, predvsem pa njihova sposobnost daljše koncentracije pri sledenju in sodelovanju v vseh fazah dejavnosti. Starejši otroci so hitreje povezali nove in stare izkušnje in so tudi spretnejši pri ročnem delu. Nejčeva mama nam je pokazala zanimivosti in spretnosti šivanja, za kar smo ji vsi zelo hvaležni.
Ivanka in Mira Izdelali smo si pustna oblačila
Približeval se je pustni čas in otroci so se med seboj pogovarjali, v kaj bi se našemili na pustni dan. Ker smo se vzgojiteljice starejših oddelkov že prej dogovorile, da bi letos ta dan popestrile z oblačili, ki bi si jih otroci izdelali sami, sem otroke s primernim pogovorom za to navdušila. Smo v projektu Pisani koški in večino izdelkov izdelujemo iz odpadnega materiala. Tudi to oblačilo naj bi bilo izdelano iz odpadnega materiala. Obvestili smo starše in začeli zbirati material. Ker smo otroci iz skupine Metulji, smo se dogovorili, da bomo metulji in seveda kako bi jih izdelali. Za izvedbo smo potrebovali temne kape,
OSNOVNA ŠOLA
PRIMOŽA TRUBARJA
LAŠKO

Pustne norčije
Kot smo že povedali na pustni povorki, smo kar nekaj časa razmišljali, kako bi se našemili, da bi vsi prikazovali eno pustno masko. Ideje so kar deževale.
črne vrečke za smeti, karton, tipalke in različne barve.
Ko smo zbrali material, smo pričeli delati. Največ časa smo izdelovali krila in tipalke. Krila smo izrezali iz kartona in vsak si jih je pobarval po želji. Nato so pobarvali še črne tipalke. Dan pred pustnim sprevodom smo imeli vse končano, za preizkus pa smo oblekli dva otroka. Otroci so bili zelo veseli in ponosni na svoj izdelek in komaj čakali naslednji dan. Zjutraj na dan pusta so bili zelo nestrpni in vzhičeni. S temno barvo smo si obarvali obraz, se oblekli v temna oblačila, si nadeli kapo s tipalkami in krila. Bili smo pripravljeni na odhod po mestnih ulicah. Počakali smo še na skupino Zajčkov in Veveričk in se odpravili proti mestu. Radovedni obrazi redkih starejših prebivalcev mesta so nam ploskali ter nas pohvalili, da smo čudovite domiselne in izvirne maske. Tudi sami smo se počutili prijetno in bili smo pustno razpoloženi. Predvsem pa srečni, da smo si enaki in »vsi enako lepi« ter da končno enkrat ni razlik med otroki.
Na koncu pa smo se odločili, da bomo nočno nebo. Potrebovali smo kar nekaj črnega in rumenega blaga, veliko rumene barve in kartona ter pridne roke učiteljic 2. in 3. razredov na MŠ Laško in njihovih učencev. Seveda pa nismo pozabili tudi na naše prijatelje iz 1. razredov, s katerimi smo si na pustni torek naredili svojo povorko po Laškem in za zaključek ples v šolski avli. Za pravo zabavo pa so poskrbele učiteljice na razredni stopnji v Laškem.
Ana Cestnik
Smučarska šola v naravi
Januarja so učenci petih razredov preživeli pet nepozabnih dni na Ložekarjevi turistični kmetiji v Logarski dolini. Naučili so se osnovnih pravil smučanja, si ogledali naravne znamenitosti v okolici kmetije, uživali v zimskih radostih na snegu in se ob večerih družili in veselili.
1. skupina: 5. b matične šole in POŠ Šentrupert
2. skupina: 5. a matične šole in POŠ Vrh nad Laškim
Vzgoja in izobraževanje
3. skupina: 5. a in b POŠ Debro
Med ustvarjalnim časom je nastala tudi ta pesem.
Nune
Osem deklet iz šole v naravi. Skupaj v sobi? Saj niste pri pravi! Hihitanja, vreščanja čez dan bilo obilo, ponoči nič spanja, se prej je zdanilo. Pet dni smo bile skupaj,
še bi ostale, tako lepo nam je tukaj, da kar bi jokale. Učitelji pravijo, da smo nabrite kot strune,
me pa vse vemo: le prijazne smo nune!
Tara, Katja, Zala, Tina, Petra, Tinkara, Larisa, Nina
Dragica Uršej
44. državno tekmovanje iz kemije
V soboto, 13. marca, je potekalo 44. državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje, ki je v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije potekalo na 15 osnovnih šolah po Sloveniji. Tekmovalo je 1.750 tekmovalk in tekmovalcev. PŠ Debro je gostila tekmovanje za celjsko B regijo, na
državno tekmovanje uvrstile učenke osmega razreda: Eva Lapornik, 8. b, Laško, Anja Pertinač, 8. a, PŠ Debro, in Lea Vegel, 8. b, PŠ Debro. Pred tekmovanjem smo izvedli kulturni program, ki ga je povezoval Anže Tratar iz 5. b razreda. Nastopale so mažoretke srednje skupine, ki jih vodi Majda Marguč, in učenke in učenci izbirnega predmeta Glasbeni projekt, ki jih vodi
katerem je sodelovalo 22 šol, ki jih je zastopalo 73 osmošolcev in osmošolk ter 17 devetošolcev in devetošolk. Iz OŠ Primoža Trubarja Laško so se na
Mateja Škorja. Za fotografiranje in potek kulturnega programa je poskrbela Irena Plevnik. Petra Vinder je gostom razdelila mape in praktična darila, namenjena tekmovalcem, tekmovalkam, mentorjem in mentoricam šol. Praktične nagrade so prispevali sponzorji: Mladinska knjiga (Lava 9), Pivovarna Laško, Aero Celje, Lekarna Cizej, Medved Daniel, s. p., Elektroinstalacije, Secaplast, d. o. o., ga. Nada Bezgovšek in Jože Sadar, s. p., Pizzerija Špica.
Za organizacijo in izvedbo tekmovanja smo poskrbele: Irena Namestnik, Jelka Dornik Binder, Ljudmila Pušnik in Milena Žohar. Tekmovanju je sledila malica, ki v so jo pripravile Mira Siljan, kuharici Štefka Sinkovič in Zdenka Razboršek, za urejene učilnice pa sta poskrbeli čistilki Darja Ukmar in Biljana Savic. Vsem skupaj se najlepše zahvaljujem za sodelovanje in pripravljenost za delo, tekmovalcem in tekmovalkam pa želim čim boljše rezultate.
Milena Žohar Foto: Irena Plevnik
KIZ - pouk malo drugače
Učenci matične šole in PŠ Debro so v letošnjem šolskem letu reševali Mega kviz pod okriljem Knjižnice Laško. Učenci 4. in 5. razredov so odšli v knjižnico in se podučili o pisateljici in svetovni popotnici Almi Karlin. Učenci
6. razredov so pri urah glasbene vzgoje spoznali Tartinija. Pouk je potekal v računalniški učilnici. O Vodniku so reševali kviz učenci 8. razredov, o matematiku Juriju Vegi pa učenci 7. in 9. razredov, oboji med urami zgodovine.
Knjižničarja Matej Jazbinšek in Barbara Rančigaj sta učence navdušila za delo. Preko vsebin, namenjenim mladim na spletni strani Knjižnice Laško, so dostopali do vprašalnikov Mega kviza. Na koncu so učenci glasoval i za njim najljubše knjige. To je oblika sodelovanja šole Primoža Trubarja s Knjižnico Laško, ki oboje povezuje in učencem nudi nove možnosti učenja.
Biljana Jošovc Pozdrav pomladi
Marec je mesec praznikov mamic in žena ter prihoda pomladi. Vse to so
združili v svoj nastop učenci razredne stopnje Podružnične šole Debro, ki so v torek, 16. marca, pripravili pomladno prireditev za svoje starše. Pred številnim občinstvom so se predstavili v pesmi, igri in plesih.
Irena Plevnik
Vzgoja in izobraževanje
OŠ Primoža Trubarja Laško skozi čas
3. del
Ob začetku II. svetovne vojne je bila večina slovenskih učiteljev odpuščenih. Iz Avstrije so prišle učiteljice, ki niso imele opravljenega učiteljišča. Obe šoli so ponovno zasedli vojaki, stalno bombardiranje ter pozneje uničeno poslopje B je zadalo šolstvu velik udarec. Po vojni sta bili šoli v zelo slabem stanju, inventar je bil odnešen ali razbit, arhiv uničen, knjige požgane. Prvi povojni upravitelj laške šole je bil Milko Jerše, 1946 ga je zamenjal Ciril Ravbar. Stanje se je počasi normaliziralo, 1945/47 so obnovili šolsko poslopje, kasneje so uredili še šolsko dvorišče, ogradili spodnji del in ob straneh uredili okrasni vrt. Leta 1948 je ravnateljevanje prevzel Jože Širec, to vlogo je opravljal 17 let.
gimnazijo. Ta je bila v bivši slovenski šoli, imela je štiri razrede, 9 oddelkov, 339 dijakov in 13 predmetnih učiteljev ter profesorjev. 1952/53 je bil priključen še vrtec. Upravitelji so bili Ciril Ravbar, Jože Širec, Stanko Tavželj, Nikolaja Železnik, Ernest Tiran, tajnik pa stari šolnik Juro Kislinger, ki je poučeval tudi nemščino. V Laškem je takrat poleg splošne obrtne šole delovala še lesna in kovinska šola z 39 vajenci, učitelj je bil Marij Bratuž.
