•S>3iHriHiiniaiii(iiiHiiiuiiiiniiiiKEiiHi!iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiE3iiiiiiiiiiiiuiuiiiHiiiiniii!iiiitiiir3iiiiiiiiiiii:3iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiMiit2iiiiiiiiiiiic3iii:!iiiii!iuiiiiiiiiiiiic3iiPiiE3iiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiDiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiinicaiii4« Uradno glasilo | Slovenske Ženske Zveze | v Ameriki ZARJA | Official Organ of the § I Slovenian Ladies Union | | of America | THE DAWN 1 %iouiiiiiHiiaMiniiiwi]MHiiiimi[3iiiimiiiioiiiiiiiii$miioiii>mii>iniiimiitiiii3iiiiiiiii)ii[3in . Izhaja vsak mesec Published monthly Naročnina $2.00 na leto Subscription-price Urednica in upravnica: JOSEPHINE RAC1C Editor and Manager: Naslov: 'ZARJA”, 2054 W. COULTER STREET, CHICAGO, ILL. Address: Entered as second-class Matter June 28th, 1929, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24th, 1912 •>>3IIIIIIIIIIIIE3nilllllllllC3lllllinitllC3llllllllllllC3IlllI!ill!nC3J>li:i!IIIIir3lll)ICli[lIIUi!llllllllll[3IIIIIIIIUIir3IIIIIIIIIIIIC31llllllllllir3llllllllllllt3IIIIIIIIIIIIC3llllllll||ll[3llllllC3IIIIIIIIIIIIE3IHIIIIIIIIIE3llinillllllC3IIIIIIIIIHIC3llllllilllllC]>ll«> q Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, III. ^ Inkorporirana 14. dee. 1927 v državi Illinois SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Slovenian Ladies Union Organized Dec. 19th, 1926 2 in Chicago, III. Incorporated Dec. I4th, 1927 H in the State of Illinois B c Gl. Odbor - Supreme Committee Duhovni nadzornik — Spiritual Adviser: Rev. Anton Schiffrer, 2320 North Lake Dr.,Milwaukee, Wis. Predsednica — President: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. I Prva podpredsednica — First Vice-President: Barbara Kramer, San Francisco, California Druga podpredsednica — Second Vice-President: Annie Trdan, Chisholm, Minnesota Tajnica — Secretary: Josephine Račič, 2054 W. Coulter Street, Chicago, 111. Blagajničarka — Treasurer: Anna Motz, 9630 Ave. L, South Chicago, 111. Nadzornice — Auditors: Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Rose Smole, Bradley, 111. Albina Novak, Cleveland, Ohio. Svetovalke — Consultors: Mary Darovec, 19114 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio Magdalena Widina, Pittsburgh, Pa. Mary Kopač, West Allis, Wis. Dorothy Dermeš, Steelton, Pa. Margaret Kozjan, Pueblo, Colo. Prosvetni odsek — Educational Committee: Josephine Račič, Chicago, 111., urednica in upravnica ‘Zarje’ Josephine Hočevar, Cleveland, Ohio. Jennie Ozanich, Eveleth, Minn. Frances Ponikvar, Cleveland, Ohio. Mary Urbas, Cleveland, Ohio. Načelnica Izobraževalnih klubov—Superintendent of Education'll Clubs: Albina Novak, 6036 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio •SwiiniiiiiiiiiinuiiHiiiiMioiniiiiimDiiimwiiiBiiiiiiiiiiiinm iiJiiiminiioiimiiiiiitimmiiimniiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiomimiiiiiiiiiitiiiiiiomimimniiiiimiiiiDiiiinimiiDiiu s ■ LIST ZA AMERIŠKE SLOVENKE LETO IV. — ŠTEV. 5 MAJ, 1932 VOL. IV — No. 5 Iz globočin. Gospod dovoli sinovemu srcu, izliv gorja iz globočin izliti! Ti veš in jasno vidiš: Kakšno mater izgubil sem v izgubi zaloviti. Najmanj življenje smrtno, kar je mati otroku mogla iz ljubezni dati. Moj živi tempelj, prva svečenica ime je ona zašepetala in večno luč je v njem prižgala ona; vsak dan je v tempelj verna skrb jo gnala, pogledat, če so še tako iskreni od nje prižgani tajnostni plameni. Gospod, še več! Tvoj križ, Tvoj sladki jarem, ljubiti me je naučila ona. O, kajkrat sem jo videl: S težkim križem, priklonjena od vdanega poklona, na Golgato je šla pred mano: Moj sin, molčimo in trpimo vdano! Silvin S a rd e n k o Gospod, prerano si jo odpoklical. O, vem, da leta bila so visoka, in grenki dnevi trudnemu telesu, korak slaboten kot korak otroka. Ljubezen pa je bila vsak dan mlajša, močnejša vsak dan, ah! in vsak dan slajša,. Ko solnce zemlji v nočni grob zatone, v tolažbo zvezde zableste bogate, a moje zvezde vse so pobledele, odkar ne vidim več ljubezni zlate. Še mnogo mater pride mimo mene, c matere ni zame več nobene. Gospod, odpusti! Delam ti krivico. Oko hudobno biti mi ne more, ko vidim, da si ti neskončno dober; Sprejel si dušo v blažene prostore, v obličje Tvoje gleda njeno lice. Kaj niso naše matere svetnice? Materinstvo, najpomembnejša karijera. a . Schiffrer. OBRIH štiri sto let je stara zgodovina Zdru-Ženih držav. Ljudje so, ki so delali to zgodovino; možje, ki se niso bali naporov in ne poznali Nevarnosti. Tu in tam je omenjena tudi kaka zenska. Par jih je. ki so se proslavile na bojnem Polju med trpečimi in umirajočimi; par jih je celo 7ffrabilo za orožje. Število neustrašenih pijonirk Je nebrojno. Veliko se jih je proslavilo v boju za Pravice govora in tiska. Vsaka pokrajina, vsako fiesto pozna ime ene ali več žensk, ki so se odliko-Vale v boju za žensko jednakopravnost. Med nji-mi sta dve imeni, ki jih pozna vsak, tudi najbolj Preprost Amerikanec, namreč Marie Ball Washington in Nancy Hank Lincoln. Mary Ball je postala sirota v mladih letih. Pehali so jo od hiše do hiše dokler se ni poročila z vdovcem Auguštinom Washington. Primožila je troje otrok, petero pa se jih je rodilo v zakonu. r'° dvanajstih letih ji je umrl mož. Ostalo ji je Jla rokah osmero otrok in zanemarjena kmetija. Trideset let je gospodarila sama in spravila celo družino h kruhu. Nihče je ni videl nikjer drugje °t pri delu in v oblekah, ki jih je napravila sama, vedno po istem vzorcu. Bila je tako priprosta, da po zatrdilu njenih lastnih otrok ni bila za nikamor drugam kot za na kmetijo. Taka je bila ženska, pred katero je pokleknil nesmrtni Washington in prosil blagoslova vsakokrat predno je napravil kak važen korak v svojem pomembnem življenju. O Nancy Hank Lincoln ve zgodovina poročati še mnogo manj. Ko je bil Abe Lincoln star deset let, je mati izhirala po dolgi bolezni. Poznal jo menda ni nihče drugi kot Abe “Za vse kar sem in kar imam kedaj postati, se moram zahvaliti svoji angeljski materi,” je imel navado pripomniti vsakokrat, kadar je beseda nanesla na njegovo mater. V srcu tega velikega moža je ostala bolehna in preprosta mati kot najlepša slika v njegovem življenju. Nauk ljubezni do Boga in do bližnjega, ki mu ga je ona vcepila v njegovo otroško srce, je bila tista vodilna moč, na katero je zidal vspeh vseh svojih podjetij. Edina zasluga obeh žensk obstoja v tem, da sta vzgojili otroke v verskem duhu. Nobena izmed teh dveh žensk se ni zavedala, kakšno vlogo bosta igrala njih sinova v zgodovini ameriškega naroda. Vršila je vsaka svojo dolžnost nasproti Bogu in nasproti svojim otrokom.,kot ji je velevala njena vest. Sinova, živeča po naukih,katere sta prejela od svojih mater, sta ovenčala njih imena s tako slavo, da jima ne bo nikdar odvzeta, dokler bo živel ameriški narod. Bog je ljubezen, pravi sv. Janez. Mati je poosebljena ljubezen. Zato jih je Bog najbrže toliko ustvaril, da svet spozna vsaj deloma ljube-den Stvarnika do človeškega rodu potom svojih mater. Nobena stvar se bolj ne približa Bogu po svojih lastnostih kot ravno dobra mati. In vsaka mati je poklicana zato, da postane dobra dati, kar lahko postane edinole v slučaju, da se vse dni svojega življenja klanja volji svojega Stvarnika in sodeluje ž njim. Kar je vsakdanjega, naj bo še tako vzvišeno, ljudje navadno upoštevajo bore malo. Ali ni rekel največji nemški pesnik, da svet ne najde večje zabave kot ravno v zasmehovanju najbolj vzvišenih idealov? Materinstvu so metali polena pod noge odkar stoji svet. “Koklja biti, reven stan”, so najbolj resnične in najbolj izrazite besede, kar jih je zapisal slovenski poljudni pesnik Stritar. Ker je poleg tega tudi zvezano z materinstvom toliko nepopisnih žrtev, ni nič čudnega, da je ženska že od nekdaj skušala zatreti v sebi ta čut in iskala zadvoljnosti in sreče na druge načine. Ista kača, ki je nekdaj šepetala na uho materi Evi v raju, govori danes Evinim hčeram tako na glas, da jo čuje celi svet: s karijero si boš izboljšala svoj položaj, se otresla skrbi, in moškega nadgospodstva, in na ta način dosegla zadovoljstvo. Karijera! Ta beseda je danes na jeziku vsake moderne ženske. Najprvo karijera, in potem, če ne bo kazalo drugače, — materinstvo. Kaj naj pomenja karijera, zavisi od mišljenja posamezne ženske; največkrat ne ve niti sama. Recimo, da pomenja karijera kak dobro plačan poklic, finančno neodvisnost, prostost gibanja, morebiti celo javne nastope v visoki družbi, kar naj prinese ime in sliko v velikih črkah na prvih straneh vodilnih časopisov, in seveda tudi aplavze občinstva. Kdor koli bere časopisje, ve, da se nikjer v Ameriki ne potoči toliko solza in se nikjer ne ubije toliko ženskih duš kot ravno v mestu Hollywood, California. Poleg telesne in duševne lepote je treba za karijero posebnih talentov, Te talente je trebra obdelovati tako zelo, da človek končno ne ve, ali je vspeh posledica dela ali pa talenta. Naj je narava obdarila žensko še tako z lepoto, s prožnostjo telesa, uma in besede; vsi napori bodo zastonj, če nima obenem tudi tako trdne volje, da more predpostavljati težko delo in samozatajevanie razveseljevanju in zabavi, ne samo enkrat ali dvakrat, pač pa vse dni svojega življenja. In če vprašate one ženske, ki so dosegle javno priznanje v poklicu, vam bo večina pripoznala, da je za žensko le ena karijera, ki more prinesti zadovoljnost, ne- pozabljeno ime, čast in nesmrtnost, namreč — materinstvo. Stvarstvo oznanja popolnost svojega Stvarnika, delo hvali mojstra; človek izpričuje lastnosti in zmožnosti svoje matere. Ali je katera slika tako lepa, ali moreš najti kip ali pa kako drugo umetnino, ki bi se dala primerjati s človekom, ki se giblje, misli in ima tako močno voljo, da zamore vladati celo samega sebe? Ni samo človek kot otrok, ki razveseljuje svet s svojo nedožnostjo in odvisnostjo, pač pa odrastla oseba, ki nastopa samostojno in igra svojo vlogo v družbi ljudi, umotvor, ki ga je napravila mati. Niso samo telesne zmožnosti, ki jih je prejel od nje, — tudi duševne vrline je podedoval od nje. Materina ljubezen ga je ogrevala od onega dne, ko je bil spočet. Materina je bila ona beseda, katero je prvo spoznal. Frvi utisi so bili tisti, ki jih je zapisala v otrokovo dušo materina duša. Takrat ,ko je bil še v njenem naročju, sq je tvoril njegov karakter, in mati je bila tista moč, ki mu je ustvarjala bodočnost. One besede, one pesmi, in one molitve, ki so prišle iz njenih ust, so se zapisale najglobje v spomin in bodo ostale najdalje v njem. Ni je šole na svetu, ki bi se mogla primerjati z isto zmožnostjo in z boljšimi učilnimi močmi kot je mati. Čudne nazore imamo danes o domu. Za večino ljudi ne pomenja dom druzega kot kraj za spanje in za jed. Za pi'imitivno mater je bilo domače ognjišče prostor, kjer je mati kraljevala nad svojo družino, varovala svoje otroke pred sovražniki, in jih vzgajala po svoje. Dom je bila prva učilnica na svetu. Zato da je ona lahko vršila svoje delo nemoteno, se je uklonil njen mož državni oblasti ali pa postavil sam državno oblast nad seboj. Cel sestav družbe in državne oblasti, kot ga opazujemo danes pred seboj, je njena iznajdba. Mož je bil tisti, ki je preobračal svet, ga uravnaval ; roka pa, ki ga je vladala in ga vlada še danes, je tista, ki giblje zibelko. Danes, ko svet kriči po pravicah in se z obema rokama otresa dolžnosti, — danes, ko je vse pijano od zmešanih nazorov, je bolj umestno pov-darjati kot kedaj popreje, da je Kongres Zedinjenih držav proglasil Materin dan za državnik praznik 1. 1924 v znak spoštovanja in ljubezni do ameriških mater, ki “store toliko za dom, za povzdigo moralnega življenja in za vero, in tem potom za dobro vlado in za človeštvo”. Narod je sam, ki ta dan potom svojih vladnih zastopnikov in uslužbencev javno pripoznava zasluge, ki si jih je izteklo materinstvo za ameriški narod. Potom svojih sinov in hčera se narod klanja materi za zasluge, katere je ona izkazala narodu s tem, da je vršila svoj poklic, kot ga ji je narekovala njena vest. — Tako je bilo odkar si ljudje delajo zgodovino. Svet je ploskal Veneri in ji ploska še danes, jo občudoval, in ji prepeval slavo. Prišle so kot meteor na nočnem nebu, zažarele kot meteor, Zarja in izginile kot meteor. Njihova dela, njih lepota in njih bistroumnost so pozabljena ali se pa vsled spreminjajočih se nazorov ne upoštevajo. Eva, vkljub vsem njenim napakam, še ni pozabljena. Nobenega imena ne izgovarjamo z večjim zaupanjem, spoštovanjem in ljubeznijo, kot ravno ime največje izmed Evinih hčera, Marije, matere Odrešenika sveta. Kdo še ni slišal o Sari, Korneliji, sv. The Dawn Ani, sv. Moniki, in Agati? Marie Ball Washington in Nancy Hank Lincoln bosta vedno ostali v hvaležnem spominu med ameriškim narodom. Vse t( ženske, preproste, neučene, in za časa njihovega življenja večji del neznane in neopažene, so si pridobile nesmrtno ime z materinstvom — najpomembnejšo karijero za žensko. Vrnitev. Silvin S a.r d e n k o Kam drugam? K Vodu se vračam, mati. V na slabotna. Fs« drugačna. — Ne! Ni treba kruha. Nisem lačna. Žejna, žejna sem do smrti. Komaj v prošnji rolce vijem. — Ne. Ni treba vina. Ga ne pijem. Materinske žejna sem besede. — Dolg odmor je bil m ed nama. — Ne. Ni treba nauka. Vem ga sama. Žejna Vaše tople sem besede. — Bog mi temni greh oprosti! Ne, proč z Vašim jokom. Moj je dosti. Kaj ste toplo mi- zašepetali? Dajte mati! Brez ovinka! Enkrat še povejte! “Moli Tinka!'’ 