Šola je bila moj dom. Pa ne zato, ker bi bil navdušen nad poukom in sošolci ali pa celo zaljubljen v svojo "tovarišico". V šoli sem zares stanoval skupaj s staršema -učiteljema - in bratoma. To je bila po eni strani prednost, saj sem lahko prišel v razred skupaj s šolskim zvoncem, po drugi pa me je vedno vleklo ven, v mesto, v naravo, k igri in žogi. Vzoren učenec pa sem zaradi staršev tako ali tako moral biti. Moje kraljestvo sta bila šolsko podstrešje in šolski vrt - tako smo mu rekli. Na podstrešju sem med ropotijo, ki zame to seveda ni bila, ure in ure iskal zaklade in sanjaril o daljnih deželah in čudesih, velik šolski vrt pa je bil večna učna ura življenja. V njem sem čakal, da so na vrsti gredic dozorele prve jagode in redkvice, se sladkal s prvimi hruškami, preizkušal vse vrste ribezlja, sredi poletja v rogovili drevesa glodal trpki sadež kutine in si želel, da bi bile višnje manj kisle. Samo nekaj metrov me je ločilo od Savinje in vrb žalujk, ki so bile s svojimi dolgimi lasmi krasen oprijem za drsanje po narasli vodi največjega slovenskega hudournika. V pozni jeseni pa mi je ostala še nešplja s svojimi koščičastimi sadeži, ki ti dajo sladkost šele, ko jih zmedi prva slana. Šolskega vrta ni več. Prekril ga je asfalt. Na igriščih se igrajo otroci šolarji. Upam, da imajo svoja kraljestva, kot smo jih imeli mi, in v njih iščejo izgubljene ideale.
Miran Šinigoj
Ko je 1950 začela v Laškem delovati nižja gimnazija, je bil za njeno vodenje izbran Jože Širec, vodstvo štirirazredne osnovne šole pa je prevzela Marija Špan. Na šoli je bilo oblikovanih 10 oddelkov ter pomožni oddelek za manj nadarjene. Sedemletka se je razdelila na osnovno šolo in nižjo
Z učenci 7. razredov smo bili povabljeni v Beograd, kjer smo se srečali s pionirji vse Jugoslavije. Navezali smo stike s pobrateno šolo v Trsteniku, s katero smo dolga leta izmenjavali obiske. V uvodu sem povedala, da smo imeli dvoizmenski pouk z zelo številčnimi razredi in brez telovadnice. Zato je bilo vodstvo šole prisiljeno v novogradnjo. Naši pionirji so zelo zavzeto in uspešno sodelovali pri agitaciji za samoprispevek občanov za izgradnjo nove šole in telovadnice. V novi šoli je bilo delo lažje in uspešnejše. Na dan šole 8. junija 1974 sem za uspešno delo z mladino dobila priznanje in plaketo Primoža Trubarja. Še vedno čutim vez s šolo in kolegi, ki so v zasluženem pokoju.
Danica Friedl
Učiteljski zbor, šolsko leto 1956/1957
Na OŠ Laško sem začela delati 1958, v na novo preoblikovani osemletki. Dobila sem 5. razred, ki je bil delno predmeten in dvoizmenski. Takratni ravnatelj je bil Jože Širec, postali smo eksperimentalna šola, dodatno smo izpopolnjevali znanje ter poleg šolskih opravljali tudi izvenšolske dejavnosti.
Sama sem prevzela mentorstvo PO (Pionirske organizacije). Naš pionirski odred Franc Rozman - Stane je vsako leto 29. novembra organiziral sprejem prvošolčkov v PO. Sprejem je bilo zelo svečan. Učenci so dali pionirsko zaprisego, dobili pionirske simbole (rdečo rutico, modro čepico in značko).
Vsako leto so se izvoljeni predstavniki razrednih skupnosti udeležili Zbora pionirjev, prišli so iz vse Slovenje. Tako so se spoznavali med seboj, spoznavali svojo domovino, kateri so obljubili, da jo bodo ljubili, čuvali in s svojim vedenjem, učenjem in znanjem prispevali k njenemu napredku. Zelo uspešni smo bili pri obujanju tradicij NOB. Vsako leto je naš odred sodeloval pri Kurirčkovi pošti, ki je potovala po partizanskih poteh, od javke do javke. Pri trasiranju poti so pomagali upokojeni borci in člani planinske zveze. Za uspešnost smo prejeli kipec kurirček, kije verjetno še na šoli. Učenci so sodelovali pri različnih krožkih in obšolskih dejavnostih. Udeleževali so se šolskih, občinskih, republiških in državnih tekmovanj in dosegali zelo dobre rezultate. Likovni krožek pod vodstvom učitelja Jožeta Majcna je sodeloval v likovni koloniji Trepča 77, kjer so dosegli odlična priznanja in nagrade. Mladi literati so se srečali na Ohridu.
Posnetek s s snemanja filma NA PAŠI - 1966. Osvojil je 1. nagrado v Ljubljani in 3. nagrado v Sarajevu
Na delovna leta v OŠ Laško me veže več lepih spominov. Najbolj na šestdeseta leta, ko smo z učenci v Pionirskem foto-kino krožku odkrivali skrivnosti in lepote fotografije. Še posebej so me razveseljevali uspehi učencev Marjana, Danija, Matjaža, Igorja, Darja in drugih, ki so na razstavah v slovenskem merilu dobivali bronaste, srebrne in zlate Puharjeve plakete. Učenci so v okviru krožka svoje fotografsko znanje nadgradili še s snemanjem kratkih igranih zgodbic na 8 milimetrski filmski trak. Tudi v tej dejavnosti so dosegle lepe uspehe in priznanja. Njihove filme so predvajali in ocenjevali na festivalu otroških filmov v Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Berlinu in Teheranu. Rečem lahko, da je bilo to obdobje najlepše v moji poklicni karieri.
Stanislav Kužnik
Snemanje filma SNEŽNA SIMFONIJA -1968
Nadaljevanje prihodnjič ...
f
Pripravila: Petra Velikonja
Vzgoja in izobraževanje
^^■pšISEDRAŽ^^H
Pust krivih ust
Pust je dan, ki se ga otroci na naši podružnični šoli vsako leto zelo veselijo. Že dneve poprej se pogovarjamo, kako se bomo našemili, kaj bomo predstavljali, kako se bomo zabavali. Tudi letošnji pustni torek smo navdušeno pričakali. Vsi smo se preoblekli v pustne šeme, se smejali drug drugemu in se medsebojno
občudovali. S pustnimi norčijami smo se okužile še učiteljice, ki smo se ta dan, prav vse, prepustile prazniku primernemu vzdušju in se v pustnem sprevodu skozi vas našemljene pridružile svojim učencem, ki so bili ta dan klovni, indijanci, kavbojci, slončki, vile, Pike Nogavičke in še mnoge druge maškare.
Med sprehodom smo prepevali pustne pesmi in preganjali letošnjo zimo. Ustavili smo se pri različnih hišah, kjer so nas velikodušno pogostili. Ko so bili naši želodčki polni okusnih sladkarij, smo se odpravili v šolo, kjer smo imeli pustno rajanje. Obiskali smo tudi malčke iz našega vrtca. Vsi smo bili zadovoljne in vesele maškare. To je bil zabaven dan. Pust, pust, krivih ust kmalu spet pridi k nam na dopust!!!
Učenci in učiteljice PŠ Sedraž
Proslava ob materinskem dnevu
Marec je mesec, v katerem se ponavadi otroci PŠ Sedraž veliko učimo in pogovarjamo o naših družinah, ki jih zelo radi tudi narišemo. Na tehniškem dnevu se vsako leto potrudimo, da izdelamo čim lepše darilo za svoje mamice. Zavedamo se, da je družina
naše največje bogastvo in da so naši bližnji tisti, ki nam vedno stojijo ob strani. Zaradi tega smo učenci in učiteljice PŠ Sedraž skupaj z otroci in vzgojiteljicami ter MPZ Sedraž v petek, 26. marca, pripravili proslavo ob materinskem dnevu. Z besedami, pesmijo, plesom in petjem smo se tako mamicam, očkom, babicam in dedkom zahvalili za dobro, ki ga ustvarjajo za nas. Prireditev je bila prijetna, dvorana svečano opremljena z našimi slikarskimi umetninami in vzdušje je bilo primerno. Otroci smo se odrezali tako, kakor najbolje znamo, in ob koncu prireditve smo skupaj s svojimi starši zadovoljno odšli domov.
Učenci in učiteljice PŠ Sedraž
Vtisi naših otrok ob marčnem pestrem dogajanju na naši šoli:
Materinski dan
Tako kot vsako leto smo se tudi letos pridno pripravljali na materinski dan, ki smo ga praznovali v petek, 26. marca. Za svoje mamice smo na tehničnem dnevu, nekaj dni pred prireditvijo, izdelovali darila, to so bile verižice v škatlici in čestitke. Pripravili smo tudi zelo lep program, v katerem smo vsi veliko sodelovali, ker nas je zelo malo na šoli. Mamicam smo zaigrali igrico, recitirali, peli in plesali. Bilo je zelo lepo ter naporno, marsikateri mamici se je utrnila solzica.
Tadeja Selič Mlakar
V petek, 26. marca, je na naši šoli potekala prireditev ob materinskem dnevu. Na prireditvi smo sodelovali vsi učenci od 1. do 5. razreda in naši najmlajši iz vrtca. To prireditev smo pripravili za vse krajane, seveda pa je bila prireditev posebej namenjena našim mamicam in babicam. Na prireditvi ste lahko videli vse od glasbenih točk, ki so jih izvajali naši sošolci, ki hodijo v glasbeno šolo, do plesa, folklore, igric in še bi lahko naštevali. Prireditev smo tudi dobro izpeljali, zato pa gre zahvala našim učiteljicam, vzgojiteljicam ter vodji moškega pevskega zbora gospe Mateji Škorja, da so nam pevci tako lepo popestrili večer s pesmijo. Z našim nastopom pa so bili zadovoljni tudi gledalci, tako da je bil ta dan poln sreče in veselja.
Andraž Nemec
Naravoslovni dan
V	petek, 5. marca, smo imeli učenci 5. razreda tehniški dan. Izdelovali smo razna gonila. Razdelili smo se v dve skupini. V prvi smo bili: Andraž Nemec, Anja Kumer Lapornik in jaz. V drugi pa: Nejc Vovk, Luka Pospeh, Jaka Rupnik in Tadeja Selič Mlakar. Delali smo po navodilih naše učiteljice Vesne Stopinšek. Naredili smo več kot 20 izdelkov. Delali smo približno 5 šolskih ur. Pri delu smo imeli tudi nekaj časa za svojo domišljijo. Na koncu, ko smo že pospravili delčke, ki so nam ostali, smo si ogledali, kakšna gonila smo izdelali. Ugotovili smo, da nam gre to delo dobro od rok, in se odločili, da se bomo še kdaj doma lotili takšnega dela. Imeli smo se zelo lepo!
Jure Knez
Naš športni dan
Ko smo prišli v Rimske Toplice, smo čakali avtobus, ki je imel veliko zamudo. Potem je le prišel in mi smo v prtljažnik znosili naše smuči, palice, smučarske čevlje in čelade, se posedli in se odpeljali. Pot je bila kar dolga, a ne predolga. Na Rogli je snežilo in bilo je mrzlo. Ko smo bili že na smučeh, smo se najprej razgibali in si privezali karte na bunde, nato pa smo odšli na poskusno vožnjo. Sledilo je tekmovanje. Jaz sem imela številko 9 in start sem zamudila, a sem ga nadoknadila. To je bilo moje prvo tekmovanje in bila sem sedma. Po tekmovanju smo odšli jest, saj smo bili zelo lačni. Kosilo nam je zato zelo teknilo. Po kosilu smo šli še malo smučat, nato pa smo odšli v Rimske Toplice. Bili smo zelo veseli, saj smo se imeli super.
Liza Škorja
Mi smo eko
V	oddelku podaljšanega bivanja se trudimo čim več naučiti o ekologiji in si urejamo eko kotiček. Danes smo pri kosilu dobili sok. Spomnili smo se, da bi lahko dokazali, kako povečati prostor v košu za smeti. Dobili smo 18 tetrapakov, od tega smo jih 11 stisnili, tri pa pustili. Potem smo jih ločili na dva kupa. Višina obeh je bila enaka. Ugotovili smo, da, če zložimo stisnjene tetrapake, ostane veliko več prostora v košu. Tako stisnjena embalaža pri hranjenju v kuhinjah ali zabojnikih zavzema 20-krat manj prostora kot nezložena embalaža.
Nejc Vovk
Vzgoja in izobraževanje
Glasbena tekmovanja in obletnica šole
Prihajajoča pomlad je v Glasbeni šoli Radeče in Podružnični glasbeni šoli Laško zaznamovana z odličnimi rezultati učencev na tekmovanjih, opravljenimi izpiti za srednjo stopnjo in pripravami na obletnico. 13. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjske in koroške regije, ki je potekalo 17. in 18. februarja, se je udeležilo 16 tekmovalcev, ki so v disciplinah flavta, klarinet in saksofon prejeli sedem zlatih, sedem srebrnih in dve bronasti priznanji. 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS je potekalo od 15. do 20. marca v Celju, Mariboru in Žalcu. V disciplini saksofon sta se tekmovanja udeležila Tina Kramar (Laško), ki je prejela srebrno plaketo, in Jure Knez (Radeče), ki je osvojil zlato plaketo. Njuna učiteljica je Neva Marn. V disciplini flavta je Alenka Pintar (Radeče) prejela srebrno plaketo; njena učiteljica je Antonija Germ. V disciplini klarinet je Špela Šrgan (Laško) prejela srebrno plaketo, Urška Sikovšek (Laško) bronasto plaketo, Jurij Martinčič (Radeče) zlato plaketo in Luka Vindišar (Laško) zlato plaketo, slednji je prejel tudi najvišje število točk v 1. a kategoriji in je igral na Zaključnem koncertu prvonagrajencev v Mariboru 1. aprila. Njihov učitelj je Primož Razboršek, korepetitorja sta bila Dejan Jakšič in Brigita Mlakar. V disciplini solfeggio sta tekmovala Jure Knez in Dominik Jakšič (Radeče) ter prejela priznanje za udeležbo, njuna učiteljica je Rosana Jakšič. 7. mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu od 4. do 7. marca so se udeležili: Anže Podlesnik (Radeče) -srebrna plaketa in Aljaž Rozman (Radeče) - bronasta plaketa (učitelj Boštjan Župevc) ter Jurij Martinčič (Radeče) - zlata plaketa, Primož Ulaga (Laško) -srebrna plaketa in
Luka Vindišar
(Laško) - zlata plaketa, laureat. Njihov učitelj je Primož Razbor-šek, korepetitor pa je bil Dejan Jakšič. V začetku marca je potekal sprejemni preizkus na sred-
njih glasbenih šolah. Opravili so ga Špela Šrgan (klarinet, Laško) učitelj Primož Razboršek, Lea Kolman (violončelo, Laško), učitelj Erian Karlovic, Aljaž Rozman^ (trobenta, Radeče), učitelj Boštjan Župevc, Jure Knez (saksofon, Radeče), učiteljica Neva Marn, Dominik Jakšič (glasbena teorija, Radeče), učiteljica Rosana Jakšič.
Vsem tekmovalcem in učencem, ki so opravili sprejemni preizkus, ter njihovim učiteljem izreka ravnateljica Rosana Jakšič iskrene čestitke za dosežene uspehe, s katerimi predstavljajo Glasbeno šolo Radeče in Podružnično glasbeno šolo Laško zunaj občinskih meja in v tujini. Zahvala velja tudi staršem, ki s spodbujanjem pripomorejo k uspešnemu delu svojih otrok in tako aktivno sodelujejo z učitelji.
Glasbena šola Radeče aprila praznuje 60-letnico delovanja, Podružnična glasbena šola Laško pa 35-letnico. Ob tej priložnosti smo pripravili slavnostni koncert, ki je bil 9. aprila v Radečah, veseli pa vas bomo tudi na slavnostnem koncertu v Laškem, ki bo v sredo, 21. aprila, ob 18. uri, v športni dvorani Tri lilije. Predstavili se vam bodo solisti, plesalci, komorne skupine ter orkestri, k sodelovanju pa smo povabili tudi bivše učence in učitelje.
Rosana Jakšič
PODRUŽNIČNA GŠ LAŠKO Živžav sredi trav
»Regratova lučka je padalo, ki te nosi, koder veter skrivnostno perje trosi.
Zato naj ne zbira si smeri neba, kdor se na tak polet poda, in ničesar naj ne jemlje s sabo ...«
Zapisana misel je del besedila skladbe, ki je navdihnila nastanek predstave Živžav sredi trav, ki so jo skupaj pripravili plesalci in plesalke plesnega oddelka Glasbene šole Radeče in Podružnične glasbene šole Laško. Predstava se je v dveh ponovitvah odvrtela na odru Kulturnega centra Laško v torek, 30. marca. V sredo, 31. marca, pa smo jo ponovili še na dopoldanskem delu Območne plesne revije Zavrtimo se, ki so si jo ogledali učenci prve triade obeh osnovnih šol iz Laškega. Na plesnem živžavu ni manjkalo rož, travniških palčkov, mravljic, čebel in čmrljev, žab,
pajkov, metuljev, kresničk in še nekaterih drugih travniških vragolij. Da je bila predstava estetsko zaključena celota, sta tokrat poskrbeli Mateja Orožim, ki nas je kostumsko opremila, in Nevenka Fantinatto, ki je scenografijo uredila tako, da se je ples dejansko zgodil med pravo živo travo. Pred prvo predstavo smo namenili pozornost tudi našim najmlajšim, plesalcem male plesne šole, ki so
pokazali, kako spontani in hkrati suvereni so v svojem plesnem izrazu. S svojim nastopom pa so pripomogli k celostnem vpogledu v proces, kje se plesno ustvarjalna pot začne in kako se nato skozi leta lahko razvija. Seveda je bilo za realizacijo take predstave potrebnih kar nekaj ljudi, ki so za odrom pomagali koordinirati tudi več kot 150 plesalcev. Zato iskrena hvala vsem učiteljicam in učiteljem glasbene šole, ki so pri tem prišli na pomoč. Plesalci se za podporo zahvaljujemo vodstvu šole in Kulturnemu centru Laško ter vsem staršem in prijateljem, ki verjamete v naše plesno ustvarjalno delo in nas pri tem spodbujate.
V Laškem smo tako zaradi omenjene predstave in plesne revije zelo intenzivno plesali dva dni, kar zagotovo pomeni, da imamo v občini nemalo otrok in mladostnikov, ki si želijo biti plesno ustvarjalni in to je vrednota, ki jo velja tudi v nadaljnje razvijati. Mi jo zagotovo bomo!
Špela Medved Foto: Foto atelje Sojč
Mladi
mm 11
Novi časi z novim vodstvom
Lep pozdrav vsem mladim in starim iz Študentskega, mladm-skega in otroškega centra Laško (ŠMOCL)!
Najbrž že mnogi veste, da se je v samem srcu mesta Laško, kjer se nahaja društvo ŠMOCL, zgodila sprememba v vodenju centra. S prenovljenim vodstvom in novo mlado energijo je društvo od novega leta začelo na kulturno-umetniškem področju delovati v korist vseh nas, ki si želimo na trenutek ali zgolj čez vikend malce pozabiti resničnost recesije, absurd politike in težo odpadkov, ki jih sedaj vsi vneto pobiramo in ločujemo. Vodstvo, ki ga zastopajo Rok Remic in njegovi podaniki v upravnem in nadzornem odboru, je s pomočjo ostale mladine iz bližje in širše okolice Laškega v pičlih treh mesecih izvedlo serijo projektov v korist vseh mladih občanov z inovativnimi programi v času pusta in počitnic, koncertov alternativne glasbe, fotografskih delavnic, obudilo kresovanje itd. Ta sapa na novo posvojenega otroka je obenem zastavila odličen projekt, ki ga boste najbrž vsi z navdušenjem sprejeli in mogoče nostalgično pritrdili, da je bil že skrajni čas, da se ga ponovno oživi, to je nakup laškega kina, ki ga je izvedla Občina Laško. Tako je, to ni šala, ampak resničnost, Laško je ponovno dobilo nazaj naš-vaš kino. Vendar, ker je vrstic ali prostora v biltenu premalo, vam obljubljamo, da vam v naslednji številki nazorno prikažemo projekt o prostorski in programski reorganizaciji Šmocla, ki se bo v prihodnosti razširil v prostore, kjer so se naši starši spoznali, prvič zaljubili in vneto navijali za Johna Wayna ali pretakali solze nad Mojo Afriko. Z mladinsko in ustvarjalno energijo vas vabimo, da se udeležite naših prireditev, za katere vam obljubljamo, da se bodo vrstile in zadovoljevale vse apetite, ne glede na starost, glasbeno usmerjenost ali umetniški nazor.