'V Materam, članicam Slovenske Zenske Zveze. "pIRVA številka Zarje je bila posvečena materi. Prva beseda v Zarji je veljala materi. Vsaka toajeva številka je namenjena materam — članicam S. Z. Z., na katere mislim danes. Vsaka mati ima svoje dolžnosti; slovenska ,r>ati v Ameriki ima poleg navadnih materinskih še narodne dolžnosti, katere ne sme prezreti. Očitajo Zvezi, da je bila prepozno ustanovljena. Morda res pozno, a ne prepozno. Naravno, bi ženska organizacija pred 15 ali 20 leti veliko koristila slovenski priseljenki, in verjetno je, da bi ameriška Slovenija danes imela drugačno lice, ‘iko bi bila že pred 20 leti ustanovljena SŽZ. Ako bi Slovenke že od nekdaj imele svojo organizacijo, ki bi nas učila in svarila pred narodnim poginom, bi danes ne bilo slovenske mladine, ki bi se sramovala narodnosti svojih staršev. Ne imeli bi prerokov, ki bi že pri prvi generaciji tožili o preranem narodnem grobu. Ker pa smo bile same sebi Prepuščene, ker nismo imele nikogar, ki bi se za »as pobrigal, nas svaril in učil, smo plavale s tokom, in danes se nahajamo v valovih amerika-nizma. Vseeno še ni prepozno; še lahko rešimo Vsaj to, kar se še rešiti da. Naša Zveza lahko pogoni svojih članic še veliko stori, čeprav se je ustanovila še le ob enajsti uri. Mladini res ne morejo diktirati edinole slovenskega ali jugoslovanskega patriotizma. — ponosna mora biti pred vsem Marie Fr island, na svojo rodno domovino Ameriko — vendar je naša dožnost, da svojim sinovom in hčerkam vcepimo tudi naj višje spoštovanje do slovenske narodnosti. Ker je mati tista mogočna sila, kateri je ves svet pokoren, je najbolj poklicana, da vredno izvrši to nalogo. Naj bi vsaka članica-ma-ti pogosto povdarjala pred svojimi otroci, da je ponosna na svojo narodnost, ker le če bodo narodno zavedne naše matere same, bodo zavedni tudi otroci. Povejmo našim malim o lepih slovenskih običajih; govorimo jim o naši krasni rojstni domovini, katere spomina nam ne morejo zbrisati niti leta, niti daljava. Seznanimo jih s bogato slovensko zgodovino, ter jih poučimo tudi o zaslugah, katere si je naš narod stekel za mogočno Ameriko. S tem bomo dosegle, da bodo naši otroci začeli z drugačnimi pojmi gledati na rojstno domovino svojih staršev. Marsikje že gine slovenska govorica in vedno bolj se pogrezamo v morju amerikanizma. Tudi, ko bi bilo že prepozno, da bi mogle znatno podaljšati življenje slovenski govorici v Ameriki, za rešitev slovenskega narodnega čuta nikakor ni in ne sme biti prepozno. Ce samo to nalogo rešijo ma-tere-članice Slovenske Ženske Zveze, si bodo svoje delovanje ovekovečile, in po vsej pravici bo šla ravno takim zavednim slovenskim materam prava čast na praznik Materinskega dne. Spomin. Cvetko Golar O, dolgo je, kar sem zapustil za. zmiraj te, hiša domača, z ljubeznijo tiho in verno spomin se k tebi mi vrača. In v mislih obiščem pogosto vse one ljubljene kraje in z materjo drago se vrnem ? mladosti nezabljene gaje. Iz bukev sem bral ti starinskih pozimi pasjon in Kempčana, poslušala si me in predla ponižno v trpljenje vdana. Ti zarjo si zjutraj budila ko bila pred njo si pokonča in s srpom na polje hitela v pozdrav si nebeškemu solnem. Hodila po zemlji si tiha, bila si spokornica sveta, 'in pesem je tvoja iskrena, le Njemu bila zapeta. Srce si razdala otrokom, kot ptica si pelikan bila, da z roso ledeno so tvoja trpeča se lica, oblila.. V srajčici dolgi, robati zagledam samega sebe za sivim predivom pri olcnu predico zamišljeno — tebe. Jecljal mi otroku je jezik, okorno beseda začela je klicati: “Mati!” a tvoja ljubezen me je razumela. Kot z žarom oblita so tebi bleščala, med žitom se lica, .s teboj je molitev visoko pošiljala k Stvarniku ptica. Trpela, molila, sivela pri delu si leto za letom, prijazna in dobra sirotam, v prijatejstvu z Bogom in svetom. Umrla, si s pesmijo nežno, da misliš le nanjo, Marijo, ko zlata se zarja zagrinja in kadar se zvezde bleščijo. Pri svetem Štefanu trudna počivaš, in zame svetišče tvoj grob je ubogi, kjer moje srce te pogosto poišče. O mati, kako bi ljubezni morje neizmerno imelo prostora v tihotni gomili, kjer tvoje srce je strohnelo! Spletena ti krona iz rož je, In jih je rodilo trpljenje, in v zlati je slavi nebeški povišano tvoje življenje. Državljanski katekizem. IZOBRAZBA. Zakaj ameriško ljudstvo tako trdno veruje v izobrazbo? — Zato, ker izobrazba pomaga ljudem, da postanejo boljši državljani. Zakaj Amerika,nci skrbe za, brezplačne, šole? — Ker v Ameriki želimo, da bi imeli vsi ljudje priliko izobraziti se in imeti koristi od izobrazbe. Ali vključuje popolna izobrazba tudi versko vzgojo? — Da, veščaki soglašajo, da popolna izobrazba vključuje tudi versko vzgojo; iz tega vzroka vzdržujejo katoličani in drugi svoje lastne šole. Kaj pomaga izobrazba ljudem? — Uči jih biti pravičnim drug do drugega, izvrševati svoje dolžnosti kot državljani, in jim pomaga vzgojevati značaj. Ali mora vsak otrok v Ameriki hoditi v šolo? — Da. V vseh naših državah morajo otroci obiskovati šolo, in sicer je navada med šestim in štirinajstim letom. Nekatere države imajo delni šolski pouk še za starejše otroke. Katere šole razen elementarnih so še na razpolago v Ameriki, — Višje šole, ki uče otroke mnogo koristnih predmetov; dalje kolegiji, vseučilišča, javna in zasebna, ki pripravjajo učence za poklice zdravnikov, odvetnikov, zobozdravnikov, učiteljev, strojnikov in raznih drugih poklicev. Ali so strokovne šole (vocational schools) koristne? — Da, ker strokovno izučeni otroci pozneje lahko postanejo izurjeni delavci v vseh strokah. M a r i e P r i s 1 a n d . Otrok, ki se ni naučil nobene stroke, more dobiti le navadno delo, za revno plačo. Kakšna koristna dela poučujejo strokovne, šole? — Za dečke: mizarstvo, električno stavbinstvo, ključavničarstvo, knjigovodstvo, itd.— Za deklice: gospodinjstvo, kuhanje, šivanje, izdelovanje klobukov itd. — Poleg teh strokovnih šol so še v vsakem večjem mestu nekake nadaljevalne šole, v katere lahko hodijo otroci, ki delajo. Te šole imajo pouk po eno ali dve uri na dan. Nekatere šole imajo tudi večerne tečaje. Kaj so šole potom dopisovanja? — Veliko šol in kolegijev ponuja tečaje potom dopisovanja, katerih se lahko poslužijo mladeniči in dekleta, in se učijo kar doma. Ali so knjižnice sredstva izobrazbe? — Da, ker si v njih vsakdo lahko izposodi knjige o katerem koli predmetu, kdor se želi učiti doma in si izpopolniti svoje znanje. Ali je mogoče izobraziti se doma? — Je mogoče; mnogo naših največjih mož je tako prišlo do izobrazbe. Abraham Lincoln je eden izmed teh. ZDRAVJE. Največji zaklad na svetu je zdravje. Človek mora biti zdrav, da lahko dela in služi svoj kruh. Včasih, vendar ne vselej, je njegova lastna krivda, da si nakoplje kako nalezljivo bolezen. Ali more človek sam sebe obvarovati nalezljive bolezni? — Tega vedno ne more sam, vendar, ako se ljudje združijo, lahko naredijo postave, ki čuvajo nad zdravjem vsem državljanov. Kakšnega načina se država poslužuje v slučaju nalezljivih bolezni? — Osamljenje (kvaran-tena) je en način, po katerem lahko zdravstveni uradnik prisili vsakogar, ki ima nalezljivo bolezen, da ostane doma dokler ne ozdravi. Ali lahko brezskrbnost ene osebe postavi v nevarnost zdravje drugih? — Ako je kak človek nemaren v odstranjevanju nesnage ali odpadkov izpred svojih poslopij, postavlja v nevarnost zdravje vseh. Ali je nevarnost za zdravje pri mestnih vodovodih? — Da, ako se vodovod ne ohranja čist in brez bolezniških glivic. Mesto se lahko preskrbi s zdravo pitno vodo, ako jo napelje iz studencev izven mesta; to vodo preiščejo vsak dan, da se 11-gotovi, ali je brez bolezenskih bacilov. V slučaju, da bi se v vodi nahajale kake glivice, se mora voda prekuhati. To posebno velja za vodovode, ki so napeljani iz rek ali jezer. Zakaj je težko dobiti dobro mleko za mesto?— Ker se mora mleko prevažati iz farm, ki so po več milj oddaljene od mesta, in je treba paziti, da ostane mleko sveže. Dojenčki pogosto umirajo, ker nimajo čistega mleka. Nečisto mleko lahko zanese kal bolezni v vsakega človeka. Da moremo Navodila za bolniško strežbo. T)0T bolnika je lahko mrzel ali gorak. Kaj ima A tedaj strežnica storiti v obeh slučajih? Pri akutnih in nalezljivih boleznih gorak pot dostikrat Pomeni ponehanje kritičnega stanja. Bolnik se hudo poti, koža je gorka, žila močna in mirna, bolnik spi. V takih slučajih bolnika še bolj odene-mo, mu damo gorkega čaja, ter ga skrbno varu je-.mo pred vsakim mrazom in prepihom. Ko pa se bolnik neha potiti, ga pod odejo obrišemo in hitro Preoblečemo. Mrzel pot pa pomeni veliko nevarnost za bolnika. Obraz prebledi ali pa postane višnjev, oči motne in nemirne, bolnik se meče po postelji, govori nerazumljivo, vidi in sliši razne predstave, um njegov je omračen. Ali pa mu oči zaostanejo, ’;er se naenkrat več ne zmeni za okolico. V tem slučaju je treba poklicati zdravnika, posebno če je z>la slaba; kajti hitro padanje telesne temperature veČkrat pomeni hitro propast telesnih moči. Ako torej zapaziš pri bolniku nenavadne spremembe, ali krče, se zavedaj silno hude preteke nevarnosti. Po udarcih žile sodimo, je li nevarnost dotične bolezni velika ali ne. Bolečina r.am Je v nekaterih slučajih vendarle dobra, ker nam s'uži kot prva oznanjevalka nam preteče telesne nevarnosti, ali pa zopetno povrnitev prvotne bolezni. Zdravil ne dajaj nikakih na rano in ne v vživati zdravo mleko, je potrebno, da ljudstvo poskrbi za nadzorstvo nad mlekom ki se prinaša v mesto, kakor tudi nad kralji odkoder prihaja. Oblasti vseh večjih mest zahtevajo, da se vse mleko pred prodajo pasterizira. Kako se dobava živeža, napravi varna?—Ljudstvo si lahko uredi dobavo živeža potom svoje vlade in nastavi nadzornike, ki pazijo, da se postave spolnujejo. Živež mora biti svež in čist ter shranjen na snažnem prostoru. Škodljive tekočine in snovi se ne smejo rabiti, da bi se živež dalje ohranil. Katera dva mrčesa, sta raznašalca nalezljivih bolezni? — Muhe in komarji. Zato bi se moral vsakdo pridružiti pobijanju muh, kar bi bilo v korist vseh ljudi. Ali je pljuvanje, nevarno za, druge? — Da, ako se vrši na javnih prostorih, v pocestni železnici, ali obcestnih hodnikih, ker to razširja bolezni. Zakaj je treba nesreče preprečevati? — Ker povzročajo trpljenje drugih in škodo onim, ki se ponesrečijo. Zato ima država vse mogoče obrambne postave proti nesrečam in nezgodam. Ali je dolžnost vsakega, državljana, da pazi, da se zabranijo nesreče? — Človeška dolžnost je, da pazi, ker pogosto lahko prepreči nesrečo za sebe in za druge. Vsakdo se naj pridruži s svojim sodelovanjem vsakemu gibanju za omejitev nesreč. Louise St a ri h a. bolnika nikdar brez zdravnikovega dovoljenja. Strežnica mora imeti še posebno pozornost na bolnika zlasti izven zdravnikove navzočnosti; vsaka sprememba bolnikova jo mora zanimati. Zelo važno je tudi umevanje takoimenovane notranje krvavitve, zlasti sopil in prebavil, to je pljuč in želodca. Pri jetičniku je kri tekoča, svetlo rudeča in penasta, ter jo bolnik izkašljuje. Ako smo torej popolnoma prepričani, da kri prihaja iz pljuč, smemo za prvo silo, ko še ni zdravnika, dati nekoliko v vodi raztopljene kuhinjske soli, in sicer le za požirek in to v presledkih. Bolnik naj leži na hrbtu, kolikor mogoče visoko podloženo. Krvavenje iz želodca pa je znamenie, da mora rana biti nekje v notranjščini. Tukaj pa ne smemo dati soli, ker to bi rano še povečalo, kajti sol pač razjeda. Bolnik naj leži v miru, za par dni naj ne je in ne pije ničesar, da se tako želodec popolnoma izprazni in izčisti. Ako je nevarnost velika, in je bolniku treba hraniva, se to naredi na umeten način, kar pa je edinole zdravnikova skrb. V ta namen se uporablja hranilni klistir z iriga-torjem. Želodec ima popolen mir, in rana se bo na ta način lepo zacelila, ko že ni prepozno. Kri, ki prihaja iz želodca, je v koscih sesedena, temno ru-deče bfirve, in bolnik jo izbljuva. (Druga polovica članka izide prihodnjič.) NEBESA NA ZEMLJI. — Ko so socializirali žensko na Ruskem, je postala deležna istih pravic in istih dolžnosti kot moški. Ker pod diktatorsko vlado ni govora o pravicah, so za žensko ostale seveda samo dolžnosti. Ena petletka je končana. Ker se ni položai nič zboljšal, so začeli z drugo. Sledile bodo toliko časa ena drugi, dokler dolgo narod ne spozna, da tudi komunizem ni zmožen ustvariti nebes na zemlii. Zadnji govor velikega Mihaela Kalinina pove več o položaju ženske na Ruskem kot vse gostobesedje po časopisju. Med delavkami se je opaževala nezadovoljnost zaradi slabe hrane in še slabše obleke. Kalinin je bil poslan, da jih potolaži. Pripomnil je, da ruski delavec danes ne dobi toliko in take hrane kot jo potrebuje. Tudi udobnosti ne dobi takih kot ji zasluži za svoje delo. Delati mora bolj težko kot se zahteva kje drugje od njega. Vse to je potrebno, da se hitreje nabere potrebni kapital za tovarne in stroje. Kadar bodo tovarne v popolnem teku, takrat se bo produciralo toliko, da bo vsakdo zavidal ruskega delavca. Do takrat .pa bo mogel trpeti delavec, naj potem vzame že pet ali pa petdeset let. Ko je bil govor končan, se je veliki Kalin zopet vsedel v svojo razkošno li-mozino. Šofer jc stopil na gas in ostale so delavke zopet same s svojimi mislimi in svojimi sanjami, dokler jih ni vzbudila tovarniška piščalka, ki jih je vabila k ravno tako težkemu delu kot popreje, k ravno tako tenki juhi in ravno tako črnemu kruhu kot popreje. Moč komunizma obstoja v lepih besedah in v rožnati bodočnosti. Edino le ruska duša, ki je vajena trpljenja in pomanjkanja, more živeti od samih sanj. Koliko časa bo .prenašal ruski narod to trpljenje, bo povedala bodočnost. S tem, da je vzel bolševizem žensko iz doma jo uvrstil med robotnike in ji iztrgal vero iz srca, si je zapisal sam svojo smrtno obsodbo. Tisočletja jc vzelo žensko, predno je iztrgala svoje otroke iz moške in državne nadoblasti in predno si je ustanovila stanoviten dom, v katerem lahko vzgaja nemoteno svojo deco. Potom doma in potom dece je krotila divjo moško naravo. Današnja civilizacija je produkt njenega dela, katerega je vršila potom svojega doma. Zenska brez doma je obsojena propadu in ž nio vred tudi mož. Grozen bo dan plačila, in čim bolj sc zavlačuje, tem večja bo podivjanost in tem bolj grozno bo plačilo. V mestih, kjer je bilo vedno kolikor toliko propalosti, se ne čutijo posledice preobrata toliko kot na deželi. Kmetsko ljudstvo pa, ki jc podlaga življenja naroda, sc pa upira novotarijam. Stopati jc začela na noge kmetica. Iz Rumuniie prihajajo vedno bolj pogosta poročila o uporih v Ukrajini, ki leži onostran ru-inunskc meje. V vasi Taslak so se uprle ženske dne 10. marca vojaštvu, ki je bilo poslano z naročilom, da razruši ta-mošnjo cerkev. Nad 300 žensk je zaprli vojaštvu pot do cerkev. Večina žensk ie obležala mrtvih ali pa ranjenih, predno Zenski svet. se je posrečilo vojaštvu priti s svojimi strojnimi puškami