Jurij Šuhel
Mladi nikoli ne počivamo
Društvo ŠMOCL je v januarju, februarju in marcu organiziralo različne alternativne koncerte, poučne delavnice, prvovrstne filmske projekcije ter nadaljevalo sodelovanje s Thermano, d. d., pri izvedbi pestrega varstva otrok med šolskimi počitnicami. »Na mladih svet stoji« je nesporno dejstvo, ki se gav skrbno drži tudi naše društvo ŠMOCL. Ker se pomena sodelovanja mladih močno zavedamo, si v okviru naših projektov vztrajno prizadevamo za čim širšo vključenost mladih v lokalno in regionalno skupnost. ŠMOCL kot otroško, mladinsko in študentsko društvo v Laškem že vse od ustanovitve leta 2002 tako deluje za naše otroke, za našo mladino in za naše študente. Rezultat tegav so številni odlični projekti, ki jih je ŠMOCL že izpeljal, ter številni projekti, ki bodo realizirani v prihodnje. V januarju, februarju in marcu so tako potekali različni projekti, od rock'n'roll, hardcore, punk, rock, ska in jazz koncertov: Žižolath, Human Host Body (30. januarja), My own Private Alaska (19. marca), Bwase Nwage, Diego, Gunnyus (27. marca), do pomoči dvema mladima nadebudnežema pri izvedbi elektronskega večera z DJ-ji -New Chapter Volume I. (19. februarja). Za tiste bolj ustvarjalne smo izvajali tudi fotografsko delavnico Camera obscura in pinhole, ki bo svoj epilog dobila z razstavo fotografij 17. aprila v dvorani Kursk v prostorih Šmocla. O računalniškem učilu Mini Vega nas je poučil Boštjan Šuhel. Za vse ljubitelje kratkih filmov pa je potekala predstavitev domačega kratkega filma Rak, ki je nastal v koprodukciji Šmocla, režiral ga je Uroš ^Knez, v njem pa sta igrala Timeja Živic in Vladimir Djuknic. Organizirali smo tudi turnir v taroku, LAN-party za računalniške frike in potopisno predavanje Romarska pot v Camino de Santiago. Zlata dvajseta s plesalkami charlestona in zmagoslavjem jazza pa so zadela tudi nas na »20's night«.
Seveda pa smo poskrbeli tudi za naše
najmlajše. ŠMOCL je v sodelovanju s Thermano, d. d., med zimskimi počitnicami organiziral varstvo otrok, ki so skupaj z našimi prostovoljci veselo čofotali po vodi in ustvarjali neverjetne umetnine. Februarja je ŠMOCL na občinskem dvorišču organiziral tudi pustovanje za otroke in starše, ki so se lahko ob toplem čaju in kuhanem vinu malo pogreli, razvedril pa jih je tudi naš Španec Fernando, ki je izvedel prvovrstno lutkovno predstavo kar v slovenščini. Zvečer je sledil še večerni
Fotografska delavnica Camera obscura
Priprave na koncert skupine My Own Private Alaska
Pusta hrusta z Velikim medvedom in Rožnatim zajčkom
ples v maskah za tiste malo starejše.
Laura Cepin
Kaj dogaja v aprilu?
Petek, 16. april: Koncert skupine Shyam
Skupina je nastala novembra 1998 v Krškem. Do zdaj je izdala dva albuma, Željo daleč stran in Sonce v senci. Skupina je v 11 letih ustvarjanja šla skozi mnogo sprememb, a ostala zvesta svoji začrtani poti ter zvoku, ki ima svoje korenine zasajene globoko v bogati glasbeni zapuščini njenih članov. Trenutno ustvarjajo kot kvartet, z nekoliko bolj surovim, klubskim zvokom pa se vračajo h koreninam. Pričetek ob 21. uri, vstopnina je 4 EUR.
Sobota, 17. april: Razstava fotografij, narejenih na delavnicah Camera obscura.
Udeleženci odnesejo originale domov. Pričetek ob 19. uri. Otvoritvi sledi druženje ob glasbi. Razstava bo na ogled do 30. aprila.
Sobota, 24. april: Rock koncert -Muškat Hamburg (garage punk), God Damn It Boys (rocknroll/punk, Celje), Stranci (alternative rock)
Pričetek ob 21. uri, vstopnina 4 EUR.
Petek, 30. april: Kresovanje, letos prvič na Vesenjakovem travniku v Jagočah.
Intervju
Intervju z Gregorjem Siljanom
Če imaš voljo, najdeš tudi pot
Ni vsakomur dano, da bi sanje spremenil v resničnost. Za to si moraš prizadevati, garati, se čemu odreči in se na poti do cilja vprašati celo, ali ti je tega sploh treba. To se je na severu Gane, države na zahodnem delu najmanj razvite celine, pred dvema letoma vprašal tudi danes 23-letni Gregor Siljan. A se ni vdal, ni se preprosto vrnil v za življenje mnogo udobnejšo Evropo, ampak je v Afriki začel svojo pot. Na začetku je otroke, stare od dve do devet let - med njimi so bile tudi sirote - učil pisati in brati, med delom pa spoznal, da lahko le enake možnosti za vse iz otrok naredijo odgovorne odrasle. Zato je lani ustanovil organizacijo CINORG, ki bo otrokom s ceste omogočila šolanje, normalno prehrano in streho nad glavo. Gregor pa je na dobri poti, da uresniči še eno željo iz otroških let: po poklicu bo namreč pilot.
Gano obiskuješ že več let. Kdaj si se tja odpravil prvič in seveda - zakaj, kaj te je najbolj privlačilo?
V	Afriko sem si od nekdaj nekako želel. Nekje v meni je vedno obstajal nek glas, ki mi je velel, da moram tja. Več let sem tudi iskal kakšno organizacijo, preko katere bi lahko sodeloval pri pomoči otrokom in odraslim, ki so pomoči potrebni. Julija 2008 pa sem končno sedel na letalo in se odpravil proti Gani, in sicer v popolnoma lastni režiji, saj mi ni uspelo najti neke organizacije, ki bi bila primerna. Med drugim pa me je privlačilo biti človek v prvinski obliki in ne stroj s spranimi možgani (v kar nas prisiljuje ''moderna civilizacija'').
Kakšni so bili prvi občutki, je bil kulturni šok velik?
Prvi, takojšni vtis je bil vsekakor zelo pozitiven oziroma nekega velikega kulturnega šoka ni bilo. To pa se je spremenilo, ko sem se po dveh dneh bivanja v okolici glavnega mesta Akra odpravil proti mestu Tamale na severu Gane. Bolj, ko greš proti severu, manj je vsega, ljudje so bolj revni in razmere so slabše. Tako sem tisti pravi kulturni šok doživel šele na severu države. Prišlo je celo do trenutkov, ko sem se pri sebi vprašal, zakaj mi je tega treba. Ampak po dveh dneh se je tisti nekakšen grenak priokus spremenil v nekaj izredno lepega in magičnega. Počutil sem se doma.
V	Gani, ki je znana kot "otok miru" na sicer nemirni celini, je okrog sto različnih etničnih skupin. Kako se to kaže v vsakdanjem življenju?
Gana je ena mirnejših držav v še posebej razdraženi zahodni Afriki. Tudi ljudje so temu primerni. Čeprav so se še v bližnji preteklosti dogajale medplemenske vojne in spopadi, danes ni več tako. Treba je seveda vedeti, da je družba še vedno urejena v nekakšne plemenske skupnosti. Ljudje so ponosni na svoje korenine, na preteklost, svojo mitologijo, verovanje in kulturno izročilo. Še vedno se sliši zgodbe o spopadih, ki jih pripovedujejo starešine s ponosnim glasom in plamenom v očeh. Dandanes pa so se te zadeve že ohladile.
Osebno najbolj poznam pleme Dagbon oziroma Dagomba, ki ima središče v mestu Tamale, kjer tudi sam delujem. Ljudje so večinoma prijazni med seboj, spoštujejo drug drugega. Seveda pa se tu in tam najdejo kakšni glasni posamezniki, ki s provokacijami izzivajo razne reakcije. Le kje ni tako?
Ganci veljajo za odprte, gostoljubne ljudi. Kakšne so tvoje izkušnje?
Moje izkušnje z Ganci so izredno pozitivne. Nikoli nisem imel nikakršnih problemov. S pozitivnim pristopom in nasmehom na obrazu se da marsikaj storiti. Ljudje pa čutijo tvojo naklonjenost. Če nekdo na njih gleda zviška, oni to začutijo, opazijo in posledično tudi temu primerno odreagirajo. Verjamem, da, kar seješ, boš tudi žel. Z ljubeznijo in pristnim spoštovanjem sočloveka si tudi sam v zameno deležen podpore in spoštovanja, kar pa v Afriki veliko pomeni.
V Gani delaš prostovoljno, kot učitelj. Otroke učiš pisati, brati, računati, peti, se igrati. Kakšen je sicer njihov šolski sistem? Kako se način učenja razlikuje od tistega, ki ga poznamo pri nas? Kateri otroci prihajajo v šolo, kjer učiš ti? Res je, v Tamaleju delam kot učitelj v šoli oziroma vrtcu. Učimo se abecedo, števila, pesmice in igrice, nekateri tudi že prepisujejo besede s table, redki pa celo
preberejo kaj za sabo. Sliši se smešno, dejansko pa je to že zelo velik uspeh za otroka, starega pet, šest let. Delo je naporno, saj otroci ne vedo, kaj pomeni disciplina. Izredno težko jih je umiriti in motivirati, da sedijo, poslušajo in pišejo. Seveda pa so to le majhni otroci, ki bi se rajši igrali in divjali po razredu. Učitelj, ki v roki nima palice, je bolj malo pomemben. V tem vročem loncu otrok in prostovoljcev pa se na koncu skuhata prijateljstvo in ljubezen, ki ostaneta za vedno. Šola je v sklopu sirotišnice v Nyohini v Tamaleju. Otroci prihajajo iz bližnjih domov, seveda pa to šolo obiskujejo tudi sirote iz tamkajšnje sirotišnice. Stari so vse od dveh do devetih let in razdeljeni v tri razrede, glede na znanje in sposobnost vsakega posameznika. Šolski sistem kot tak pa ima po mojem mnenju nekaj pomanjkljivosti. Učenec praviloma ne sme v šolo, če nima šolske uniforme, ki pa^ ni brezplačna. Tako vsi ne morejo v šole. Šole kot objekti so v slabem stanju, potrebščin ni, včasih ni niti miz in stolov in otroci sedijo na tleh ter poslušajo učitelja pred na pol razpadlo tablo. Razmere so daleč od optimalnih.