do cerkvenih vrat. io grozno klanje so opazovali Rumunci iz mesta Kitzani, ki leži ob meji ravno onostran reke. V vasi Ruturaga je stal velik križ sredi vasi. Stal je na polu vojaški oblasti. Treba ga je bilo porušiti. Ul) kn/.u je ležalo petnajst mrtvili oseb: večji del ženske. Vojaška posadka iz Miliaiviteazu v .Besarabiji je opazovali to krvjivo igro. Besarabija je bila pred Svetovno vojno ruska pokrajina. Med tem ko se čujejo od vseh strani Evrope pritožbe manjšin, ki so bile priklopljene k drugim nargdom, se do danes še ni čul noben protest iz Besarabije, dasiravno je prišla pod rumunsko vlado, ki je znana kot najslabša in najbolj pokvarjena v Evropi. Boljševizem se opira na rek, da imata vlada in ženska vedno prav. Leta bodo pokazaja 'kdo je imel — bolj prav. . . KAZALEC NA FARMAH SE TE POMAKNIL NAZAJ. — Ni samo v ) ndiji, da poslušajo glas Ghandija, ko vzpodbuja narod, naj se povrne nazaj k primitivnemu življenju; tudi ameriški farmar ga posluša. Mrs. W. J. Fulton, predsednica Illinois Farmer Institute, zagotavlja ,da se kmet počasi pa gotovo vrača nazaj k priprostemu življenju kot je bilo pred 50 leti po farmah. Sila kola lomi. Odkar je zgubil veljavo pokriti voz in jarmi volov, so domači izdelki izgubili vso veljavo. Pošta in au-tomobil in telefon sta navezali farmo za tovarno, ne samo za hišno opravo in o-rodje, tudi življenski pogoji so postajali vsak dan bolj odvisni od tovarniških izdelkov. Malo je bilo .zadnja leta kmečkih gospodinj, ki so znale peči kruh za sebe in za svojo družino. Smleto žito se je kupovalo po prodajalnah. Celo kondenzirano mleko se je uporabljalo. Kaj je lug in kako se pripravlja, ne ve nihče razven par starih žensk, ki se še spominjajo Lincolnovih časov. Po zatrdilu Mrs. Fulton je prišel stari mlinček za kavo zopet v rabo in v čast. Le malo kave sc zmelje nanj; večinoma jc le žito, katerega rabijo za za-jutrek. Kuhinjska knjiga stare ma.tere ie zopet prišla v veljavo. Danes pečejo kmetice svoj kruh, suše slanino in goveje meso, pripravljajo lug in kuhajo same milo za domačo rabo. Med tem ko se je kazalec pomaknil nazaj v stare čase, se je število ljudi po farmah* malone podvojilo. Tudi življenje, dasiravno bolj primitivno, je postalo bolj živahno. Mary, ki je vedno trdila, (ipklcr je bila še doma, da raje strada v mestu, kakor bi živelj na farmi v izobilju, jc prvič okusila v življenju, kako nadležen jc prazen želodec, kako nepremišljeni in neusmiljeni so o-troci, kadar so lačni, in kako čuden ie postal njen mož, odkar tava po mestu lire/ dela. Mož je šel rad sam; ni ga bilo treba silili, da je zapustil mesto. Na farmi se dobi vedno kako delo, in ravno tako nekaj jela, dokler je kak se- menjski krompir pri hiši. Rent ne stane nič in na gorkem si, dokler bodo stali mecesni in bukve v gozdiču za hlevom Stari res včasih malo zagodejo, toda vse njihovo godrnjanje je godba v primeri s kolektorji za stanovanje, luč in kurivo v mestu. Frank nosi prvič glavo po koncu, odkar je zapustil mesto. Otroci so prišli v novo šolo, odkar se uče na lastne oči, kako ptiči gnezdijo po drevju in za dimnikom. Vsi so prišli do prepričanja, da se da tudi na farmi živeti, in dokaj bolj neodvisno, kot pa v zaprašenih mestih. Najbolj zadovoljni so pa stari ljudje, ker imajo koga, s komur se da lažje pogovoriti kot s kravami in teleti. Ni ga bolj dolgočasnega .prostora kot je kmetija brez ljudi. Odkar je padla slana brezdelja na mesta, ne čuješ nobenih pritožb več iz kmetov. Celih deset let po vojni je čakal kmet na prosperiteto, Otroci so se vozili iz mest z velikimi svetlimi aulo-mobili, in govorili o razkošnem bogastvu, ki jih čaka v mestih. Nehote jih je zavidal. Da je malo mlajši, bi prodal vse skupaj in jo potegnil za otroci v mesta. Depresija je odprla vsem oči. Stari so spoznali, da .niso tako na slabem, dokler se jim ni treba nikomur u-klanjati in prositi za delo in za hrano, /a 25 odstotkov se je skrčilo prebivalstvo po mestih v teku zadnjih dveh let. Večina se jih je poizgubila po farmah, ne da bi se kje kaj poznalo. Mesta kriče po podpori in iščejo pomoči od države. Vagoni za vagoni moke gredo na državen račun. Iz kmetov se še ni čul noben glas za podporo. Med lem ko si belijo glave finančniki in politiki in državniki, farmar rešuje vprašanje depresije na svoj miren način, kot ga jc vedno, kadar je bila država v stiskah. ŽENSKA VLADA. —■ Mesto Mount Ida v državi Arkansas šteje 600 prebivalcev. Mestna uprava pod vodstvom županje Mrs. J. E. McClean je izključno v ženskih rokah že več let. Pri zadnjih volitvah v mesecu aprilu je bil zopet izvoljen ženski liket za nadaljno dobo dveh let. ŠTEVILKE NE LAŽEJO. — Prohibicija še davno ni mrtva. Marsikaka kaplja vode bo še pretekla predno bo pokopana. Prvo pomembno rano sta ji zadala zadnji mesec v Kongresu poslanec Beck iz Pennsylvanije in Linthicum i/. Marylanda. Stavila sta v zbornici poslancev predlog, naj posamezne države same vzamejo zadevo prohibicije v svoje roke in vsaka dizava odiočuje sama za sebe. Za predlog je glasovalo 187 poslancev in proti predjogu 227. Številke kažejo jasno, da javno mnenje narašča proti prohibiciji. Ko sc je glasovalo za sprejem prohibicije dne 18. decembra, je bilo oddanih 282 glasov za pro-hihicijo in samo 128 proti. Številke kažejo, kam veter veje, dosti boljše, kot vsi dokazi za ali pa proti prohibiciji. Vsaka pesem sc enkrat konča, in prvo glasovanje je pokazalo, da je prohibicija zapisana smrti. 1 I tl M 14 |4 til i Zanimivo poročilo glavne predsednice. Zadnjič sem napravila obljubo, da grem pogledat k podružnici št. 17, na West Allis, kako tam vodijo kampanjo. Ker so bile tudi nekatere naše uradnice “firbčne”, s kako mažo je treba mazati, •la se v enem mesecu dobi 24 novih članic, so šle z menoj, predsednica naše podružnice, Mrs. Teresa Zagožen, blagajničarka Mrs. Mary Ribich in Mrs. Mary Zore, naša članica. — Zdi se mi, da smo s svojim obiskom presenetile podružnico na West Allis, bile smo pa tudi same presenečene, ker smo našle tako veliko število zbranih članic na seji. Vprašale smo toraj za recept in prejele sledečega: Pod ružnica na West Allis plača iz svoje blagajne pristopnino za vsako novo članico; to je ena maža; druga je pa, da so se ta mlade zavzele in si ustanovile šivalni klub, pevski zbor, mislijo na kegljaški team, in ne vem, kaj še. Vse polne so življenja, da jih je bilo veselje poslušati. Na ta način Ro in še bodo privabile veliko mladih deklet v svojo Podružnico. Pa tudi starejše so na delu. Ker •lim je blagajna odpovedala radi izplačila za nove članice, so si omislile zabavo enkrat v maju, katere Prebitek bodo porabile zopet v to, da plačajo pristopnino novim članicam. Tak način agitacije 'porabljajo na West Allis. Določile so številko 100, katero morajo v tej kampanji doseči. Prepričana sem, da jo tudi bodo. Pa še nekaj sem opazita : prvo je to. da so članice izredno radodarne, kadar se gre za dobrobit podružnice, drugo pa je, da' imajo tam jako nenavadno društveno kladivo, katerega predsednica rabi na seji. Stavim, da ni-,r'a nobena druga podružnica enakega. Če bi katera rada vedela, kakšno je, naj se obrne na predsednico podružnice na West Allis. Tri mesece je torej že odšlo s kampanjo; pa vHjub marljivosti nekaterih podružnic, imamo le p?4 novih članic. Ako se kaj ne obrne, ne bomo 'mele pet tisoč članic ob zaključku kampanje. Zo-Pet se mi bo sestra tajnica posmehovala, kako slaba prerokovalka da s6m. Ali jo bom res morala Poslušati ? Če je vse drugo polje izčrpano, poskusite tole: Gotovo ima ta ali ona članica že odrastlo hčerko Razna obvestila gl. tajnice-arcdnice. Najprej par besed o Zvezinih znakih. — Na razpolago '"jamo lepe znake ali pine po 65c. Katera je članica z dušo in clesoni, ho hotela nositi Zvoziti znak in o prvi priliki polo-f n ',!sU' cente na stran, da si ga omisli. Znaki so “gold ^ ul in kažejo slovensko trobojnico. To je edina vrsta •'czinili znakov, ki si jih lahko naročite, oziroma plačate z 'pnarjcm. Razen teli znakov pa je Mrs. Prisland lansko le- 0 Po naročilu seje gl. odbora dala delat večje zlate broške, 2 1 1 2 1 1 1 1 2 3 2 1 1 2 2 8 SKUPAJ 274 Mary Sersly Mrs. Mary Lousha Helen Skoff Caroline Mausar Louise Zidanic, R. Ave. Frances Cergol, R. Ave. Helen Tomazic Mary Coprich Jennie Intihar Mary Marsich Josephine Bencin Frances Grdanc Albina Schmuck Josephine Seelye Mary Galtishek Josephine Nels Annie Trdan 274 FINANČNO POROČILO S. 2. Z. ZA MESEC MAREC 1932. DOHODKI: Št. Podružnica Mesečnina Pristopnina Doklada Razno Zarja Skupaj Št. članic 1. Sheboygan, Wis . $ 17.25 $—.— ' —.— —.— $1 1.50 $28.75 115 ) Chicago, 111 9.00 3.00 —.—. —.— 6.00 18.00 60 I 1’ueblo, Colo. 18.90 —.— —.— —.—. 12.60 31.50 126 4. Oregon City, Ore 4.35 —,— —.— —,— 2.90 7.25 29 5. Indianapolis, Ind. 7.05 6.75 —.— 4.70 18.50 47 6. Barberton, Ohio 12.15 3.75 —.— —.— 8.10 24.00' 81 7. Forest City, Pa 8.85 .75 —.— 5.90- 15.50 59 8. Steelton, Pa 7.35 —..— 1.75 —.— 4.90 14.00 53 9. Detroit, Mich 8.40 1.50 . —.— 5.60 15.50 56 10. Cleveland, Ohio 58.35 2.25 —.— 1.75 38.90 101.25 389 II. Eveleth, Minn. 11.55 —.— •—.— 7.7 0 19.25 74 12. Milwaukee, Wis ... 24.45 1.50 —.— —.— 10.30 42.25 163 13. San Francisco, Calif. 11.70 —.— —.— —.— 7.80 19.50 78 14. Nottingham, Ohio 36.90 9.00 —.— —.— 24.60 70.50 248 15. Newburg, Ohio 15.90 9.00 —.— 10.60 35.50 105 16. So. Chicago, 111 8.40 —.— —.—• —.— 5.60 14.00 56 17. West Allis, Wis. ... . .. ... 10.05 3.00 —.— —.—■ 6.70 19.75 67 18. Cleveland, Ohio 8.25 —.— —...— .50 5.50 14.25 55 19. Eveleth, Minn. 35.10 2.25 —.— .() 5 23.40 61.40 234 20. Joliet, 111 ..... 34.95 3.00 .50 — 23.30 61.75 233 21. Cleveland. Ohio 8.40 —.— —.— — 5.60 14.00 56 22. Bradley, III. 3.00 —.— —._ - 2.00 5.00 20 23. Ely, Minn 16.95 —.— —.— — 11.30 28.25 113 24. La Salle, 111 8.25 4.50 —.— —.— 5.50 18.25 55 25. Cleveland, Ohio 80.55 1.50 — —.— 53.70 135.75 537 26. Pittsburgh, Pa 15.90 .75 —•— —.— 10.60 27.25 106 27. North Braddock, Pa. 7.35 —.— —.— —.— 4.90 ■ 12.25 49 28. Calumet, Mich 11.25 .—,— —.— —.— 7.50 18.75 75 29. Broundale, l’a 2.85 —,— —.— —.— 1.90 4.75 19 30. Aurora, 111. 2.55 1.70 4.25 17 31. Gilbert, Minn 9.75 —.— —.— 6.50 16.25 65 32. Euclid, Ohio 12.15 2.25 —.— —.— 8.10 22.50 79 33. New Duluth, Minn. 3.45 —.— —.— —.— 2.30 5.75 23 M. Soudan, Minn 3.45 —— —.— —.— 2.30 5.75 23 35. Aurora, Minn 1.95 —.— —.— —.— 1.30 3.25 13 36. McKinley, Minn 7.50 3.00 — —.— 5.00 15.50 50 37. Greanev, Minn 2.85 —.— —.— —.— 1.90 4.75 1» 18. Chisholm, Minn. 19.95 3.75 — —.— 13.30 37.00 133 39. Biwabilc, Minn - 3.15 —.— —.— . ■ 2.10 5.25 21 10. Lorain, Ohio 3.45 —.— —.— —.— 2.30 5.75 23 41. Cleveland, Ohio 27.75 6.00 —.— —.— 18.50 52.25 185 42. Maple Heights. Ohio 2.55 —.— —.— —.— 1.70 4.25 17 43. Milwaukee, Wis 8.85 1.50 —: —.— 5.90 16.25 58 44. Valley, Wash 1.35 — —.— —.— .90 2.25 7 45. Portland, Ore 3.30 —.— —.— —.— 2.20 5.50 22 46. St. Louis, Mo. 3.90 .75 —.— —.— 2.60 7.25 26 47. Garfield Hgts., Ohio 15.60 2.25 —.— — 10.40 28.25 104 48. Buhl, Minn 2.25 —.— —.— —.— 1.50 3.75 15 4(). Noble, Ohio 2.40 .75 —.— —.— 1.60 4.75 16 50. Cleveland, Ohio 7.95 4.50 *—.— —.— 5.30 17.75 52 51. Kenmore, Ohio 2.70 —.— —.— —.—' 1.80 4.50 18 52. Kitzville, Minn. 1.20 6.00 —.— —•— .80 8.00 8 SKUPAJ $653.-10 $83.25 $2.25 $2.90 $435.60 $1177.40 4352 Naročnino na Zarjo, lie-članica 2.00 Jennie Ozaničli — za slike v jub. Zarji 8.00 SKUPAJ.........................$1187.40 STROŠKI * Za umrlo Angela Loušin, podr. št. 41 (roj. 5-29-1880, prist. 3-6-1930, ninr. 3-2-1932) .............................$ 50.00 Za umrlo Agnes Kocjan, podr. št. 28 (roj. 12-27-1904, prist. 5-10-1929, ninr, 2-23-1932) ... 100.00 Za umrlo Antonia Jerele, podr. št. 10 (roj. 12-10-1885, prist. 1-3-1929, ninr. 3-10-1932) ...................................... 100.00 Tiskarna, marceva Zarja in adresar ............................................................................................. 243.37 Kuverte za podružnice .....................................;....... . 8.35 Registriranje pisem in bančnih knjižic 42c, bond papir $2, vrvica 24c ....................................... 2.66 Pisarniške potrebščine za urad gl. preds. ........................................................... * 15.00 American Home Pblg. Co., 1500 prošenj .......................................................................................... 13.88 Uradna soba za marec .......................................................................................................... 10.00 Poštnina za Zarjo (P. O. deposit) .............................................................................................. 15.00 Znamke .......................................................................................................................... 5.20 Pošiljanje mar. Zarje (delo) ......................................... ••••;.................................................... 17.00 Uradne plače: duh. nadz. $10. gl. preds. $25.00, gl. tajnica-nredmca $100.00 ................................ 1.35.00 SKUPNI STROŠKI V MARCU .............................. $715.46 Balanca 29. feb. 1932 ...................................$23,700.87 Dohodki v marcu .......................................... 1,187.40 Skupni dohodki 31. marca .................... 24,888.27 Stroški v marcu ................................ 