Eden večjih problemov v sistemu je ta, da, tudi če imaš šolo in mogoče celo univerzitetno izobrazbo, ne dobiš službe, ker enostavno ni industrije, ni trgovine, kot jo poznamo pri nas, ni ničesar. Pri nas je premalo delovnih mest, v Afriki pa delovnih mest sploh ni.
V medijih običajno vidimo le dve podobi afriških otrok: lačne otroke na eni in otroke, ki se smejijo v objektiv, na drugi strani. Kakšna pa je realnost?
Realnost je takšna, da so tisti otroci, ki so revni in lačni, in tisti, ki se smejijo v objektiv, eno. Te stvari je težko opisovati z besedami, to je treba videti na lastne oči in čutiti v srcu. Sreča in iskren nasmeh otrok v raztrganih, prevelikih in umazanih majicah, ki stojijo bosi ob cesti in se igrajo ter vzklikajo tvoje ime ter mahajo v pozdrav. V zameno ne zahtevajo ničesar, le iskren nasmeh in pozdrav. In tako so srečni naprej. Seveda je otrok, ki s solzami in žalostjo v očeh živijo iz dneva v dan po principu iz roke v usta, veliko. Trpljenja je ogromno. Ljudje pa živijo kot ena velika družina. Skrbijo za svoje sosede in sosedje vračajo skrb. Tako pride do nekakšne harmonije, do nekakšne pozitivne atmosfere, ki se jo začuti. Kaj takšnega smo Evropejci po mojem že zdavnaj pozabili in bi se lahko marsikaj naučili od Afričanov.
Kako pogosto potuješ v Gano oz. koliko dni na leto si tam?
Gano sem obiskal julija 2008 za štiri tedne, julija 2009 za tri tedne ter konec decembra 2009 za sedem tednov. Vse to pa je še vedno premalo za dosego naših in mojih ciljev. Še vedno pa me na fakulteti čaka diploma in nekatere druge stvari, ki jih je treba urediti v Sloveniji, tako da si zaenkrat še ne morem privoščiti daljšega obiska v Gani.
Kako je Gana spremenila tebe? Imaš zdaj drugačne vrednote, vidiš svet na drugačen način?
Gana ni drastično spremenila mene ali mojega dojemanja sveta. Je pa vsekakor potrdila in potencirala moja prepričanja o vrednotah (in o pomanjkanju teh v ''razvitem'' svetu) in o življenju kot takem. Sam sem do te svoje filozofije prišel skozi več let (prek glasbe, poezije, spoznavanja religij ...), Afrika pa je s svojo energijo le potrdila smer mojega razmišljanja.
Glede na to, da si razpet med dve celini, da deluješ "na zemlji in v zraku", naj bo zadnje vprašanje: kako in kje se vidiš v prihodnosti?
Trenutno stojim na velikem križišču v svojem življenju, veliko stvari je odprtih. Res je, da je trenutno izredno težko najti službo v Evropi, kar me sili v pogled dalje v svet. V Gani imam ponudbo, da bi kot pilot letel za tamkajšnjega letalskega prevoznika, odpirajo se možnosti tudi drugje. To je, kar se tiče letenja. Vsekakor pa imam namen v prihodnosti nadaljevati z delom v CINORG-u, mogoče se v okviru tega še širiti. Nekakšni okvirni načrti so skovani, čeprav nikoli ne veš, kam te odnese prihodnost.
Jasmina Štorman Foto: Arhiv Gregorja Siljana
■
Mladi

^ m
■ C (Ti
Gregor je organizacijo CINORG (Children In Need Organization) ustanovil skupaj s somišljeniki iz Gane. Verjamejo namreč, da se da marsikaj spremeniti na bolje. »Otrokom je treba omogočiti enakovredne priložnosti za razvoj v odrasle, odgovorne osebe. Treba jih je s ceste posaditi v šole, jim omogočiti normalno prehrano in streho nad glavo. Sirot je po cesti veliko in ti otroci resnično potrebujejo pomoč,« pravi in dodaja, da je bilo takšno organizacijo preprosto treba ustanoviti. Druge organizacije namreč za prostovoljno delo zahtevajo plačilo in ti določijo družino, pri kateri naj bi kot prostovoljec delal. »Se pravi, plačati moraš dokaj visoke zneske, da lahko prostovoljno pomagaš ljudem. To se mi je zdelo zelo narobe. Zdaj se lahko preko CINORG-a kdorkoli odloči za prostovoljstvo brez kakršnegakoli plačila organizaciji. Mi smo tu za tiste, ki želijo pomagati ustvarjati boljši svet,« pojasnjuje Gregor. Sestava organizacije je preprosta. V Gani sta najpomembnejša dva soustanovitelja, Abdulai Taajudeen (Taaj) in Abass Zakaria, ki vodita zadeve v Tamaleju. Prek organizacije CINORG ravno zdaj v Tamaleju deluje ena prostovoljka, za katero skrbita Abass in Taaj, ji predstavljata kulturo plemena Dagomba ter način in filozofijo življenja v severni Gani. V Sloveniji je za predstavitev organizacije in njihovega dela ter za zbiranje sredstev, s katerimi skrbijo za otroke, zadolžen Gregor Siljan. Denar, ki se zbere v Evropi, se nakaže na CINORG-ov račun v Gani, z njim pa razpolagata Abass in Taaj. »Z vsakim nakazilom je več otrok v šoli in manj na cesti. Organizacija je še precej mlada, še vedno se razvijamo, v bližnji prihodnosti bomo pridobili tudi spletno stran, v Gano bomo pošiljali še več prostovoljcev,« napoveduje Gregor. Če imate kakršno koli vprašanje o organizaciji, mu lahko pišete na elektronski naslov:
grega1986@gmail.com.
Predavanje Gana - skozi oči Gregorja Siljana
V petek, 26. februarja, smo se v Hiši generacij usedli na stole, se pripeli in se podali na razburljivo potovanje po Gani. Naš vodič, lakovec Grega Siljan, študent strojništva, nas je po tej obmorski zahodnoafriški državi popeljal na zanimiv, iskren in izjemno zabaven način. Predstavil nam je svoje delo v sirotišnici in šolah ter nam s fotografijami, filmi in glasbo pokazal vse lepote in kulturne razlike, ki jih nudi Afrika. Njegovo predavanje sta prežemali pristna ljubezen do te
turnir se je prijavilo kar nekaj navdušencev za podiranje kegljev, ki so v dveh urah dosegli kar nekaj strikov, sparov, manjkali pa niso niti padci, na srečo brez hujših posledic. Čeprav sta prvotna namena turnirja predvsem zabava in druženje, smo najboljši igralki in najboljšem igralcu po zaključku bowlanja podelili pokala. Tokrat sta bila najboljša Barbara Knez in Gregor Kristanc, ki sta v posamezni igri podrla največ kegljev.
52. akademski ples
Po več kot pol stoletja tradicija še
države, preprostih in prijetnih ljudi, ki tam bivajo, in tudi predanost do dela, ki ga opravlja. Gregor je lani ustanovil organizacijo Cinorg (Children in need organization), ki zbira sredstva za otroke v šolah, sirotišnicah in za tiste na cesti. Večer je bil tudi dobrodelno obarvan, saj so obiskovalci po predavanju lahko kupili slike ganskih umetnikov, nakit in razglednice. Gregor (in seveda tudi LAK) se vam vsem, ki ste prispevali, iskreno zahvaljuje. Zbrali smo 600 evrov in Gregor jamči, da bo denar koristno porabljen. Hvala za obisk in podporo!
Urša Sojč
Turnir v bowlingu
V soboto, 6. marca, je LAK organiziral sedaj že tradicionalni turnir v bowlingu na Bowlingu Planeta Tuš. Na
vedno ni pozabljena. V soboto, 27. marca, je bil v Zdravilišču Laško že 52. akademski ples v organizaciji Laškega akademskega kluba. Dvorano so dodobra zapolnile vse generacije Laka, od akademikov, starih bajt do brucev. Po nagovoru predsednika kluba, prihodu Zelenega carstva in predstavitvi akademikov so se predstavili letošji, sicer maloštevilčni, vendar pa toliko bolj zabavni in (ne)iznajdljivi bruci. Po enournem programu je sledila še podelitev štoplcigrov novim diplomantom in dud novopečenim staršem. Kljub eno uro krajši noči in posledično eno uro krajšemu druženju, je tudi letošnji akademski ples uspel po pričakovanjih.
Nika Košak
Rock koncert na Vrhu nad Laškim
Na Vrhu nad Laškim se je sredi marca zgodil pravi rock koncert. Tuffer band, ki ga sestavljajo Gregor Trupi, Matej Rajh (oba na kitari), Tadej Krašovc na basu in Robi Slemenšek na bobnih, je na svoj prvi koncert privabil okrog 90 ljudi, ki so se izkazali za odlično občinstvo. Člani Tuffer banda so začeli igrati pred kakšnim letom, bolj za šalo kot zares, a je zdaj prišel čas, da se predstavijo tudi javnosti. Koncert je več kot izpolnil njihova pričakovanja, želijo pa si, da bi bilo takšnih prireditev še več.