715.46 PREOSTANEK V BLAGAJNI 31. MARCA 1932 $24,172.81 Josephine, Račič, gl. tajnica. Podružnica št. 1, Sheboygan, Wis. — Zadnja seja je bila izredno dobro obiskana. Po seji je naš zabavni odsek priredil “Card Party”. — Sledeče članice so prejele nagrado za najboljše igranje: Jennie Gorenz, Julia Babošek, Jennie Kibich, Josephine Prisland, Johana Zakrajšek in Alary Gruden. Darila so kupile Marie Prisland, Mary Golobicli in Uršula Marver. Predsednica Teresa Zagožen nas je “potritala” z dobrim pecivom. Za prihodnjo sejo se nam zopet nekaj posebnega obeta, kakor nas je zagotovil tozadevni odbor. Na seji so sc razdali tiketi za predstavo, ki se bo vršila na Materinski dan. Vstopnina je samo 25c, in sklenjeno je Mo, da je vsaka članica obvezana vzeti wi likct. Predstavljala sc bo igrica "Vsi 111 vse za mater", ter en angleški šaljivi prizor. Vmes ho lepo slovensko pet j <* "aše mladine, deklamacije naših mladih članic ir. Bog ve kaj še vse. Samo to upamo, da ho osmega maja, na Materinski praznik, cerkvena dvorana do zadnjega kotička napolnjena, in da ne bo slovenske matere v naselbini, ki hi ne lifišla pogledat predstavo, ki bo njej v <^ast prirejena. Šc to naj povem, da bo vprvič v zgodovini naše naselbine, da bi s.e ta dan tako slovesno obhajal kot se bo letos. Štorklja je prištorkljala h naši članici Ančki Kovačič in tam pustila sinčka. To leto mora biti posebno blagoslovljeno za 'Hoški spol, ker so povsod samo fanti. I olažimo sc. da ho drugo leto “žensko” leto, posebno še zato, ker bo naša konvencija. Vsem našim mladim materam iskreno častitamo. — Odbor. * * •* Predsednica naše podružnice Mrs. Za-Kožen je prinesla na zadnjo sejo nekakšne štrukelčke, bili so zelo okusni Gotovo bi se bile dalje časa zamudile, *l ker so tam v daljnem Clevelandu ime-'i aranžiran slovenski radio program za ta večer, in ker smo ga hotele slišati stno morale zabavo prej končati. Tako 'nočnega zbora sc ne sliši vsak dan, tu-(1* dueti in soli in vse drugo je bilo iz-Vrstnp izpeljano in sc je vse dokaj razločno slišalo. Želimo da bi sc tam v Clevelandu kmalu zopet oglasili. — Johanna Mohar. Št. 2, Chicago, 111. — V Chicagi ima 'Jio okrog 25 raznih slovenskih dru-stev samo v okrožju Sv. Štefana, zato s zavihale rokave, napovedale domačo ?fll»avo in napravilo nad $100.00 čistega. Pred zabavo nismo imelo več v blagajni kakor par centov in vendar ni na 'jabavi ničesar manjkalo. Mrs. Jorga, iIr*. Martin Kremescc in jaz smo spe-, ° vsaka po eno potico, Miss Kcnig j® spekla čokoladni kejk, Mrs. Glavach, •ys. John Mladič, Mrs. Metka Cher-I'ch in Mrs. Kosmach. Sr. so napekle krofov, Mrs. Duller je prinesla lepo šunko, Mrs. Jclenčič, Mrs. Clara Foys, Mrs. Vreček in Mrs. Lillian Kozek, Mrs. Mat Kremcsec in Mrs. Horwath iz North Side so pokrile stroške za ostala pokrepčila v kuhinji, Mrs. Miroslavič, Mrs. Tomažin, Mrs. Schiller in urednik Mr. Jerich so pa poskrbeli, da gostom ni bilo treba trpeti žeje. Tako je bilo s prireditvijo skrajno malo stroškov. Celo za vstopnice je poravnal stroške Mr. Tomažin. Da smo bile brez skrbi za slučaj, da se zabava ne bi splačala, smo prej razprodajale knjižice za zlat cekin. Najbolj so sc potrudile Mrs. Tomažin, Mrs. Duller, Mrs. Kobal, Mrs. Lena Pičman. Mrs. Glavach, Mrs. Mat Kremcsec, Mrs. Lillian Kozck, Mrs.Vreček, Mrs. Wenecl, Miss Kenig. Sreča je zadela Mrs. Wencel, ki pa je cekin tajcoj naklonila podružnici. Pri prodaji vstopnic so se posebno potrudile Mrs. Tomažin, Mrs. Frank in Mrs. Duller, pa tudi druge. Kuhinjo so imele na skrbi Mrs. Mladič in Mrs. Pičman. Pri vra-tih je bila Mrs. Foys in Mrs. Glavach, pri blagajni ste sc vrstili Mrs. Tomažin in Miss Kctiig, žejne ljudi pa je imel na skrbi priročni in postrežljivi Mr. Tomažin, ki je delal v resnici neumorno. Pomagal mu je tudi Mr. Andrew Glavach. Članice same so se odzvale silno po-\ oljno. Tudi vse ostalo občinstvo, ki se ga je nabralo mnogo, lahko po pravici štejemo med svoje, najboljše prijatelje. Posebno pa nas je razveselilo, ko sta društvi prekmurskih Slovencev, Sv. Ano in Sv. Martina, obe KSKJ., prišli po seji na našo vibavo korporativno. Nenavaden uspeh te prireditve v teh kritičnih časih in na dan, ko je mnogo naših ljudi odšlo v Waukegan na kegljaško tekmo, nas je tako vzradostil, da smo sc par dni počutile kakor bi bile napravile najmanj en milijon čistega. Kako hi sc vsem zadostno zahvalile, ne vemo; nam primanjkuje primernih besed. Hvaležne moramo biti tudi našima duhovnima gospodoma, župniku p. A-leksandru in pomožnemu župniku p. Edwardu, ki sta opozorila faro na našo prireditev; enako Mr. Joseph Gregorich, predsedniku dr. sv. Stefana KSKJ., ki ie opozoril občinstvo na našo zabavo teden prej na veliki prireditvi dr. sv. Štefana. Aprilova seja naše podružnico jc bila jako prijetna in tudi dobro obiskana. Po prihodnji seji honio .igrale “bunco”. Pridite vse Tudi prigrizek bo na razpolago. — J. R. Št. 4, Oregon City, Ore. — Lepo jc bilo videti, ko so do malega vse članice naše podružnice na Veliki četrtek skupno pristopilo k mizi Gospodovi. Naša podružnica jc tudi pristopila k Baragovi Zvezi. — Mrs. Plantan, predsednica. * + + V dopisu iz Oregon City v zadnji številki po naključju niso bila objavljena imena Mrs. Mary Hrovat in Mr. in Mrs. Andrew Kržičnik, ki se jim Mrs. Plantan še prav posebno zahvaljuje. — U-rednica. Št. 5, Indianapolis, Ind. — Naš piknik se bo vršil 12. junija, n p 12. julija, kakor je bilo pomotoma zadnjič objavljeno. — Naša dobra članica Mary Ko-nečnik, ki živi precej daleč na farmi, je dala svojo hčerko vpisati v Zvezo. — Štorklja je obdarovala naši sosestri A-nico Volkar in Matildo Rinani z majhnimi deklicami. Častitamo. -—- Želimo, da bi naša požrtvovalna članica Annie Koren, ki je obolela, ozdravela prodno dobi to Zarjo v roke. Več kot eno leto nam jc dala prostor za seje popolnoma zastonj. V imenu cele podružnice se ji najtopleje zahvaljujem. — Naše seje se bodo vršile odslej v Stari šoli in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu; prihodnja bo torej 1. maja ob treh. Pridite vse; potrebujemo nasvetov in sodelovanja vsake posamezne. — Gl. odbornica Mary Urbas nam daja izvrstne nasvete za kuhinjo. Poskusile smo napraviti chile po njenem receptu, in se je imenitno obneslo. — Josephine Barbarič, tajnica. Št. 6, Barberton, O. — Prav lepa hvala našim članicam, ki prihajajo na naše seje v tako velikem številu. Na zadnji seji nas je bilo ravno 30. Sprejetih je bilo zopet sedem novih članic; počasi, toda sigurno se bližamo številu sto Prav prijazno ste vabljene vse, da se nam pridružite. Kot že omenjeno, da sc nekaj prired' v korist naše blagajne, smo sklenile, da priredimo za Materinski dan dve lepi igrici in sicer “Materi za god” in “Oj la Anže". Za tem bo zapelo šest ali osem malih deklic lepo pesmico, “Mati ziblje lopo poje”. Na programu bo tudi prav lepa deklamacija, “Materi” in ena manjša "Dete mamici”, ter za nameček še prav šaljiv kuplet “Klepetavi Miček". Po končanem programu bo prosta zabava in ples. Vsi Slovenci in Slovenke iz Barbertona in okolice ste prav prijazno vabljeni, da nas posetite v velikem številu. Vstopnina bo času primerna: 30c za odrasle in 10c za otroke, otroci pod 10. letom v spremstvu staršev so prosti. SZZ. v Barbertonu se vedno rada odzove vsakemu vabilu, in je naklonjena vsem društvom, kakor tudi posameznikom, ter z vsemi prijazno sodeluje. Zato se prav prijazno priporočamo tudi me. Tora j na svidenje v soboto, 14. maja ob 7. uri zvečer. — Frances Ošaben, tajnica. * * * V SPOMIN MOJI MAMICI, umrli 16. okt. 1908. Ker mi jc nemogoče poklekniti ob tvojem zelenem grobu, nepozabna mamica moja, in položiti nanj šopek cvetlic v znak ljubezni in hvaležnosti danes na Materinski dan. ti hočem podati skromen spominček tukaj. Otroci srečnejši od mene. ki se še raduiejo v ljubezni materini, danes tekmujejo, kateri bo lepše izkazal svojo ljubezen in hvaležnost svoji materi. Ti pa ljubljena mamica moja, si nas zanustila tako rano. Ni me dolgo negovala tvoja skrbna roka. Ni sc opajala moja otroška duša z materino ljubeznijo, katere je bila tako željna. Ni me učila tvoja ljubezniva beseda, kadar sem v svojih mladih letih potrebovala poduka. Ni me blagoslovila tvoja roka predno sem se podala čez široko morje v tujino. Mnogo, mnogo prezgodaj si se poslovila od nas, zlata nepozabna mamica. Ginjivo je bilo tvoje slovo, ki si v sredi noči poklicala k svoji postelji zadnjikrat svoje nedorasle otroke. Niti slutila nisem takrat, kaj vse to pomeni, ko mi je dobra soseda rekla, naj te poljubim zadnjič. Stopila' sem k tvojemu vzglavju in se nagnila nad tvoj obraz. Ti pa si dvignila svoje že hladne roke, jih položila meni okrog vratu in me zadnjikrat pritisnila k sebi in me poljubila. Nato si pomočila svojo desnico v blagoslovljeno vodo ter mi naredila znamenje sv. križa na čelu, ustih in prsih. Enako kakor od mene, si se poslovila od bratov, sestre in očeta. Izročila si nas vse v varstvo Marijino in si mirno v -Gospodu zaspala. O mamica moja, kako težka je bila ločitev od tvoje postelje, kjer. si tako mirno spala, od tvoje krste in od tvojega preranega groba. Edina tolažba nam je bila misel in upanje, da sc po smrti zopet snidemo z mamico — nad zvezdami. — Frances Ošaben. Št. 7, Forest City, Pa. — Tudi me ne držimo roke križem. Naša podružnica je priredila Card Party pri naši sosestri Pauline Osolili, ker ima lepe prostorne sobe. Bilo je mnogo veselje za nas, in v korist naši blagajni. Priznanje gre ne samo našim članicam, temveč vsem, ki so nas v tako velikem številu posetili Posebno lepa hvala Mr. in Mrs. John McGranagan, ki sta nas posetila in nam dala mizice in sedeže brezplačno, tudi door prize, lepi križ, ki ga ie sreča naklonila Victorju Lavriha. Lepa hvala članicam, ki so nam na en ali pa drug način pripomogle do tako lepega vspe-ha. In še enkrat lepa hvala naši tajnici za brezplačni prostor, in njenim prijaznim hčeram, ki so nam postregle s tako okusnim kejkom in kavo. Hvala jim! Dne 2. aprila jc zapustil ta svet v visoki starosti 77 letni Josip Bucinel. Pogreb se je vršil 6. apr. iz cerkve sv. Jožefa oj) veliki udeležbi ljudstva. Pokojni jc bil zelo priljubljen, to je pričal krasni sprevod. Naša podružnica mu je kupila lepo košarico rož v spomin. Njegova žena, Josephine Bucinel, je naša članica in ustanovnica naše podružnice. Anna Kamin, predsednica. Št. 9, Detroit, Mich. — Naj se najiskrenejše zahvalim mojim društvenim so-sestram, ki so me obiskovale v moji dolgi bolezni, mi prinesla prekrasne cvetlice, naročile sv. maše in molile zame. — Naš častiti župnik P. Odilo so se prav pohvalno izrazili o naših članicah, ki so v velikem številu skupno pristopile k velikonočnemu sv. obhajilu, katere pa takrat niso mogle, so pa ob drugi priliki opravile svojo dolžnost. — Po naši zadnji seji smo priredile javno veselico, ki je prinesla priličen skupiček. namenjen novi slovenski cerkvi; Bog vam plačaj vsem! Priporočamo se še za drugič. — Daj Bog in Marija, da bi tie bilo prazno govorjenje, ki ga slišim, namreč, da nekatere naše članice agitirajo za novimi. Da bi le na majski seji mogle sprejeti veliko novih. — Nekaj izrednega jc bila v Detroitu letos krasna slovenska velikonočna procesija na prostem na vse zgodaj zjutraj na Veliko noč. Kako lepo je bila petje! Cerkev je bila polna ljudstva. Našim č. duhovnikom smo vsi prav hvaležni, da so vprizorili nekaj tako krasnega. — Anna Gorshe, predsednica. Št. 11, Eveleth, Minn. — Slišala sem da priredi št. 11 dne 22. maja Dance Party, ker bo obhajala petletnico kar je bila ustanovljena. Naša podružinica ie bila prva v Minnesoti. Odbor pridno pripravlja vse potrebno. Vabimo vse. — J. O. Št. 12, Milwaukee, Wis. — Naša podružnica bo imela veselico dne 15. maja. Popoldanski program bo petje, zvečer pa igra “Mati”. Igra je zelo lepa in pomenljiva. Ne bom jc opisovala sedaj, en teden pred veselico boste brale obširno razlago igre v Amer. Slovencu in v Obzoru. Ker bomo imele še eno sejo pred veselico vas prosim, da sc iste polnoštevilno udeležite. Treba bo izbrati odbor in eno in drugo, in če jc samo malo članic navzočih, je to težavno. Prosila bi vas vse brez izjeme, da vsaka pomaga po svoji moči. Bo treba pripravnih žensk za postrežbo v dvorani in za bare. Takšnih ki so bolj poznane, da gredo za oglasi .nekatere bi se tudi lahko potrudile, da bi prodale nekaj tiketov itd. Kaj ko bi enkrat stopile skupaj in se same ponudile za to ali ono pomoč, saj bo naše veselje, če bo veselica izpadla dobro. Na zadnji seji se je nekaj omenilo, da bi vsaka članica prodala vsaj po en tiket. Pridite na prihodnjo sejo da se pomenimo. Jaz vem, da ie precej takih, ki imajo zmožnost in priložnost dosti pomagati, katere ste pa zaposlene doma bodo pa druge za vas naredile. Jaz mislim tako: ko bi se sedaj vse potrudile, da bi veselica dobro izpadla in potem en čas mirovale z prireditvami. Za igro bo že poskrbljeno Gleinio. da. bomo prodale dosti tiketov. dobile dosti oglasov, prigovorile našim prijateljem in znancem, da gotovo pridejo na našo veselico. Me lahko dosti naredimo. Naj bo igra še tako lepa in dobro igrana, če dvorana ne bo polna, ie škoda truda. Zato prosim, stopimo skupaj in delujmo složno, da bo naša veselica ena najboljših in najbolj obiskanih. — L. Staut. * * * Naša podružnica priredi dne 15. maja v So. Side Turner Dvorani veselico z igro “Mati” in vabi vse članice in druge podružnice na tisti dan. Vsaka članica nai si preskrbi vstopnico pri tajnici. Vabimo pa tudi vse ostale roja- ke in rojakinje, da za eno nedeljo pozabijo na depresijo in se pridejo razvedrit ob nad vse bogatem programu, ki ga imamo pripravljenega za to nedeljo. — Mary Schimenz, tajnica. Št. 15, Newburg, Ohio. — Na Materinski dan bo naša podružnica oskrbela prav zanimivo in izvirno zamišljeno predstavo, kakoršne naša naselbina še ni videla. Albina Novak jc v aprilovi Zarji lanskega leta zapisala, da bi bila prav vesela, ko bi se članice poglobile, na kak način bi se dal ta dan najbolj primerno proslaviti, in vsaka poročala svoje nasvete. 'Po smo sedaj storile pri nas. Kak načrt smo napravile, bomo povedale kasneje. Na Materinski dan pridite v Slovenski narodni dom v Newbur-gu, pa boste videli kaj bo. Vabimo tudi podružnice v okolici, ki na omenjeni dan ne bodo imele svojih prireditev. Mater imamo samo eno in spomin nanjo nam jc vsem izmed vseh spominov najslajši. Ali ni toraj primerno, da SZZ. po svojih najboljših močeh poskrbi, da se Materinski dan kar najlepše in najbolj primerno obhaja? Katere si boste pripravile narodne noše. mi sporočite do 1. maja, da vemo vse primerno urediti. — Apolonija Kic. Št. 17, West Allis, Wis. — V dolžnost si štejem, da sc najprej zahvalim našim pridnim članicam, ki se v tako velikent številu udeležujete rednih mesečnih sej. Nadalje sc zahvalim vsem onim agilnim’ članicam, ki so se tako potrudile in pridobile v tem kratkem času 33 novih članic. Le tako naprej! Upajmo, ko bo kampanja zaključena, mora naša podružnica šteti 100 članic. Zadnja seja se ie vršila dne 10. aprila na domu sosestrc Mrs. Žagar; v imenu podružnice sc ji iskreno zahvalim za okusna jedila, gostoljubnost, ter vso postrežbo. Da jc pa bila seia tem bolj zanimiva, se moram zahvaliti v imenu podružnice glavni predsednici Mrs. M. Prisland ter njenim sopotnicam oziroma odbornicam podružnice št. 1 iz Shebovgana, ki so sc udeležile naše seje; to so bile: Mrs. Bi-bich. Mrs Zore in Mrs. Zagožen. O priliki vas tudi me obiščemo v Shebov-ganu. Najlepša hvala Mrs. Prisland za nniazna navodila in za dobre nasvete, ki ste jih priporočali. Bog dai. da obro-de dober sad. —- Opozarjam članice, da nrdete na prihodnio seio dne S. maja. ker bo važna. Po seii se udeležimo kor-norativno proslave 15 letnice društva Sestre Sloveniie št. 0 T. P Z. Sloga. To ie sklep zadnie seje. Tn orosim, da to vonštevalc. — Mary SorčiS, blagajničarka. Št. 18, Collinwood, Ohio. -— Nai bo na tem mestu povedano, kako fletno smo se imele na zadnji seii. Sprejete smo štiri nove članice, za kar vse priznanje zaslužita sestra Sodia in sestra TTofart: pohvalno se moram izraziti o članicah naše podružnice, ker si prizadevalo za dobrobit našega društva. Po seli smo imele prigrizek in ples. Sestra Ho-fart je prinesla, cel btišel lahkih in. s k. ra J" no okusnih flancatov. Imele smo tudi več drugih dobrot, kar si je katera poželela. Veselo razpoložene smo se oli pol dvanajstih razšle z zavestjo, da bo naše veselo razpoloženje popolno 14. maja, ko bomo imele svoje može s sabo, ker že dolgo naša podružnica ni imela nobene javne prireditve, vendar smo skrbele, da naša blagajna ni preveč trpela, zato smo meseca februarja izžrebale lepi letni kolter. Čisti preostanek je bil $31 za našo blagajno. Sestra Jaklič tfa je zadela. Upravičene smo, da privoščimo sebi in drugim nekaj poštene zabave, zato bomo priredile 14. maja društveno veselico nam vsem v razvedrilo, društveni blagajni pa v okrepčilo. Udeležite se prihodnje seje dne 4. maja. Dajmo se potruditi, da bo naša ve selica imela .polni uspeh. Vse kar smo opustile na zadnji seji, pride na prihodnji seji; razdelilo se ho tudi delo, da bo vsaka vedela, za kako delo je odgovorna. Na svidenje 4. maja. — J. Welika-nje, predsednica. * * * Med tem, ko so splošne razmere žalostne, se pri sejah naše podružnice vedno razvedrimo Dne 14. maja bonu priredile veselico v Turkovi dvorani. Vstopnina samo 25c. Pridite, da spoznate našo mlado muzikantinjo. Vabimo tudi druge podružnice. — Anna Košuta. * * * Ni nas še veliko, kar nas pa je smo pa same luštne žene in dekleta, ki se dobro razumemo med sabo. Upamo, da se bodo vse članice udeležile naše prihodnje Veselice, žene pripeljaje svoje može se- boj, dekleta pa svoje “sweethearts”. Pri-Peljite tudi znance in prijatelje, ker vam *c naprej povem, da bo luštno. — Jennie Sodja. Št. 19, Eveleth, Minn. — Na Materin ski dan priredi naša podružnica lepo •gro “Domen”, razen tega pa še eno igro v angleščini, da bodo mlajši in starejši zadovoljni Začelo se bo točno ob osmih zvečer. Vstopnina za odrastle 35 centov, za otroke pa 10 centov. Igra je zelo zanimiva. Videli boste, kako se bogat kmet brani dati hlapcu svojo hčer za ženo in kaj pride iz tega. Članice, ki sc udeležijo igre, plačajo za tiket, če se pa ne udeležijo, niso dolžne plačati. Prosimo pa, da pridete vse. Ker je vsem dano na prosto voljo, lionio videle, kako članstvo drži skupaj "i koliko da na svojo podružnico. Seja je prestavljena na pondeljek 9. 'naja večer. Na našo igro vabimo tudi sosestre od U, kakor tudi podružnice iz Gilber-*a, Puhla, Chisholma in drugih naselbin. Roran o priliki vrnile — Članica. * + + Z žalostjo naznanjam, da se je moja ljubljena hčerka Antonija smrtno ponesrečila pri avtomobilski vožnji pri Min-"eapolisu 5. marca in koj drugi dan u-nirla v tamkajšnji bolnišnici. Se lepo zahvaljujem zase in v imenu SQproga in družine podružnici št. 19. v Prvi vrsti odbornicam, ki so me prišle f°lažit v nesreči, poslale cvetlice v zad- nji pozdrav, darovale za sv. maše, in prišle k pogrebu v tolikem številu. Take ljubezni nisem nikoli pričakovala. Moja hčerka Antonija je bila članica SŽZ. komaj devet mesecev. Drugega ne moreni reči, kakor Bog plačaj. Ti pa, Tončka, draga hčerka moja, spavaj v hladnem grobu, Tvoja duša pa se naj veseli pri ljubem Jezusu, ki si ga vedno tako rada prejemala v sv. obhajilu Ana Malevič. ....Št. 20, Joliet, 111. — Najiskrenejše sc zahvaljujem vsem, ki so se udeležili naše plesne veselice, 28. marca. Nisem pričakovala tako velike udeležbe v teh slabih časih; podružnica si je zopet malo opomogla. V prvi vrsti se zahvaljujem možem in fantom, ki so pomagali delati: Mr. Frank Skedel, Mr. John Petrie, Mr. Frank Terlep, Mr. Frank Lavrich, Mr. John Videtich, Mr. Joseph Erjavec, Mr Jacob Pluth. Pri vardrobi so pomagali Mrs. E. Kostelic, Mrs. Mary Terlep. Mr. Joseph Kostelic, Mr. M. Papesh, In tudi onim, ki so tako lepo okinčaje dvorano: Mrs. J. Kunstek, Mrs Jerisha, Mrs. J. Bambich. In nadalje se zahvaljujem Mrs. Catherine Judnich, ki je preskrbela, da je bil lunch tako lepo serviran. in tudi vsem članicam, ki so pomagale v kuhinji. Ta zahvala naj velja vsem skupaj katere so pomagale delati in kaj darovale, ker ne moreni vsa imena pisati; jih je preveč. Naznanjam vam tudi, da so bile zopet štiri nove članice sprejete na zadnji seji in med njimi tudi ena zdravnica (doctor), ki jo priporočam našim Slovenkam: Dr. Anna Becic, 803 Chicago St. Šivalni klub tudi lepo napreduje. Za predsednico šivalnega kluba je bila izvoljena Mrs Frances Gasperich, za pomočnico pa Mrs. Catherine Dragovan. Katera hoče ročno delo pred sejo, se lahko oglasi na domu predsednice šivalnega kluba. Zahvalim sc vsem članicam, ki so sc trudile in prodajale vstopnice. One pa, ki imajo še kaj neprodanih vstopnic so prošene, da jih vrnejo do prihodnje seje. Zahvaljujem se vsem odbornicam, ki so imele veliko dela za plesno veselico, ker jaz nisem mogla pomagati zaradi bolezni, kakor tudi Mrs. Josephine Erjavec. ker je meseca februaria na seji vzela moje mesto tajnice. Še enkrat hvala vsem skupaj. Anna Pluth, tajnica. * * * V nedeljo dne 3. aprila je bil pomemben dan za našo faro sv. Jožefa, ker se ie v naši sredi nahajal novomaš-nik, Rev George Kuzma, ki je ta dan pri svojo prvo sv. mašo. Za to redko slavnost jc bila naša cerkev do zadnjega kotička nabito polna. Tudi naša podružnica se je polnoštevilno udeležila Slavnostna pridiga, ki so jo imeli naš č. gospod župnik Rev. Plevnik, v počasi novomašniku, ie bila tako ganljiva, da trotovo ni bilo med nami nobenega, ki bi ne imel solzne oči. posebno še, ko so nam povedali naš župnik, da je naš novomašnik že brez staršev, ter nam orisali njegovo trnjevo pot do tega častnega poklica. Popoldne je bil sprejem v počast no-vomašnika, v naši Slovenia Dvorani z različnim programom. Program je bil zelo bogat, kajti imeli so priliko zopet pokazati se naši mladi šolski godbeniki, 61 po številu (dečki in deklice), pod vodstvom učitelja brata Basil iz De La Salle šole. Ze sam pogled nanje in na njih uniformo napravi dober utis na vsakega kdor jih le vidi, in kaj pa še ko jih čuje? Prva, ki so jo zaigrali jc bila “Naprej zastava slave”. Igrali so tako dobro, da ne bi nobeden mogel soditi, da se tako malo časa vežbajo Velike zasluge pri teh godbenikih imajo naš pomožni župnik Rev. Hiti, ki imajo toliko veselja ž njimi, in jih navdušujejo in se trudijo z njimi. Dvorana, ki je bila natlačeno polna, nam dokazuje, kako zelo priljubljen je naš novomašnik Rev. Kuzma med nami. Programu so sledili razni govori, petje naših cerkvenih pevcev, nato šolske mladine in nazadnje šc deklamacije naših deklic in dečkov iz prvega in drugega razreda. Vsem se mora izreči vsa čast! Novomašniku pa želim, da ga Bog snremlja in blagoslavlja njegovo delo v vinogradu Gospodovem! — Za podružnico štev. 20 SŽZ. — Josephnie Erjavec. Št. 21, West Park, Ohio. — Na seji meseca februarja so nam prinesle prav okusna jedila sestra Mary Kosta: rice pudding, in sestra Helen Less in njena hči Christine: pineapple tapioca in cakes; to je bilo vse tako dobro, da smo se jim priporočale že za drugikrat. Zadnjo sejo so nam pa postregle sestre Rose Mlakar in Josephine Zupan, z izvrstnimi žlinkrofi, shajanimi in prsnimi. ali pa tako povem: eni so bili v peči pečeni, drugi pa na peči v masti. Tudi kavo in še nekaj drugega so servirale. Vse je bilo izvrstno, nekaj je pa le manjkalo, in to je — novih članic; v resnici je naša mala naselbina hudo prizadeta radi brezposelnosti, pa vendar se hi lahko dobilo še kako članico; potrudimo se bolj prihodnjič. Naša podružnica se pridno pripravlja za proslavo Materinega dne. Priredile bomo slovensko in angleško igro s petjem, kakor tudi spomin naših umrlih mater, da mi starejši pokažemo svoji mladini, da nismo pozabili svojih mater, in tudi ne želimo, da bi oni kedaj nas pozabili. — Torej na svidenje naiprvo na prihodnji seji dne 4. maja, in potem na prireditvi v nedeljo 8. maja. — Cecilia Brodnik, tajnica. Št. 23, Ely, Minn — Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo imele na Materni dan zelo lep program. — Ves program pa imata v rokah Mrs. Stukel in Mrs. Svetič. — Tajnica bo začela denar pobirat ob pol sedmih. Zopet vabimo naše dekleta in žene. ki še niste članice, da nas posetite. Vstopnina je nizka, samo obenem bo spet zraven prigrizek. Mogoče katera ni bila zadnjič prav dobro postrežena, naj oprosti; ako spet pride in pove, bo pa sedaj boljše. Toraj prosim, da ne bo zamere. Po zadnji seji pri bunco igri jc dobila Mrs. Rose Svetič prvo nagrado, en par štikanih vajšenj, — drugo Mrs. Markovič, tretjo pa Mrs. Sipel. Vse jc bilo veselo. Naj povem, da je prinesla Mrs. Mary Gačnik tistega čmrlja seboj, ki marsikateri prepodi revmatizem iz nog. Na velikonočni pondeljek smo sc morale malo pogovoriti zaradi programa za nedeljo. Pa vprašamo, če ima žc katera kaj novih članic. Pa iaz ne vem, da nobena ni hotela reči da. Vse, da nič. Pa pride Zarja in vidim dopis iz West Allis. Brž pošljem po rccepis, kako nabirat nove članice. Povem, da ta ideja sc jc pa dobro obnesla. Zadnjo nedeljo smo kar ploskale. Zakaj, to boste že videle. Radovedne smo pa žc sedaj, kani bodo letele tiste nagrade, ali bo katera priletela tu na Ely. Vlak odloži blago naprej v Duluthu, k nam pa pride samo počivat, z eroplani pa ni sreče; o Veli ki noči sta se ž njimi dva pobila, dne 4. aprila so se pa štirje ubili. Torej bo težko pripeljati nagrade sem. Zelo bi bilo vse zadovoljne, ko bi vsaj čarter zaslužile, da bi ga nam nc bilo treba plačati. Kaj ste brale dopis lansko leto iz Ca-lifornije od članice Agues Markovič, kako je zdravo tam, sedaj pa povprašuje. če ve katera za kaka domača zdravila proti revmatizmu. Agues, jaz sem žc slišala, da so jako dobre pekoče koprive. C c jih ni tam, jih pridi pa tu na F.Iv iskat. Želimo vsem članicam — materam šc na mnoga leta. P>og nam tudi ohrani našo mater gl. predsednico Mrs. Fris-land dolgo let med nami! — Mary Skalar, predsednica. Št. 24, La Salle, 111. — Rada bi kaj več napisala, pa moram vrt kopat in regrat nabirat. — Na zadnji seji nam je prav lepo postregla nadzornica Mary Štrukcl, s pecivom, potico in rudečim, za kar sc ji moram zahvaliti, — na prihodnji seji pa sc nam zopet obeta nekaj izrednega. Katera rada poskoči, naj prinese nove čcvlic seboj, da ne bo šla bosa domov. — Seje so dobro obiskane, pa bile bi lahko še boljše; je šc zmiraj nekaj takih članic, ki jih nikoli ni na spregled. Prosim toraj vse sosestre, pridite na prihodnjo sojo, do takrat pa cleite vsaj z enim očesom malo za novimi članicami; ne pozabite namreč, da •ora naša podružnica naprej. — Angela Štrukcl. Št. 26, Pittsburgh, Pa. — Vsem članicam, kakor tudi prijateljem Slovenske Zenske Zveze se lepo zahvalimo za tako lepo udeležbo pri naši igri in plesu na Velikonočni pondeljek. Mislim, da sc vsi smejete kadar pomislite na našega debelega kapitana in na neznanca, tudi na doktorja Rohor in Vladimira, našega mladega ženina, kakor tudi na bolniške strežajc; tudi Milka in njena maina F.va sta bili usmiljenja vredni s tako starimi in sitnim očetom; tudi Anica, hišna, se ie vsa tresla, kadar je morala govoriti s kapitanom. — Angleška igra je tudi bila jako zanimiva; kako se naša dekleta zanimajo! Po dvakrat se vadijo, pa jim tako gre, da bi se človek čuditi moral. Na prihodnji seji bomo imele party. Za članice bo vstopnica prosta, za nečlane pa jc vstopnina 25c. — Prosim, da bi vsaka pripeljala eno novo članico na ta party; tudi za novo pristople članicc je prosta vstopnina; torej, vse na delo! Igral bo naš dobro znani harmonikar Anton Sprohar. — Jako me veseli, da imamo podr. SZZ. v Pittsburghu. Kako ie to društvo vse prebudilo, staro in mlado; zdaj se sliši tu pa tam o kakšnem surprize party ali kaki igri, poprej jc bilo vse tiho: če jc kak ples bil, pa pevsko društvo Prešeren kako igro naredilo, in to samo dekleta so igrala, zdaj se je pa vse oživelo, staro in mlado. Živijo Slovenska Zenska Zveza! .— Članica št. 26. Št. 33, New Duluth, Minn. — Na zadnji seji jc bila nepričakovano velika u-deležba. Sklenile smo, da bomo imele card party v hiši sestre Roso enajstega maja po seji. Vstopnina bo lSc; potem bo malo prigrizka in dobitki bodo razdeljeni za karte kakor tudi za bunco in door prize. Prosim vas. da se vse udeležite te naše male zabave, ker v naši blagajni vlada suša. Pomagajte, da jo spet malo poživimo. — Mary Janchar. St. 36, McKinley, Minn. — Tudi naša podružnica pridobiva na članstvu, za kar skrbi naša marljiva članica Annc Purkat. Ona jc vedno pripravljena pomagati za dobro stvar. V naši naselbini smo vse žene članice Zveze, z eno samo izjemo. Ko bo naša Ančka pridobila še to Slovenko, bo naša podružnica sto procentna, in mislim, da bo naša podružnica prva, ki se ho lahko s tem ponašala. (Nc vem, kaj "orečc št. 22, Rradlev, 111.