J. Š.
Potopis
Nekega februarskega dne pred letom dni me je zapeljala misel na potovanje, ki je v meni tlela in čakala na primeren trenutek že dolgo časa. Z Matejem sva imela dolg pogovor in glede na to, da še nisem bila zunaj Evrope, sva se odločila za Azijo. Natančneje Indijo in Nepal. In še isti večer sva prek spleta kupila letalske karte z odhodom v začetku oktobra. Sledili so meseci pričakovanja, urejanje vize, potnih listov, nakup obvezne opreme in potem ... akcija. Potovanje sva začrtala zgolj okvirno in odšla na pot brez vodičev in zemljevidov, saj dobro veva, da se najboljše stvari dogajajo spontano. Zgodaj zjutraj sva letela z Brnika na Dunaj in naprej do Delhija, kamor smo prispeli ob treh ponoči. Ob izstopu iz klimatiziranega letala me je prvič oblila prava subtropska vročina. In kot nalašč je indijska vlada na letališčih sprejela ukrep proti širjenju prašičje gripe, v okviru katerega so namestili toplotne kamere in zdravnika, ki te je izprašal o počutju. Kar dvakrat me je vprašal, ali res nimam povišane temperature, zraven pa nejeverno pogledoval v moj posnetek s kamere, ki je bil seveda ves rdeč, ker mi je bilo neznansko vroče. Ko na vse pridno odgovoriš in ko se izkaže, da Slovenije ni na listi držav, ki so okužene, dobiš uradno potrdilo o tem, da nimaš prašičje gripe. Takoj zatem sta sledila slačenje in preoblačenje v kratke rokave in hlače. Kljub pozni uri je bil Delhi živahen in
restavraciji in tako pristala v majhni črni kuhinji skoraj čisto na ulici. Hrana je bila odlična in bila sva navdušena nad bogato začinjeno lečino omako (dal) in čapatijem (chapati, nevzhajan kruh, pečen na odprtem ognju) ter rižem in špinačno omako s koščki
vožnja s taksijem je bila prav posebno doživetje iz več razlogov: vozijo po levi, vožnja »v škarje« je povsem normalna, prometna signalizacija se načeloma ne upošteva, vse gre na milimetre, vsi ves čas trobijo (sicer se ti takoj zgodi nesreča, saj zaradi nekontrolirane gneče, ki navadno vključuje tudi proste živali, ne moreš paziti na vse, s trobljo pa daš vedeti, kje si), tovornjaki z glasnimi, spevnimi trobljami so živo poslikani, preseneti pa te tudi pogled na stotine spečih ljudi po gradbiščih, pločnikih itd. Da ne omenjam meglice smoga in izpuhov, ki ni dovolila pogleda na več kot naslednjih sto metrov. Jasno postane, da ni nič tako, kot je doma v Evropi. Naslednji dan sva se zbudila v vročem in prometnega trušča polnem Delhiju, v občutno predragem hotelu, zato sva se po natrpanih ulicah Paharganja namenila najti cenejši hotel. V načrtu sva imela čim prej zapustiti Delhi in oditi proti Nepalu, saj sva lovila lepo, sončno jesensko vreme. Znašla sva se v turistični agenciji, kjer so naju prepričali, da v Nepalu še dežuje in da si najprej ogledava malo severne Indije. Glede na najine želje so nama, ob obveznem indijskem čaju, sestavili program za teden Radjastana. Peljali so naju tudi v trgovino z indijskimi oblačili, kjer sem ugotovila, da moram po Indiji hoditi v dolgih hlačah in s pokritimi rameni, ne glede na visoke temperature. Sledilo je prvo pravo indijsko kosilo. Vztrajala sva, da želiva jesti v lokalni
popečenega mladega sira (palak panir). Zvečer sva se sprehodila po okolici hotela in se radovedno predala utripu mesta z vsemi petimi čutili.
Naslednje jutro smo z Ajayem, prijaznim šoferjem, pozneje pa tudi prijateljem, krenili proti Radjastanu po le nekaj let stari, gladki in široki, skratka šolsko urejeni avtocesti, ki začuda ni bila prometna. Kljub temu se nismo peljali več kot 70 km/h. Tudi Ajaya sva prosila, da se ustavljamo v lokalnih, domačih restavracijah, on pa nama je oporekal, češ da smo zahodnjaki preveč občutljivi in da hitro zbolimo. Čez nekaj dni nama je čestital, da sva njegovi prvi stranki v petih letih, odkar opravlja svoje delo, ki lahko jeva v lokalnih restavracijah in pijeva vodo, ki jo ponujajo v vrču na mizi, ne da bi pri tem imela kakršnekoli zdravstvene težave. Izkazalo se je, da v lokalnih restavracijah vedno strežejo svežo hrano, pripravljeno tik preden jo dobiš na mizo, medtem ko v mnogih turističnih restavracijah	strežejo
predpripravljeno hrano. Razlike v cenah in okusu so astronomske. Radjastan ni le puščava, je država palač in kraljevih zgradb. Njegovo bogastvo že stoletja izhaja iz obdelave svile, marmorja in dragih ter poldragih kamnov. Po vsej deželi je moč videti številne delavnice, kjer mojstrsko obdelujejo marmor, večinoma ročno, in iz njega izdelujejo čipkaste vzorce s podobami slonov, kamel, božanstev, rožic in vitic, katerih živost, lahkotnost in igrivost skorajda ne dajo verjeti, da so iz težkega, trdega marmorja. Pa vendar, mojstrovine, med katere spadajo tudi marmorne intarzije z dragimi in poldragimi kamni, so del njihove barvite, umetnosti, ponosa, vere, ljubezni in vojn polne zgodovine. V palačah, ki se lahko kosajo z znanim Taj Mahalom, je Radjastan zapisal svojo stran v zgodovini. Jaipur je mesto dvorcev in utrdb, zgrajenih iz rožnatega peščenjaka, imenovan tudi Pink city, rožnato mesto. Ob njem leži jezero, na katerem se iz vode dviga bela palača, znana kot Lake palace (Jal-Mahal). Ogledala sva si Amber fort, kjer sva se za več kot tri ure dodobra potopila v sanjavo vandranje po ozkih hodnikih in velikih, s štukaturami najboljše kakovosti okrašenih sobanah, ki so jemale dih. Spet druge so bile ozaljšane s poldragimi kamni, sveže restavriranimi freskami in marmornimi rezbarijami. Palača
ima ogromne površine, pot do nje, vrata na obzidjih in dvorišča pa so po velikosti prirejeni celo za prihod s sloni. Zvečer smo se sprehodili po centru Jaipurja in si privoščili najboljši banana lasi (posladek iz koščkov zmečkane banane in jogurta), serviran v ljubkem glinenem lončku. To je bila, na žalost, ena redkih priložnosti, ko smo imeli čast piti iz glinenega lončka. Še ne 30 let nazaj Indija ni poznala plastike. Čaj in lasi so pili iz glinenih lončkov, ki so jih nato razbili na tleh, in ker je glina hitro razgradljiva, ni bilo smeti. Hrano so servirali v bananinih listih, ki so jih nato prav tako odvrgli, kamor je naneslo. S plastiko je navada metanja ostala, smeti pa je vse več. Ker obstaja tudi kasta, katere naloge so čiščenje, pobiranje in recikliranje smeti, se drugi zanašajo nanje in mečejo skozi okna na kupe smeti, te pa najprej preiščejo svete krave, prašiči in psi.
Iz Jaipurja smo odrinili proti svetemu mestu Puškarju. Je zelo staro, velikih legend polno majhno romarsko mestece, z eno konkretno ulico trgovinic in uličnih prodajalcev ter nekaj hoteli, znano pa je po edinem templju, posvečenem najvišjemu bogu Brahmi. Ob mestu leži sveto jezero, ki ima po bregu nanizane templje in stopnišča. V Puskharju veljajo posebna pravila, prepovedana je, recimo, uporaba alkohola in mesa. Prav tako je pravilo, da moraš pred vstopom v katerikoli tempelj opraviti obred čiščenja, ki ga vodi brahmin, s čimer sebe ter svojo družino opereš preteklih grehov in slabe karme. Ob koncu prejmeš še »potni list za Puškar«, rdečo vrvico okrog zapestja, ki odpira vrata vseh templjev v mestu.
Ko si enkrat na robu puščave, si ne moreš kaj, da ne bi vsaj malo pokukal, kako stvari tam izgledajo. In skoraj ni boljšega načina, kot da se še pred zoro odpraviš tja s kamelo. Kot sva lahko izkusila, je prava umetnost ujeti ritem z njo. Po nekaj poskakajočih kilometrih smo se v idilični svetlobi trenutka
sončnega vzhoda ustavili in se tiho zazrli v peščene sipine. Zrak je bil poln čarobne umirjenosti in zadovoljstva.
Maja Bukovec Foto: Maja Bukovec, Matej Prihavec
34
Društva
PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO MED PLANINCI POGREŠAJO NAJMLAJŠE
Člani Planinskega društva Laško smo se 20. februarja zbrali na volilnem občnem zboru v gostilni Čater na Marija Gradcu. Na zboru smo izvedeli, kaj je vodstvo društva v letu 2009 pripravilo in tudi realiziralo. Načelniki odsekov oz. vodje posameznih akcij so podali poročila, ki so potrdila, da je bila naša dejavnost še kako razgibana, da pa žal ugotavljamo, da se za sodelovanje ne zanimajo najmlajši - osnovnošolci, ki so potencialni prevzemniki planinske dejavnosti v prihodnosti. Nadaljevanje občnega zbora je bilo namenjeno sprejemu planov dejavnosti v letu 2010, ki seveda spet zahtevajo veliko prostovoljnega dela, odgovornosti in vztrajnosti. Najbrž bi se morali tudi vprašati, komu so namenjene določene akcije, saj jih mnogi uporabniki ne znajo ceniti in ne vedo, koliko dela je bilo vloženega. Pri tem mislimo na
obnavljanje in vzdrževanje poti, odgovornost vodnikov na izletih, vzgojo mladih, skrb za planinski dom na Šmohorju in še in še. Opravljene so bile tudi volitve. Člani upravnega odbora so načelniki odsekov: Jože Krašek odseka za planinske poti, Marko Mavri vodniškega in mladinskega odseka, Jože Rajh je vodja^ gospodarskega odbora, Tone Šterban vodja pohodniške sekcije Društva upokojencev Laško, Mateja Slemenik vodi planinski krožek na OŠ Primoža Trubarja Laško, David Lapornik je načelnik odseka za orientacijo, Fanika Wiegele odseka za varstvo narave, v odboru pa so tudi Matjaž Pikl, Andrej Mavri in Jože Videc. Predsednik društva je Cveto Brod, podpredsednik Jože Rajh, tajnica pa Nataša Krašek. Za gospodarsko dejavnost in sodelovanje z najemnikom planinskega doma na Šmohorju so odgovorni člani gospodarskega odbora: Jože Rajh, Matjaž Pikl in Andrej Mavri. Na čelu nadzornega odbora je Roman Mavri, člana odbora pa sta še Andrej Wiegele in Martina Meterc. K sreči ima častno razsodišče najlažje delo, saj ni spornih primerov: vodil ga bo Edvard Lah s članoma^ Martinom Razborškom in Marijo Čater.