—Op. uredil.) Tudi v gmotnem oziru vedno napredujemo. V naši blagajni je navzlic slabim časom 86 dolarjev. Ako hi pa hoteli pisati koliko jc naša podružnica, odkar obstoji, prispevala za cerkev, koliko ob raznih prilikah prispevala med članstvom, bi morala zapisati že precej visoke številke. Da, vsa čast članicam, ki so vedno pripravljene delati v korist podružnice in Zveze. Seveda, tu pa tam tudi nismo prav popolne; včasih smo vse preveč sobične, preveč osebne! Naj bi sosesterska ljubezen prevladala, in ogrela naša srca, kakor spomladansko solncc ogreje in poživi zmrzlo zemljo, ker samo v ljubezni, slogi, prijateljstvu in v pravičnosti do vseh se nam obeta napredek, zadovoljnost, in mir srca. Na zadnji seji smo sklenile, da bo 8. maja na Materni dan plesna veselica; ste vabljene, da sc jc v obilnem številu udeležite. Saj jc to naš dan, da se bomo malo poveselile. Pripeljite tudi očete seboj. oziroma može. s trdnimi podplati, ker bo izvrstna godba in sc bomo vrteli do zadnjega jutra. — Julijana Lavtižar, predsednica. Nobena članica se ne zglasi od nas, pa vendar vam povem, da nismo tako zaspane kakor izglcda. McKinley je malo mestece in časi zelo slabi, pa smo članice SZZ. jako ponosne z življenjem in napredkom naše podružnice. Vsak mesec sprejmemo nove prijateljice v naše okrožje. Kadar kaj napravimo v korist podružnice, jc vselej uspeh hvalevreden. Za Veliko noč smo imeli ples, ki je bil zelo dobičkanosen, in za Materin dan sc bomo zopet veselile. Upam, da se bodo članice polnoštevilno udeležile, ker s tem boste skazale vaše priznanje tistim, ki se trudijo, da je naša blagajna pripravljena za vse slučaje. Zdaj bom pa dela glavne uradnice na karpet! Razglasile ste vsakovrstne nagrade za čas te kampanje, ki pa jih male naselbine, ki imajo žc svoje podružnice, nc morejo biti deležne, ker ni zadosti ljudi. Kličemo pa vsako podružnico na tekmo! 100% članstvo! to se reče, da ima podružnica vpisano vsako žensko in dekle, ki jo Zveza sme sprejeti. No. Mrs. Prisland, kaj pravite na to? Ali ne bi bilo to vredno nagrade? Vseeno. delale bomo za to, in upam, da bomo dobile primerno priznanje. Ko te vrstice pišem sem slišala novico. da sc je poročila naša dobra članica, delavna sosestra in prejšna tajnica naše podružnice, Mrs. Johana Stc-blaj, z Mr. John Zalar iz Riwabik Iskreno častitam. — Annie Purkat. Št. 41, Cleveland, Ohio. — Dne 22 maia bo naša podružnica priredila veselico in bo praznovala dvclclnico svojega obstanka. Prosimo vse članicc. da gotovo pridejo in pripeljejo tudi svoje može seboj. Vabimo tudi vse sosednje podružnice: o priliki jim povrnemo. Vse cenjeno občinstvo vljudno vabimo. Veselica se bo vršila v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Vstopnina je samo 25c. Bo lepo poskrbljeno za tiste, ki radi plešejo. kakor tudi za pokrepčila. — Mary Lušin. * + * Tvoja Zvcža zdaj Te prosi: Dobrotljivo glej na mc, Vedno imam ljubezen zate, Se Ti zame imej srce! Tako nam kliče naša podružnica, naj se ie spomnimo sedaj, ko bomo obhajale dvoletnico njenega obstanka, in sc vse potrudimo, da bo naša prireditev uspešna. Naša podružnica jc bila ustanovljena 10. maja 1030. Zasluga za ustanovitev ero naivec naši sestri Margaret Poznič, sodanii tainici. ki pa ie takrat šc spadala k štev. 10. Takoi pri ustanovitvi i>' bilo .18 članic, sedaj pa till ie že 175. T.i'p začetek in lep napredek, ali ne? Marv Dremcl. Št. 43, Milwaukee, Wis. — Pregovor pravi, da so dobro blago samo hvali, me so pa tudi moramo same, ker nas drugi noče. Dne 30 marca smo imele card party pri naši zapisnikarici Mrs. Bevc, kar se jc nrcccj dobro obneslo. Čeravno je bilo prvikrat, se je nabralo precej lia. šili zavednih žensk in tudi moških. Igra- li so nekateri karte, nekateri pa bunco, seveda, kar je kateremu bolj ugajalo. Imele smo dobitek za vsako mizo. Ko smo pa nehale igrati smo imele izvrstno okrepčilo, ki so ga preskrbele naše članice. Posebna hvala gre Mrs. Bevc, ki nam je dala na razpolago prostor, in več drugih stvari; je že njena navada, da rada pomaga povsod, kar je v njem moči, — Dne 28. aprila nas je pa povabila naša predsednica Mrs. Delopst, da bi imele card party pri njej. Seveda moramo brez izjeme vse priti, in tudi druge pripeljati, da bo vtjčje število. Pri zadnji seji smo sklenile, da bomo imele vsak mesec pri drugi članici card party, seveda to se razume, katera nas bo hotela. Toraj, drage soseslre, ne pozabite priti in še druge pripeljite tako, da bo-nio tudi me napredovale, ne pa zaostale. In ker je ravno čas za pridobivanje novih članic naj vsaka skuša katero dohiti, da nas bo več. Zdaj moram vam pa tudi malo popisati, kakšne so te prešmetane ženske, kaj si vse izmislijo. Na 12. aprila, to je moj rojstni dan, so me zelo presenetile, 'la se menda še do danes nisem prav zavedla. Prišla jih je cela procesija, vse obložene ene z rožami, ene z darili in druge zopet z vsakovrstnimi dobrotami. Nazadnje pa prinese ena en velik pisker Alia, siyn si mislila, to je pa “buja", ki Je zdaj tako v modi. Večkrat bi jo ž< rada pokusila. Bi jo že prej enkrat sama skuhala, pa sem se bala, da bi jo morali jesti 14 dni pa še potem bi je n»' snedli, ko nas je bolj mala družina, biti Pa mora vsega toliko. Ali zmotila sem se. Dopovedale so mi ženske, da je v teni piskru le chop suey, ki ga ie napravila naša dobro poznana kuharica, ''evert a tudi naša sosestra Cilka Goršek, ki ?na, kakor pravijo, iz slabega skuhati dobro, kakor smo se kmalu prepričale. Pripeljale so pa seboj tudi muzikanta "1 sicer pet in pol leta starega, ki je igral na harmoniko; kdo ga še ni slišal, ne niore verjeti, da bi tak mlad fantek igral, tar je nekaj nenavadnega. Ta fantek je niladi Mr. Rifel. Častitamo staršema, ki ■mata tako nadarjenega sina. Vsem najprisrčnejša zahvala za vse, tar ste prinesle in žrtvovale za mene. fa dan je zopet eden, ki ne ho nikdar Pozabljen. Najlepša zahvala pa gre Mrs. F. Ko-lentz, ki je sprožila to misel in tudi ve-n.ko darovala, nič manjša pa tudi dru-R'ni, l šalce belega slarkorja, J J fuiila putra, 2 jajci, 3 do 4 šalce moke. 2 čajni žlički cimeta, l/ žličke soli. ! i žličke peeivnc sode, I žličko vanilje, in 1 šalčko razrezanih orehov. Dobro vmešaj puter in sladkor, potem primešaj jajca, nato še ostalo; vzgo-raj navedeno. Iz tega testa napravi štruco ter pusti čez noč v ledenici, ali drugem zelo mrzlem prostoru. Drugo jutro zvaljaj, zreži s kropovim obod-cem v male in tanke hlebčke, ter peci približno 12 mi u.t. Prihodnja seja sc vrši 14. maja oh 7 uri zvečer: pridite! — Helen Tomažič tajnica. Št. 48, Buhl, Minn. — Poročam žalostno novico, da je preminil moj dragi oče Ignac Hegler v starosti 79 let. Teni potom se srčno lepo zahvalim članicam št. 48 SŽZ., ki so prišle molit sv. rožni venec ob rakvi pokojnega in darovale za dve sv. maši iz društvene blagajne. Hvala vsem članicam, kakor tudi vsem drugim sosedom, ki ste prišli molit potem še osem večerov sv. rožni venec za pokojnim očetom. Cenjene rojakinje, nristonajte v SŽZ., za mali mesečni prispevek ste deležne veliko tolažbe v slu čaju nesreče vas in vaših dragih. — Pokojnega očeta priporočam v blag spomin in molitev. Žalujoča hčer Maria Marold. Št. 49, Noble, Ohio. — Najprvo bi se prav rada zahvalila članicam naše podružnice, ki so me v času moje bolezni obiskale, posebno pa sestri M. Stušek 7.a dar. — Ni nas še mnogo, pa take se-sterske ljubezni in prijateljstva je težko najti pri društvih, kot je pri nas. Akn bi nič drugega ne imele od le podružnice kot to. da imamo družabne sestanke vsak mesec pri sestri Gombač, bi bilo že zadosti. Tukaj ni treba zbirati snov, ali plačati vstopnice za razvedrilo, rečeni le toliko, da boljšega razvedrila ne bi mogla dobiti nikjer. Sestra Kosten in sestra Gombač sta polni zdravega humorja. kar naredi naše seje zelo pri vlačne. Seveda ni samo zabava, tudi za dobrobit društva ali dr. blagajne nam je mar. Tako imamo za drugo sejo nek ij novega na programu. Ko se vreme o-greje, si bomo pa zavihale rokave in šle na delo za novimi članicami. Jennie Intihar. r KUHINJSKI KOTIČEK. (Prispevke zn ta kotiček pošljite naravnost na Josephine Erjavec, 1013 N Chicago St., Joliet, IH.; ona urejuje ta kotiček.) OREHOVA TORTA. Umešaj v skledi en funt sladkorja in 12 rumenjakov. Mešaj kake pol ure, da se naraste. Nato prideni en funt zmletih debelih orehov katere počasi vtepai med rumenjake in sladkor. Iz 12 beljakov naredi sneg, ter ga narahlo zames med rumenjake in drugo. Za dišavo pa obribaj eno pomarančo. (Paziti moraš, da obribaš samo kar je rumene lupince). Dodaj še sok eno limone, tri žličke vanilje. in dve šalci kruhovih drobtin. Namaži tri okrogle ploščke, potresi prav malo moke in deni v vse tri enako mero testa. Peci približno pol ure. Mazilo in nadev. Zmešaj en funt drobnega sladkorja, (powder sugar) in en funt sladkega masla (sweet butter). Med to prilij eno šalčko grenke čokolade. Najbolj bi bilo, če deneš čokolado v posodo z vročo vodo, da se raztopi in ne prepali. Nato šele prilivaj, ko je raztopljena. Prideni še par žličk vanilije. Ko je torta pečena pomaži po prvem kolaču precej na debelo, pritisni drugi kolač, ter ga zopet namaži. Položi še tretji kolač ter ga zopet namaži.V slu-čaju, da se je mazilo preveč strdilo, ga zopet deni nad vročo vodo, pa bo zopet mehko. Vem, da je ta torta precej draga, da ni za vsak dan, upam, pa, vda pride na mizo ol> izvanrednih gostijah. Prosila bi. ako kakšna članica speče to torto, naj mi sporoči, ker je izvrstna. Agnes Podbevšek, tajnica podr. 19, Evcleth, Minn. Orehova torta je v resnici izvrstna, to vem iz lastne izkušnjo, ker sem jo spekla po navodilu Mrs. Agues Podbevšek za moj in mojega soproga god, ki ga obhajava isti dan. Prišlo ji nekaj ožjih prijateljev; vsi so se pohvalno izrazili o tej torti, ter jo z veseljem priporočam tudi drugim članicam. Josephine Erjavec. (Mrs. Krjavec:—Ostala poslana tvarina bo objavljena prihodnjič.—Uredn.) Trije rodovi Spisal Engelbert Gangl (Dalje ) Marko se je dvignil in se odpravil na pot. Šel je zadaj za mestom, med njivami, da bi ga nihče ne videl. Na pristavo je prišel od zadnje strani in je stopil v hišo. Na veži na stopnicah je čepela žena. Zavzela se je, ko je zagledala moža. Stopila je k njemu in mu položila roko na usta. “Kaj je?” je zašepetal Marko. “Tiho! Pst!” je rekla žena, ga prijela za roko in potegnila za seboj v kuhinjo. “Tiho bodi!” je rekla glasneje, “danes je pi jan in ves je divji. Čepeti moram na stopnicah in čakati, kdaj me pokliče. Gorje mi, če ga ne čujem takoj!” “Ta človek tepe, kajne, kakor bi jaz ne mogel psa,” pravi Marko. “I,” javkne žena, “tepe, tepe!” Z roko seže na ramo in si pogladi bolečino. “Ali te je danes spet?” vpraša Marko. Pristopi in odkrije ženi ramo. Dolga, rdeča proga je pričala, da ni še dolgo od tedaj, odkar je zažvižgal oskrbnikov bič. V Marku se je nekaj zagibalo in zatrepetalo. Kri se mu je vnela in mu stisnila pesti. “In kje je ta zverina? Tisti človek — kje je, ki naju preteplje in nama krade zaslužek? Kje je?” je vprašal v eni sapi. “Marko, za Boga, tiho, da naju ne čuje!” je prosila žena in prijela moža za roke. “Pusti me in samo povej mi, kje je!” je dejal Marko, in oči so se mu zasvetile. Ženi se je izvil iz rok in stopil na vežo. “Ali je zgoraj v sobi?” je vprašal. Zena je prikimala. Hotela je planiti za Markom, a nekaj ji je zašibilo lioge, da ni mogla z mesta. Marko je zdirjal po stopnicah in odprl sobo. Oskrbnik je sedel za mizo, in vino je stalo pred njim. Presenečen je pogledal, ko so se vrata odprla tako nenadoma in ko se je prikazala na pragu moška postava. Ni mogel razločiti takoj, kdo je. Hotel je vstati s stola, a vino ga je premagalo, da je omahnil nazaj. “Kdo je?” je vprašal glasno. “Prišel sem po shranjeni zaslužek,” je dejal mož na pragu in stopil korak naprej. “Marko!” je vzkliknil oni. “Ali ne veš, da moraš potrkati, preden stopiš pred mene? Takoj mi greš nazaj!” “Kadar dobim zaslužek! Prej se ne maknem z mesta!” je rekel Marko. “In pa ženo si me pretepal prej in tudi mene si že pretepal! Ali misliš, da smo psi?” “Kaj govoriš,” je zakričal oskrbnik, “kako govoriš! Ti me tikaš! Ti garjeva koza! Čakaj, takoj ti dam plačilo, takoj ti pokažem, da si še manj kot pes!” Oskrbnik se je dvignil s stola in se opotekel do stene, kjer je visela puška. Žena je spodaj trepetala. Rada bi zaklicala, a ni bilo glasu iz grla. Marko je stopil do mize in prijel stol. V tem je oskrbnik snel s stene puško. “Takoj vidimo, kdo je pes!” je režal. Marko je čul, kako je napel petelina. Roka je dvignila stol in ga spustila z vso težo na oskrbnika. Ta je zakričal in se zgrudil na tla. Puška je počila. Zasvetilo se je po tleh, kakor bi kdo brizgnil iz cevi gorečo tekočino. Žena Markova si je zatisnila oči. Zbežala je ven, preko vrta je bežala, na cesto je prisopihala, zamešala se je med ljudi, radovedne gledalce, ki so odhajali in prihajali. Dosti se niso zmenili zanjo. “Ali te zopet preganja? Ali si bila zopet tepena?” jo je vprašal ta in oni. “To je strašno, to je grozno!” je javkala in si tiščala ušesa. Ko je Marku zamahnila roka s stolom in se je oskrbnik zgrudil na tla, je odšel in okrenil pot proti mlinu. Lahkega se je začutil kakor bi izpolnil dolgoletno obveznost, sveto dolžnost. Mirno je legel v seno. Ob njem so šumeli valovi, a Marko jih ni čul. Zaspal je. Komaj je odšel Marko, je prijezdil na pristavo Zavinščak. Privezal je konja h kolu, ker se ni na njegov klic oglasil nihče, da bi odvedel žival v hlev. Čudno se je zdelo Zavinščaku, da ni nikjer nikogar, hiša pa je odprta. Stopil je vanjo. “He, kje je kdo?” je zaklical. Glasno je odmeval klic, a ni bilo odziva nanj. Šel je po stopnicah. Tudi vrata v oskrbnikovo sobo so bila odprta. “Takšne ljudi ima človek! Vse mi lahko pokradejo!” Stopil je v sobo in otipal pri oskrbnikovi postelji svečo. Užgal jo je in se razgledal po sobi. Sveča mu je skoro padla iz rok, vrglo ga je na dva koraka nazaj; na tleh je ležal oskrbnik ves v krvi, poleg zdrobljen stol in izstreljena puška. Črno se je začrtala sled strela na belih tleh. Od zunaj se je začul hrum in šum. Plašno je namreč begala Markova žena med ljudmi in klicala venomer. “To je strašno, to je grozno!” Naposled je zbudila pozornost občinstva, da so začeli izpraševati, je li se ji zdi Ko]pa tako strašna in tako grozna, da je videti žena vsa spla-šena in zbegana. “Nekaj se je zgodilo, pri nas se je nekaj zgodilo!” je vpila. “Jezus, Jezus pomagaj! Tam zgoraj se je nekaj zgodilo!” In kazala je na pristavo. Okna so se zasvetila v lučih. l “Jezus, Jezus!’ je kričala, “in zdaj še luč! Sam Bog vegi, kaj se je zgodilo! O, pojdite gledat, pojdite pomagat!” Ljudi se je polastila radovednost. Šli so za ženo ki je klicala venomer Boga na pomoč. Na stopnice je padala iz odprte sobe bleda luč. Markova žena je pokazala z roko tja gor in se je stisnila v kot. Nekaj moških je stopilo gor. O-strmeli so pri vratih, ko so zagledali Zavinščaka s svečo v roki, ki se je sklanjal k oskrbniku, ležečemu v krvi na tleh. “Pomoč, pomoč!” je klical Zavinščak. Ljudje so se obrnili. Nič niso hoteli videti. Obšla jih je groza. “Gotovo sta se sporekla,” so si šepetali. “Zvedel je, da ga krade in zabavlja črezenj,’’ so govorili. “In prišlo je od besed do dejanj,” so sodili. Bliskoma se je razvedelo po mestu, kaj se je Zgodilo na Zavinščakovi pristavi. Posli so pritekli 1; gospe Lenki in ji trepetaje pripovedovali o krvavem dogodku. Novica je dospela tudi do orožnikov, ki so se Nemudoma odpravili na Zavinščakovo pristavo. Tam so dobili Zavinščaka in Markovo ženo. Prvi sc je rotil pri živem Bogu, da ne ve nič, kako se Je zgodilo, druga je bila zbegana, da ni mogla nič govoriti. “Jezus, Marija! Jezus, Marija!’’ je klicala brez prestanka in s prsti segala v lase. Nič ni vedela, kdo je kriv, nič ni vedela, kaj se je zgodilo. Plašno so gledale njene oči kakor da iščejo izhoda ’z stiske in muke. Zakon in pravica ne poznata ozirov. Ni bilo Nobenega izgovora, ker ni bilo v prvem hipu nobe-nega dokaza za nedolžnost in nekrivdo. Oglasilo Se je trdo, neizprosno povelje, da morata oba — Zavinščak in Markova žena — v preiskovalni za-P°r. Samo eno si je izprosil Zavinščak: naj ne Povedo ženi, kje je nocoj. Naj ji sporoče, da mo-^ ostati na pristavi, ker ni nikogar, ki bi čuval hi-s°. — Drugi dan, je mislil, morajo dobiti krivca, 1,1 tako se izpriča njegova nedolžnost. VI. In izpričala se je takoj drugi dan. Marko se je zbudil zjutraj zdrav in vesel. ^Panec ga je okrepčal in sinoči je storil dobro de-‘°- Tako je zatrjeval samemu sebi, ko se je umi-val drugo jutro na potoku. Prišel je grajski hlapec in vprašal Marka: 'Ali veš, kaj se je zgodilo sinoči?” “Kaj bi ne vedel!” je odgovoril Marko, “Kol-'1{l je odnesla most!” “To je res!” je rekel hlapec, “in ljudje pra-VlJo, da je bilo to znamenje, da se bo zgodilo še aJ strašnejšega.” “Pa se je tudi zgodilo kaj strašnejšega, da ni ')s^ala prazna vera na laži?” se je šalil Marko. “Da, zgodilo se je!” je dejal hlapec, “in kar se je zgodilo, je strašno in grozno.” “Ali so morda koga ubili?” je vprašal Marko kar tako. “Ubili so ga, da! Našega oskrbnika so ubili ! In našega gospoda so zaprli, ker mislijo, da ga je on ubil.” Marku je bilo, kakor da je začutil na rokah človeško kri. Ogledal se je in videl je na srajci, na rokavu, rdečo liso strjene krvi. Pokazal jo je hlapcu: “Glej, to je njegova grešna kri. Oskrb- nika ni ubil gospod, ampak ubil sem ga jaz.” Hlapec je zazeval, oprijel se je oboja, da ni padel op tleh. “Marko — ubijalec!” je vzkliknil in se obrnil in zbežal. “Marko — ubijalec!” je zaklical za bežečim hlapcem Marko, “a tebe ne bom, ne boj se! In zdaj grem in se najavim sam!” Ali mu more biti slabše, nego mu je bilo doslej? Zakaj se je takrat branil zapora, Ali je kaj vredno tako sužensko življenje, vse razbičano in izsesano, da se človek smili samemu sebi in da bi se razjokal sam nad seboj? Tam, v zaporu, ni oskrbnikovih bičev, tam ne onečaščajo ubogih, zasužnjenih žen. Človek ima stan, obleko in hrano, a tu uboštvo, trpljenje in glad! Iz mlina je prizdehal sin Markov, sužnjev suženj. “Hej, dečko, pojdi, pridi sem!” ga je poklical oče. Pristopil je deček. Rad je imel očeta, kadar ga je poklical. Takrat mu je bil zmeraj dober. Ali mu je kaj dal ali mu je kaj povedal — oboje je delo dobro otroku. Srce je občutilo ljubezen očetovega srca. “Dečko, pojdi sem in ne boj se me!” je dejal Marko in pogladil otroka po licu. “Težko je bilo nama življenje, težko je bilo nama in materi. Ha, ali še poznaš mater?” “Redkokdaj jo vidim,” odvrne fant. “Glej, tako težko nam je bilo življenje, da nas je razkropilo in razdvojilo, kakor bi volk planil med čredo ovac, tako je življenje planilo nad nas in nas razkropilo. Ali je to življenje? — E. pa kaj ti veš. Vajen si takemu. Tvoja mladost je šla mimo tebe, in nič nisi imel od nje!” Deček je gledal očeta, rosne so mu bile oči. “Kako ste mi dobri, oče!” je dejal z mehkim glasom. “Rad bi ti bil boljši, dečko,” je rekel Marko in gladil otroka po licih, “ali iz uboštva ne moremo jemati bogastva! Jaz grem in dolgo me ne bo nazaj. Kadar pridem, bom drug človek. Morda se med tem časom zasuče življenje tako, da pogleda tudi nas s prijaznim očesom. Potrpi! V petih letih boš že velik in močan. A nečesa te prosim ! Ako kaj zveš o meni, ne kolni me! Ni moglo priti drugače. Rajši moli zame, da pridem zopet. Tvoje srce je čisto, tvoja molitev je Bogu dopadljiva!” Marko je stisnil sinu roko in odšel. Tam, kjer se zavije pot, se je obrnil nazaj. Otrok ja stal pred mlinom in strmel za očetom. Ta mu je pomahal z roko in potem je šel k orožnikom. “Javljam vam,” je rekel, “da sem Zavinščako-vega oskrbnika ubil jaz. Tirajte me pred sodišče, tam priznam vse od konca do kraja.” Sodnik ga je zaslišal in dejal njegovo izpoved na zapisnik. Zavinščak je bil izpuščen 'na svobodo, tudi Markova žena je bila nedolžna. Marka so odpravili v Novo mesto, kjer je čakal porotne sodbe. Bil je ubog človek, samo to je bilo njegovo, kar je imel na sebi. Kako si naj sam najme odvetnika, da ga zagovarja, ko ga postavijo pred sodni stol? Določilo in izbralo mu je torej odvetnika sodišče samo. Kakor pred sodnikom, tako je priznal tudi svojemu zagovorniku vse dejanje, kakor se je v resnici zgodilo. Opisal mu je vse razmere, ki je živel v njih. Tistega dne, ko je prišel Marko na vrsto, se je nabralo v sodni dvorani polno občinstva, ki je prišlo gledat in poslušat. Zvedelo se je namreč tudi v Novo mesto, kaj se je zgodilo na Zavinšča-kovi pristavi in kako so v prvem hipu zasumili gospoda samega, da je ubil svojega oskrbnika. Marko je stal pred tremi sodniki. Lice mu je bilo nekoliko pobledelo. Prišel je mimo njegov zagovornik in mu dejal, naj se drži čvrsto, da ne bo nič hudega. Državni pravnik je listal po spisih in si nekaj zapisaval na listek papirja. Ko je bila obtožnica prebrana, je vprašal sodnik Marka, ali prizna svoje dejanje. “Da,” je odgovoril Marko razločno, “priznavam ga v vsem obsegu.” “Glejte, gospodje porotniki,” se je oglasil državni pravnik, “s kako hladnostjo, dejal bi, s kakim veseljem priznava, da je pod njegovo kruto roko izdihnilo človeško življenje. Tako priznanje je dokaz popolne moralne popačenosti. To nam Dr. Andrew Furlan — SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK — Urad: Ogden Ave. Bank Bldg., soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, Ul. Uraduje: od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6. do 9. zvečer. — Ob sredah od 9. do 12. dop. Tel. v uradu Crawford 2893, na domu Rockwell 2816 Dr John J. Zavertnik — PHYSICIAN and SURGEON — Office hours at 3724 West 26th Street Tel. Crawford 2212 — 1:30—3:30—6:30—8:30 U>ily —Except Wed. and Sunday. At Hlavaty’s Drug Store—Phone Crawford f 1858 W. 22nd Street 4:30—5:00 P. M. Daily—Except Wed and Su'iumy Res. Telephone Crawford 8440 služi obenem tudi v dokaz, da je storil obtoženec svoj zločin vedoma in namenoma. Ni se odpravil proti Kolpi samo zategadelj, da bi videl, kako je odnesla most, ampak šel je, da ubije oskrbnika.” “Ali je vedel, da je doma?” mu je segel odvetnik v besedo. “Kako bi ne vedel? Saj je lahko zvedel od žene, ki je služila tam, kdaj prihaja oskrbnik domov,” je odgovoril državni pravnik. “Ko bi žena vedela gotovo, kdaj prihaja, bi ne čakala njegovega udarca,” se je zopet oglasil zagovornik, “torej je prihajal na dom neredno.” “Redno ali neredno,” je povzel državni pravnik, “to je enako! Gotovo je, da je prišel obtoženec tja in ga je ubil. — Nekje sem čital pesnika, ki pravi: Eno človeško življenje — kako je to mnogo! — Tn eno človeško življenje je izdihnilo pod njegovo roko. Kaj bi bilo, če bi pustili take ljudi nekaznovane? Temu bi se uprlo že dostojanstvo človeštva samega, zakaj življenje posameznikovo ni last skupnosti! Po naukih naše vere ni življenje niti last posameznikova, ampak je last božja, končno tudi last neizprosnega zakona, ki pozna smrtno obsodbo. Visoki sodni dvor, ali vam ni znana zapoved: Ne ubijaj!? — A obtoženec priznava sam z občudovanja vredno hladnostjo, da je ubil človeka. Tako je bil storjen prestopek proti kazenskemu zakonu, in to dejanje kliče po osve-ti, po maščevalni roki pravice! Najbrže pa je imel obtoženec še drug namen. Splošno je bilo znano, da je imel oskrbnik nekaj imetja. In nehote se nam zbuja vprašanje, ali se ni hotel obtoženec polastiti tega imetja. To je vse mogoče, zakaj kdor ubija, tudi krade. — V imenu razžaljenega zakona pričakujem, da izreče visoki sodni dvor nad obtožencem zasluženo najstrožjo kazen.” Državni pravnik je sedel in si mel roke. (Naprej prihodnjič) August F. Svetek 478 East 152nd Street Cleveland (Collinwood), Ohio. — SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD — Točna, hitra in zanesljiva postrežba. — Odprto noč in dan. Pokličite nas: Kenmore 2016 — JAVNI NOTAR — THE DAWN y Vol. IV No. 5 -----------------~— "——-------------------— 1932 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN LADIES UNION OF AMERICA DEDICATED TO OUR MOTHERS MOTHER’S DAY Our American “Mothers'Day" was first observed in Philadelphia on May 10, 1908. The year before Miss Anna Jarvis of that city, whose mother had died in 1906, invited a friend to join her in remembering her mother who had meant so much to her. The following year she discussed the idea of a “Mothers’ Day” with numerous others, and finding that her idea met with approval, urged men thruout the conutry to use 'heir influence in establishing a day known as “Mothers’ Day”. As a result of the effort, several cities kept a day sacred in 1909, and in 1910 it had become a prominent event. On May 10, 1913 a resolution passed bv the Senate and the House of Representatives made the second Sunday in May °i each year a national holiday, dedicated to the memory of the best person in the world — our mother. The. day is again at hand — the dav on which each one of us is going to honor her who has given so unselfishly to us. Mother! It is the noblest word >n any tongue; the most powerful in its influence; the most capable of reducing mighty men to a whimpering babe. Who can fathom the depths of the meaning of that word? It takes a lifetime to realize all that lies hidden there. and then one has just begun to see the picture unfold. No man has vet seen to what depths a mother’s io.c will reach. To mention the word is to bring into °ur minds memories that are dear to ah of us. We instinctively think of oui childhood days, and we visualize mother the embodiment of true love and sympathy. No suffering is too great, no sacrifice too difficult — for mother I'inie may have silvered her hair, but ■she is still the same tender mother we knew in our early years. Her lips may he drooping and thin, stil they remain the sweetest lips in all Ihe world — the hps that have kissed many a hot tear 'rOm our childhood cheeks. Her eves may be dim, yet'they glow' with the s°ft radiance of the holy love that here °n earth can never fade, I saw you in my dreams last night, Wonderful mother of mine. Tour eyes, like limpid pools of flame. Reflected the jov that is bought with pain At love’s unselfish shrine. ^ ou’ll always be in my dreams at night beautiful mother of mine. •Hie key of my heart to you I give; °r in niy love von shall always live, My sweetheart, for all time. May we cherish the mother to whom "’c owe our all. May we love her more tenderly and cheer her decling years with holy devotion. A cheerful word, a kindly smile, a friendly token of appreciation of useful service rendered, when offered to a soul that has tried to make the word sweeter, will lighten her burden, make more fragrant the day, brighten the hour, and bring peact. happiness, and joy to her heart. Frances C. Koren. BUILDER OF CASTLES ( To a Mother) You put your whole will in a castle ol dreams; Built with your aims great, high walls. Then fastened with hope all the crossbars and beams; l’ainted with cheer all the halls. You molded each turret and tower with grace; Windows of vision designed, And fashioned your faith in fair bowers to place l'lowrets around them that twined. You beautified corners with hangings you wrought — Wishes the yare you’ve bestowed, And strengthened the staircase with steps of sweet thought — Treasure that in your soul glowed. Dear mother, the builder of castles and dreams, When all was finished, your art, You hung in a tower your lantern that gleams Guiding us straight to your heart. Oh, soirietimes the castle is razed to the ground, Windows are shattered and lie Midst beautiful drapes that are strewn all around; Flowrets of faith almost die. Yes, tometimes a turret might fall from above; Stairs may be battered and drear, But ever the lamp of your motherly Shines still, and bids us draw near. Josephine C. Pluth. DEDICATED TO MARIE PRISLAND, MOTHER OF THE SLU. Oh, Mother of the SLU., You are in our thoughts today. We will remember you in our prayers And thank God for the work You so nobly began. For five years now you are Our Mother of the SLU. Fifty two roots sprung up, Each a monument for you, Each member a lighted candle. That you have lighted. Help us, Mother of the SLU. To keep these candles lighted For only with light we see the way, That leads to our goal. Mrs. Mary Startz. MOTHER Nobody knows the work it makes To keep a home together. Nobody knows the steps it takes, Nobody knows but Mother. Nobody knows the tears that start The grief she gladly smothers; Nobody knows of the breaking heart. Nobody, — only Mother. Nobody clings to the wayward child Tho’ scorned by every other; Nobody knows the tender prayer, Nobody, — only Mother. Nobody knows of the lessons taught Of loving one another; Nobody knows of the patience sought, Nobody, — only Mother. Flora Cassell. (Sent in by Lillian Brodnik-Lunder. No. 21.) MY