Da je planinstvo v naših krajih v zavesti ljudi, dokazuje tudi najstarejše slovensko glasilo Planinski vestnik, saj letos slavi že 115 let izhajanja. Naročite ga lahko na Planinski zvezi Slovenije ali pa kar pri društvu, ki bo poskrbelo za vse. Poskrbeli bomo tudi za rešitev morebitnih drugih vprašanj v zvezi s planinsko dejavnostjo v društvu, ki mu želimo še veliko uspešnih akcij ob čim večji podpori članstva in somišljenikov ter podpornikov. Naša skrb je tudi ohranitev našega slovenskega okolja, da se ne bomo znašli v podobnih razmerah kot pred 100 leti, ko so naši slovenski predniki kupovali slovensko zemljo, da so lahko gradili slovenske planinske objekte. Poskrbimo, da ne bomo hodili in prebivali v potujčenem okolju! V letošnjem letu so bile za množičnost opravljene naslednje aktivnosti: na novega leta dan je bil Novoletni pohod na Babo (Zg. Rečica), 3. januarja pa že 18. pohod na Govški brd. 9. januarja so se planinci skupaj z Društvom za ohranjanje tradicije XIV. divizije podali po poteh spomina na Pohorski bataljon od Osankarice do Treh žebljev na Pohorju, 31. januarja pa so se v zimskih razmerah vzpeli na Kriško goro. Veliko planincev se je od 5. do 7. februarja udeležilo pohoda od Sedlarjevega do Gračnice po poteh XIV. divizije. Tretjo soboto v februarju smo planinci zborovali. Za začetek pohodov v marcu so se planinci podali na pot na Cicelj in Murovico, 21. marcav pa je bil že 26. marčevski pohod na Šmohor.
Fanika Wiegele Foto: Vili Hladin
Planinke, planinci!
Pridružite se nam v akciji Očistimo Slovenijo v soboto, 17. aprila!
Očistimo planinske pešpoti, za
katere skrbimo markacisti v Planinskem društvu Laško.
Zborno mesto:
Sindikalni dom v Hudi Jami ob 8. uri, kjer dobite navodila, vrečke in rokavice.
Informacije in prijave:
Fanika Wiegele - 041 907 367 Jože Krašek-Joco - o41 317 080 Cveto Brod - 031 376 389 Jože Rajh - 041 643 165 Krajevna skupnost Rečica -prijave na internetu
Športno društvo Vrh nad Laškim tudi letos organiziralo velikonočni turnir v namiznem tenisu
V Športnem društvu Vrh nad Laškim smo tudi letos organizirali tradicionalni velikonočni turnir v namiznem tenisu. Turnir, ki je bil v soboto, 3. aprila, v Gasilskem domu Vrh nad Laškim, je bil tudi letos dobro obiskan. Udeležili so se ga igralci iz bližnjih krajev, veliko starih prekaljenih igralcev in tudi precej dobrih mladih igralcev. Tekmovalci so se pomerili v dveh skupinah s po sedmimi igralci. Vsak je igral z vsakim, posamezni igralec pa je tako odigral šest tekem. Najboljša dva iz vsake skupine sta napredovala v polfinale. Na koncu so zmagale izkušnje, tako da je prvo mesto zasedel Mirko Petek, drugo je osvojil Vlado Blatnik, tretje pa je pripadlo Cvetu Privšku. Nehvaležno četrto mesto je osvojil Sandi Pavlinc. Prišlo je tudi veliko gledalcev, ki so lahko opazovali zelo dobro igranje vseh tekmovalcev. Upamo, da bo ta turnir v prihodnjih letih privabil še več ljubiteljev namiznega tenisa. Že letos pa se je pokazalo, da je tudi v mladih vrstah precej zelo dobrih igralcev, ki bi lahko tradicijo dobrega namiznega tenisa v našem kraju ohranjali še dolga leta.
David Bezgovšek
IV. Memorial Štefana Šemrova
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v soboto, 27. marca, v Rečici pri Laškem izvedlo tekmovanje v streljanju z malokalibrsko pištolo na 25 m, poimenovano IV. Memorial Štefana Šemrova 2010.
Tekmovanja se je udeležilo 22 ekip oziroma 66 posameznikov. Povabili smo tudi ožje sorodstvo in sodelavce, prijatelje, s katerimi je Štefan Šemrov preživel večino svojega življenja, častne goste, župana Občine Laško Franca Zdolška in župana Občine Radeče Matjaža Hana. Vseh udeležencev je bilo okoli 90.
Po uvodnih nagovorih predsednika OZVVS Laško Draga Ožeka in župana Franca Zdolška ter predstavitvi pravil tekmovanja je tekmovanje steklo. Za zbrano populacijo (OZVVS, Združenja Sever, OZSČ in Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško) so rezultati izredno dobri, k čemur je pripomogla tudi odlična organizacija tekmovanja, za kar so poskrbeli prizadevni člani Strelske družine Dušana Poženela Rečica pri Laškem. V ekipni konkurenci je z 277 krogi slavila ekipa Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško I. (Andrej Brunšek, Jože Plahuta in Niko Zorec), druga je bila ekipa Zveze veteranov vojne za vSlovenijo Celje (Slavko Frece, Janez Štuhec in Drago Guček) z 270 krogi, tretje mesto pa so z 261 krogi zasedli člani Združenja Sever - Odbor Laško (Boris Gorišek,
Društva/Napovednik prireditev
Damjan Sajovic in vPeter Tkalec). Prehodni pokal za Memorial Štefana Šemrova ostaja v trajni posesti Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško - ekipa I., saj so tretjič zapored slavili ekipno zmago.
V posamični konkurenci so rezultati še tesnejši. Zmagal je Uroš Kovač (OZSČ Hrastnik) s 96 krogi (od stotih), drugo mesto je osvojil Andrej Brunšek (Društvo XIV. divizije Laško I.) s 93 krogi, tretje mesto pa si je priboril Slavko Frece (OZVVS Celje), prav tako s 93 krogi. Enak rezultat sta dosegla tudi Peter Tkalec in Nenad Vignjevič, na koncu pa sta odločala večje število polnih desetk in žreb. V ženski konkurenci je zmagala je Zora Lavrinc z 78 krogi, druga je bila Tina Kaker s 73 krogi in tretja Gozjdnikar Majda z 62 krogi. Gostišče Čater je vsem udeležencem pripravilo okusen bograč, Nestl Kladnik je ponudil odličen »kozjanski jabolčni čaj«, vse skupaj pa je zaokrožil rogati prijatelj Zlatorog. Družabno srečanje se je potegnilo v popoldan.
Zahvaljujemo se članom OZVVS Laško, Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško in OZSČ Laško za pomoč pri pripravi prizorišča in čiščenju po tekmovanju. Želimo si, da se prihodnje leto v ponovno srečamo na V. Memorialu Štefana Šemrova v enaki ali še širši zasedbi.
OZVVS Laško
Zbor članov Območnega združenja slovenskih častnikov Laško
Območno združenje slovenskih častnikov Laško, v okviru katerega delujejo člani nekdanje skupne občine Laško, sedaj občin Laško in Radeče, so v petek, 26. marca, v gostišču Čater na Marija Gradcu pripravili letni in volilni zbor članov organizacije. Po štirih letih uspešnega delovanja je zbor potrdil poročila o delu in finančnem poslovanju ter okvirni program dela ter finančni načrt za leto 2010.
O problemih umeščanja društev in združenj posebnega javnega pomena v lokalni, pa tudi državni prostor je bilo dosti govora, preostanejo pa nam le aktivnosti, da okolje, kjer delujemo, s svojim delom prepričamo, da vseeno nismo muha enodnevnica, ki ne zna preboleti ignorance, ki smo je trenutno deležni. Posamezniki in razne »iniciative« se namreč s časovnim zamikom sprašujejo o smiselnosti obstoja državotvornih ustanov in tudi društev, saj ne vedo več, kje bi še lahko skrili svojo pasivnost v preteklosti; njih naplavine pa rastejo z leti distance po milimetrih više in više. Program dela združenja je času, okolju in materialnim zmožnostim primeren, izvedljiv v sodelovanju s programsko sorodnimi društvi in združenji. Zbor članov je za dosedanje delo izrazil zahvalo dosedanjemu vodstvu, ki mu je predsedoval stotnik Danijel Lapornik, s pričakovanji in pogledom naprej pa izvolil nove organe združenja, ki jim bo kot novoizvoljeni predsednik dajal pečat stotnik Zvonko Zorec. Za dosedanje delo v okviru našega združenja in v okviru Zveze slovenskih častnikov je predsedstvo Zveze slovenskih častnikov v Ljubljani 26. marca 2010 podelilo visoki priznanji - častna znaka Zveze slovenskih častnikov Rudolfu Pavčniku, višjemu praporščaku, in Konradu Zemljiču, stotniku, ter priznanji Zveze slovenskih častnikov Nestlu Kladniku, višjemu vodniku, in Karlu Vodišku, višjemu štabnemu vodniku (oba Laško). Naj priznanja ne bodo dojeta le kot osebna, ampak naj bodo spodbuda za nadaljnje delo vseh članov.
Zvonko Zorec, ZSČ LAŠKO
NAPOVEDNIK PRIREDITEV
<D
O CO
A P R I L
Petek, 16. april
•	Kulturni center Laško: Koncert Ženskega pevskega zbora Laško ob 30. obletnici delovanja z gosti (ob 19.30)
•	ŠMOCL: Koncert skupine Shyam (ob 21. uri) (vstopnina: 4 EUR)
Sobota, 17. april
•	Očistimo Slovenijo v enem dnevu
•	ŠMOCL: Otvoritev razstave fotografij, narejenih na delavnicah Camera obscura (ob 19. uri)
Nedelja, 18. april
•	2. Glasbeni pohod (start ob 9. uri pri kmetiji Bobek na Lahomnem)
•	Zavod Odon Jurklošter: Ogled megalitskih spomenikov s p. Karlom Gržanom (ob 14. uri pred kartuzijo Jurklošter)
Ponedeljek, 19. april
•	Thermana Laško: Predavanje o čmrljih - dr. Peter Kozmus (ob 19. uri)
Sreda, 21. april
•	Dvorana Tri lilije: Slavnostni koncert Glasbene šole Radeče (ob 18. uri)
Četrtek, 22. april
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje odraslih pevskih zborov (ob 19.30 uri)
Petek, 23. april
•	21. Jurjevanje po ulicah Laškega (dopoldan)
•	Knjižnica Laško: Literarna beseda naših alpinistov, Frančka Kneza in Jožeta Zupana (ob slovenskih dnevih knjige) (ob 19. uri)
Sobota, 24. april
•	OŠ Sedraž: Proslava ob dnevu boja proti okupatorju (ob 11. uri)
•	ŠMOCL: Rock koncert - Muškat Hamburg (garage punk), God Damn It Boys (rocknroll/punk, Celje), Stranci (alternative rock) (ob 21. uri) (vstopnina 4 EUR)
Ponedeljek, 26. april
•	Center starejših - Hiša generacij: Druženje mamic (ob 9. uri)
Petek, 30. april
•	Vesenjakov travnik v Jagočah: Kresovanje (ŠMOCL) (od 15. ure)

M A J
J
Torek, 4. maj
•	Dvorana Tri lilije: Mednarodno tekmovanje invalidov v namiznem tenisu (od 9. ure) (tekmovanje bo potekalo do sobote, 8. maja)
Četrtek, 6. maj
•	Knjižnica Laško: Shujšajmo skupaj - poučno predavanje (Vida Petrovčič) (ob 19. uri)
Petek, 7. maj
•	Parkirišče pred Občino Laško na Trubarjevem nabrežju: Laški sejem (od 8. do 16. ure)
Sobota, 15. maj
•	Stikovo kolesarsko druženje (start ob 10. uri na parkirišču pod Občino Laško)
Sreda, 19. maj
•^Center starejših - Hiša generacij: Delavnica z AMD Laško in Svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Laško o novostih cestnoprometnih predpisov (od 9. do 12. ure)
Četrtek, 20. maj
•	Knjižnica Laško: Osnove fotografije - poučno predavanje (Marko Rebov) (ob 19. uri)
Petek, 21. maj
•	Grad Tabor: Pomladanski koncert Laške pihalne godbe z gosti (ob 19. uri)
Četrtek, 27. maj
•	Knjižnica Laško: Pogovor z bralci Bralne značke za odrasle (ob 19. uri)
J U N I J
Torek, 1. junij
•	Knjižnica Laško: Zaključek Predšolske bralne značke: Spoznajmo Afriko z Andrejo Rustja (dopoldan)
•	Knjižnica Laško: Amiši - potopisno predavanje (Andreja Rustja) (ob 19. uri)
Petek, 4. junij
•	Parkirišče pred Občino Laško na Trubarjevem nabrežju: Laški sejem (od 8. do 16. ure)
Ob torkih in četrtkih
•	Center starejših - Hiša generacij: Nordijska hoja (ob 15. uri)
Oglasi

KttESttVANJE
Lok tir i JO: Vfcjrfcihjdkav tftiVhik v Jti^bčtih :jp

tM: Pčtek M 4
tW6L5ANSKI PftbmAM AkiiVVittrii dttdkč ol» 15:00
JtkiVHicti	HtikiUi tU 1'lC-tChjtJ kitk
-tikdv^iti cteltivfciiea
JeltiVhJcti ¡2<telOVtiVijti hifke te rtiVd|>df jti chuidUiČ tgič £d oiidkfe -lotkdVhd t>V^dxtdVd fcd dtVdkfe
VEČEttNI PttbmAM: KttESttVANJE 19:30
rt

.TI «M

HCiTl •
J-
-	21:00 - 2130 t^ižit) kvfrt»
-	20-00 - 02:00 5J PttttČttAM
V j^i-iiHfefu «Jčžjti rti ^t-freditev ^k-erttivi ih iivede h&rtedhji Jtih l S 2010
u/u/ur. tmocl.com
OPRAVIČILO
1
Thermani Laško, d. d., se iskreno
• V •	a I	*V	|	•
opravičujemo zaradi tehnične napake pri objavi oglasa v 16. številki Laškega biltena, na strani 39.
i
Uredništvo Laškega biltena
>
<0 ■a
N
3
■a
o
ro o
-C
o
ro
<u
ro >
>n
O C
O
<u
ro
N
o a o
>
ro ■a
N
ro
N
<u .•—i
m c
POPOLN^ i
Družina mešanih pijač Bandidos iz Pivovarne Laško prihaja v aprilu na trg v popolno prenovljeni podobi.
Hitre spremembe na trgu, struktura ciljne populacije in njihov način življenja so narekovale spremembo blagovne znamke Bandidos, H je na trgu že sedmo leto. Izdelki Bandidos Tequila, Bandidos Ice in Bandidos Cuba Libre so doživeli preobrazbo po zapovedi zadnjih oblikovalskih trendov. Nova steklenica z bogato gravuro kar vabi, da sežete po njej. Bandidos. Zavedno!
37
Oglasi
ŽELITE DODATNO ZASLUZITI?
Še vedno tarnate, da imate premalo denarja in da je mesec predolg?
Morda iščete zaposlitev? Ali pa vas v sedanji službi ne cenijo dovolj in vam le-ta ne prinaša dovolj denarja in zadovoljstva? Morda ste že pomislili, da bi se morali lotiti nekaj novega pa ni bilo dovolj poguma in idej?
Če si tudi vi postavljate takšna vprašanja, potem vas vabimo, da se oglasite in dobili boste pravo priložnost!
Kje: Valvazorjevtrg 8, Laško, bivša Loterija * kdaj: pokličite nas kadarkoli kako: GSM: 041 348 9S8 • mail: moja.varnost@siol.net.
PREVERITE KAJ VESTE O ZDRAVJU?
Ali je zdravje tudi vaše največje bogastvo?	NE
Ali veste, da za rakavimi obolenji v Sloveniji, oboli več kot 10.000 ljudi?	DA
Ali veste, da srčni infarkt prizadene enega od štirih Slovencev?	DA
Ali mislite, da lahko vsakdo zboli za katero od hujših oblik bolezni?	Thfi NE
Ali veste, da je v primeru nastanka hudih bolezni možno prejeti
odškodnino 10.000 €, 20.000 €, 30.000 € ali več?	DA JS^i
Ali tudi vi odštejete za zavarovanje svojega vozila več,
kot za zavarovanje lastnega zdravja?	NE
Če so tudi vaši odgovori podobni kot smo jih označili, nas takoj pokličite ali nas obiščite v Laškem in pomagali vam bomo do rešitve!
Na vašo željo, pridemo tudi na dom!
Kje: Valvazorjevtrg 8, Laško, bivša Loterija • kdaj: pokličite nas kadarkoli kako: GSM: 041 348 958 • mail: moja.varnost(®siol.net.
/4goncijci S ~iposei-com su&r™
ZAVAROVALNO ZASTOPANJE	—	"
AGENCIJA S, ZAVAROVALNO ZASTOPANJE Slavko Ojsteršek s.p., Ojstro 14,3270 Laika
\\ \\ ii ///////s.
IZVIR PLAN d.o.o. Trubarjeva ulica 35 3270 LAŠKO
GEODETSKE STORITVE
ureditev meje, parcelacija, izravnava meje, določitev zemljišča pod stavbo, izdelava elaborata za evidentiranje stavbe, geodetski načrt, inženirska geodezija
4. festival druži
15. in 16. maj 2010
v parku pri Thermani Laško
Dogodivščina za vso družino!
rajanje s Čuki, predavanja za starše, delavnice in ustvarjalnice, lutkovne in igrane predstave, čarovnije in vragolije, športno obarvana sobota in prava zabava v nedeljo ...
iskreni^pnet
Pružinn,. tini nMiili. v sodelovanju s:
K KD Življenje
Prijatelji in podporniki Festivala družin
M
THE RMANA
Laško
38
Vodne radosti v bazenih Thermanei
Že nestrpno čakate poletje? Tudi mi! Zato smo za vas pripravili
Družinski paket s kopanjem in kosilom.
► Ponudbo samopostrežne restavracije v Termalnem Centru bomo v kratkem popestrili z jedrni iz woka ter slastnimi solatnimi krožniki.
Wellness mz vajama ...
ugodnosti V APRILU Wellness Spa Center
Nega obraza Pevonia Botanica ... 45 minut za SAMO 25 EUR Center zdravja in lepote
Poletna nega obraza Sothys ... 40 minut za SAMO 35 EUR
m
ODKRIJ SVOJ STIL UČENJA in modne smernice za 2010!
SVETOVANJE IN TEČAJ UČENJA je 3-urni program, ki bi potekal v Wellness Spa Centru. Naučili vas bomo vseh osnov ličenja za dnevni in večerni make-up.
Dodatne informacije in rezervacije: 03 423 20 40
®
pomlabanska gostumska ponudba
Mfre&cej fdvJdp/aa^a,, .. .
►	Od konca aprila vabljeni na tradicionalne pivske jedi v restavracijo hotela H um!
►	Dogajanje v maju bo zaokrožil Argentinski večer v hotelu Hum.
►	V aprilu in maju vabljeni v gostinske prostore Thermane na posebej izbrano ponudbo jedi iz špargljev in jagod!
►	V maju pripravljamo tradicionalni ples poročnih parov v Zdravilišču Laško!
►	Na terasah kavarn Thermane vas bomo razvajali z odličnimi sladolednimi kupami, alkoholnimi in brezalkoholnimi ledenimi kavnimi napitki, sadnimi napitki ter slastnimi torticami!
Se vidimo v Thermani Laško! I ilTHERMANALaško	(((T^sTn)
Zdraviliška c. 6, 3270 Laško, info@thermana.si, www.thermana.si V >	'
COLOURS
THE SKIN CARfc MAKEUP'
Ir^fty if^j	
W —-	
	M
	


MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
tgm.I