MOTHER Six years ago I lost what almost every human being adores and loves above everything else in the world, Mv Mother. Just six years ago we children, three brothers and two sistcrsj gathered around her bed receiivng her last blessings, her last caresses, her last fond • words of love. Six years ago we closed those dear eyes which we knew only too well that never again would look upon us and give us that sweet smile that only mothers can give. She passed away at a ripe age of eighty-four years. Only our own hearts can answer this question. To me the sun never shone so bright after; there was always something missing. There is a vacant chair, a place in our home that never can be filled. Those .of you who have still vour mother, be thankful and do all you can for her. Love her as only a son and daughter can. she hungers for that love. Give it to her today, show her today with a gift or a sweet bunch of white or red carnations that the fire of love for her is still flaming in your heart today. the day set aside for all mothers. And we who have looke.d upon our mother for the last time, let us lisp a prayer for her soul that we may meet in that beyond where we shall part no more. Let us visit that grave, if possible, that has hidden from our sight that sweet face who still thinks of us in heaven. Let us strew her grave with the sweetest of flowers and so pass away the day in sweet remembrance of Her. Mrs. Mary Trampuš (44). ACTIVITIES OF OUR BRANCHES BRANCH NO. 1, SHEBOYGAN, WIS. HAIL, SHEBOYGAN! The girls of the Steboygan SŽZ. are giving their untiring efforts towards making the “Mothers’ Day” program a huge success. There are secret meetings, phone calls, rehearsals and things too numerous to mention prevailing in all the homes of our younger members. Combined it means that the girls are prepared to make this Mothers Day program a memorable one, in the hearts of all the mothers. Girls are buying tickets to be given to their respective mothers admitting them in to the Hall. That is all of the secret to be let out. Who be the girl who breaks her oath, she shall be tarred and feathered. But we have no fear of that. Also any girl who has suggestions to make or wishes to participate still has ample time and we strenuously hope she shall do so as we want a one hundred percent cooperativeness in this gala affair. For more information I refer you to Mary Erzen, chairman of the “Mothers Day” program.—Mary Zore. * * * GOOD-DAY, SISTERS! It has been a long time since we have communicated with you but we are reading all your articles which appear on this page and enjoy them immensely. Last year the young members of our branch had the bowling spirit and pep. This year we decided upon having a yolley-ball team. We joined the Ladies Yolley-Rall League of our city. The tournament, which was a great success, concluded last week. Although we weren’t awarded with the trophy we had a “rip roarin’ ” time. We climaxed the season with a party. I wish all of you had been here to celebrate with us. Our hope is that next season we may have a volley-ball team here again and that you girls would organize teams, so we could form a league of our own. Good Luck to all of you members! Margaret Prisland, Captain S.L.U. Volley-Ball Team. o------- BRANCH NO. 17, WEST ALLIS, WIS. We had the honor of having Mrs. I’nsland, President of the Slovenian Ladies Union, to be present at our last meeting. Hurrah, for Mrs. Prisland, she gave some good ideas for the benefit of our society. Mrs. Prisland you better come more often, the members are enthused with your ideas. I extend my thanks to Mrs Zagožen, Mrs. Ribich and Mrs. Zore, all of Sheboygan, who also attended our splendid meeting. Signing Off. — Josephine Schlosar. * * * HURRAH! HURRAH! — WEST ALLIS AGAIN \Ye had a swell meeting at Mrs. Za-gar’s place, the meeting was one of the most exciting of the year. Singers are getting along just swell with plenty of new songs. Mrs. Trater and Mrs. Sophie Maze couldn’t sing well, because their voices had a little fog The croation songs were a little weak but better next time. Girls, don’t forget about the Sewing Club. Hi! Ho! Sheboygan, Miss Margarete Prisland news for you — this coming fall we are having a bowling team, no fooling, we have 10 new girls, oh, what a team, a snappy bunch. The next Zveza meeting is in the Church Hall, May 8, at 2 o’clock sharp. — J. S. * * * HELLO FOLKS. WEST ALLIS BROADCASTING What do you know, a gang of new members again, and more coming, it shows West Allis is sure wide awake, we have a good eye opener. Folks, don’t forget about our “Domača zabava” at Wenzel Kozmuth Place, Beloit Road; drinks, dancing and eats all for 50c. Branch No. 12 and No. 43 of Milwaukee, we invite you to come for a good time. Two orchestras, fun for young and old Old Time dances and modern dances. Oh! Boy! I almost forgot, it's Sunday, MAY 22, "Domača zabava”. ALL WELCOME. Friends and members who haven’t cars, meet at the Church from 1 to 2 o’clock, cars will be there to take you folks up. So Long. — "Jackie” the Pest. BRANCH 36, McKINLEY, MINN. I always read with great pleasure the English section of our Organ, and take this means to try to interest other girls in this organization. There are scarcely half the young girls in our lodge, that could be with us, and I’d like to see all those remaining, each make an individual effort to join. This being a month dedicated to Mothers, living and gone, would make it a nice anniversary to take the step which will bring you benefit in such great measure. Our lodge is always very active and members co-operate in a wonderful manner. As each is admitted free of charge to all doings, and there is something doing almost every month, the cost is negligable The ladies of this lodge made of my dear mother’s death a beautiful passing arid I will always he grateful for all that is done to keep her memory green among us. This is written in the hope that others will join to make it more pleasant and congenial, and in memory of her, whose place I took in this organization. I call again to all you girls who aren’t with us. join, to make larger the S. L. U.. which stands for all the best in womanhood! Fraternally Yours, — Mary Moher. SLOVENE RADIO PROGRAM FROM CLEVELAND April Sth, between 10 and 11 o’clock P. M. Chicago time we were listening to a half hour Slovene program, broadcast all over America by the National Broadcasting Company. It consisted of the following numbers: Radecki March — Walter Logan Concert Orchestra Je pa davi slanca pala — “Zarja” Chorus Slavic Dance in C Major — Logan’s Orchestra Ko pticica ta mala — Josephine Lau-she-Welf and Mary Udovich Address — Frank Laushe Gor čez jezero — Mitzi Grdina Nazaj v planinski raj — Zarja Chorus Kaj rrii nuča planinca — J. Laushe-Welf in M.. Udovich Oj večer je že — Mitzi Grdina Slavic March — Logan’s Orchestra Zarja was conducted by Mr. Ivanush. Solo part in “Je pa davi slanca pala” was sung by Frank Plut. Some of these numbers were accompanied by Dr. William Laushe at the piano, and ac-cordeon by Eddie Simms. Tf we are not mistaken, there was also a guitar and a banjo included in the accompaniment. Due to big distance we naturally could not expect a perfect and uniform reception through the whole program, which was extremely plain in some, and hardly perceivable in other places; we could tell however that the execution itself was excellent and the songs and music delightful: so was the address. Mitzi Grdina, a concert soprano of distinction, was in charge of this prominent Slovene broadcast. Oh, yes. Mitzi Grdina is one of those who became members of the SLIT, recently. We certainly are proud of such members. The Editor. JUSTINA KOSMACH-CIEBLINSKI Justina graduated recently from the American College of Music in Chicago, where she is studying singing with Mrs. Agnes Leist Beebe, and gave her first concert April 10, 1032, at the St. Stephen’s School Hall in Chicago, accompanied on the piano by one of her teachers, Miss Glee Mack. She was also assisted by the “Aeolian Trio (violin, cello and piano) of her school The program lasted two hours and consisted largely of Slovene concert and folksongs that culminated in the beautiful Schubert’s Serenade, which she sang in Slovene. The Trio itself also played a number of instrumental compositions of the highest order. The whole concert was enjoyed by an audience of aboU* seven hundred of our people, which >9 the biggest attendance any artist ever had in this community. — Justina and her mother are charter-metnbers Branch Xo. 2 SLU. — The Editor. Imenik podružnic Slovenske Ženske Zveze. ŠT. 1, SHEBOYGAN, WIS. Pred.: Theresa Zagožen. Tajn.: Mary Eržen, 1420 Geele Ave. Blag.: Mary Ribich. Seje : Prvi torek, Šolska soba. ŠT. 2. CHICAGO, ILL. Pred.: Matilda Duller. Tajn.: Miss Ann Kenig, 20S4 Coulter Street. Blag.: Mary Tomazin. Seje: Drugi četrtek, 7:30 P. M., Cerkvena dvorana. ŠT. 3, PUEBLO, COLO. Pred.: Frances Glač. Tajn.: Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave Blag.: Margaret Mehle. Seje : Vsak 16. dan v mes., 1 P. M., Dvorana Mrs. Kozjan. ŠT. 4, OREGON CITY, ORE. Pred.: Mary Plantan. Tajn.: Mary Polajnar, 1112 John A dams St. Blag.: Mary Hrovat. Seje : Prva nedelja, 2 P. M., pri Anast. Petrich, 1316 Washington St ŠT. 5, INDIANAPOLIS, IND. Pred.: Mary Dragan. Tajn.: Josephine Barbarič, 921 Hough Street. Blag. Mary Vidmar. Seje : Prva nedelja, 3 P. M., Stara šola. ŠT. 6, BARBERTON, OHIO. Pred.: Angela Žagar. Tajn.: Frances Ošaben, P.O. Box 40S. Blag.: Mary Mekina. Seje: Prva nedelja, Dvorana S. Dr. Domovina, 14th St. ŠT. 7. FOREST CITY, PA. Pred.: Anna Kamin. Tajn.: Pauline Osolin, P.O. Box 492. Blag.: Jennie Gačnik. Seje : Prva nedelja, 7:30 P. M., Dvorana Pevsk. dr. “Zvon”. ŠT. 8, STEELTON, PA. Pred.: Miss Mary Sukle. Tajn.: Dorothea Dcrmes, 222 Meyers Street. ®lag.: Helen Černugelj. Seje : Drugi četrtek, zvečer, Šola. ŠT. 9, DETROIT, MICH. Pred.: Anna Gorshe. Tajn.: Theresa Caiser, 370 Geneva Ave. “lag.: Mary Malerich. Seje : Prva nedelja, Cerkvena dvorana. ŠT. lo, CLEVELAND (Collinwood), O. Pred.: Stephania Kancilja. Tajn.: Louise Milavec, 15616 Trafalgar Ave. ®lag.: Mary Sluga. “eje: Prvi četrtek, Slov. dom, Holmes Ave. ŠT. 11, EVELETH, MINN. Pred.: Josephine Janežič. Tajn.: Amalia Smoley, 305 Douglas fe ^ve’ “lag.: Annie Skriner. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., Cerkvena dvorana. ŠT. 12, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Mary Kopač. Tajn.: Mary Schimenz, 732 W. Pierce Street. Blag.: Josephine Martincich. Seje: Prvi pondeljek, Cerkvena dvo- rana. ŠT. 13, SAN FRANCISCO, CALIF. Pred.: Barbara Nemanič. Tajn.: Ivana Matjasich, 2014 — 19. St Blag.: Mary Troya. Seje: Prvi četrtek, 2. P. M., Slov. dom. ŠT. 14, CLEVELAND (Nottingham), OHIO. Pred.: Frances Rupert. Tajn.: Theresa Skur, 496 E. 185 St. Blag.: Mary Darovec. Seje: Prvi torek, 7 P. M., Recher Ave. ŠT. 15, CLEVELAND (Newburgh), O. Pred.: Apolonia Kic. Tajn.: Frances Blatnik, 7713 Issler Ct. Blag.: Anna Grozdanič. Seje: Druga sreda, 7:30 P. M., Šola. ŠT. 16, SO. CHICAGO, ILL. Pred.: Louise Mergole. Tajn. in blag.: Anna Motz, 9630 Ave. L. Seje: Tretji četrtek. ŠT. 17, WEST ALLIS, WIS. Pred.: Josephine Schlosser. Tajn.: Jennie Južina, 1434 So. 66 St. Blag.: Mary Sorčič. Seje: Druga nedelja. April: Mrs. Ža- gar, 1108 So. 62 St., Maj: Cerkvena dvorana. ŠT. 18, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Jennie Welikanje. Tajn. in blag.: Angela Jaklič, 15002 Upton Ave. Seje: Prva sreda, Čitalnica v S. D. D., Waterloo Rd. ŠT. 19, EVELETH, MINN. Pred.: Antonia Nemgar. Tajn.: Agnes Podbevšek, 308 B Ave. Blag.: Gabriella Masel. Seje: Druga nedelja, Cerkvena dvo- rana. ŠT. 20, JOLIET, ILL. Pred.: Agnes Skedel. Tajn.: Anna Pluth, 1412 Cora St. Blag.: Mary Šetina. Seje: Tretja nedelja. ŠT. 21, CLEVELAND (West Park), O. Pred.: Mary Hosta. Tajn.: Cecilia Brodnik, 4592 W. 130 St. Blag.: Josephine Zupan. Seje: Prva sreda, zvečer, Jugosl. d. n. dom. ŠT. 22, BRADLEY, ILL. Pred.: Rose Smole. Tajn.: Anna Yakofcich, P. O. Box 495. Blag. Marv Drassler. Seje: Tretji četrtek. ŠT. 23. ELY. MINN. Pred.: Mary Skalar. Tajn.: Mary Kurre, 423 E. Sheridan St. Blag.: Mary Logar. Seje: Prva nedelja. Community Center. ŠT. 24, LA SALLE. ILL. Pred.: Angela Strukel. Tajn.: Mary Kastigar, 1146 — 7 St. Blag.: Mary Šetina. Seje: Prva nedelja, 2:30 P. M., Dvo- rana Sv. Roka. ŠT. 25, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Frances Ponikvar. Tajn.: Mary Otoničar, 1110 E. 66 St Blag.: Dorothy Strniša. Seje: Drugi pondeljek. ŠT. 26, PITTSBURGH, PA. Pred.: Mary Matičič. Tajn.: Mary Besal, 5612 Duncan St. Blag.: Barbara Gašper. Seje: Drugi četrtek, Slov. dom, 57th & Butler Sts. ŠT. 27, NORTH BRADDOCK, PA. Pred.: Frances Pranzel. Tajn.: Ursula Pierce, 1629 Ridge Ave. Blag.: Mary Anžlovar. Seje: Druga nedelja. ŠT. 28, CALUMET, MICH. Pred.: Mary Kocjan. Tajn.: Anna Stanfel, 581 Cedar St. Blag.: Mary Chesarek. Seje: Prvi četrtek, St. Joseph’s Hall. ŠT. 29, BROUN DALE, PA. (P. O. Forest City, Pa.) Pred.: Caroline Kotar. Tajn.: Mary Loush, 144 Vine St. Blag.: Frances Žigon. Seje: Prvi pondeljek. ŠT. 30, AURORA, ILL. Pred.: Mary Faifer. Tajn.: Caroline Jerav, 776 High St. Blag.: Mary Verbič. Seje: Prvi torek, pri Mrs. Verbič. ŠT. 31, GILBERT, MINN. Pred.: Angela Preglet. Tajn.: Helen Yurchich, P. O. Box 234. Blag.: Theresa Prosen. Seje: Drugi pondeljek, 7:30 P. M., Community Room. ŠT. 32, EUCLID, OHIO. Pred.: Mary Sintič. Tajn.: Jennie Grdina, 951 Babbitt Rd., P. O. Noble, O. Blag.: Mary Petek. Seje: Prvi torek, Spodnji šolski pro- stori cerkve sv. Kristine, E. 222 St. & Bliss Rd. ŠT. 33. NEW DULUTH, MINN. Pred.: Mary Janchar. Tajn.: Mary Špehar Sr., 403 — 97 Ave. W. Blag.: Mary Špehar Jr. Seje: Druga sreda, 7 P. M., pri sestri Roso. ŠT. 34. SOUDAN, MINN. Pred.: Helen Mesojedec. Tajn.: Mary Pahula. Blag.: Angela Pavlich. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., pri sestri Frances Loushin. ŠT. 35. AURORA, MINN. Pred.: Katie Kostelich. Tajn.: Mary Smolich, P. O. Box 2S2. Seje: Drugi pondeljek, 7:30 P. M., Slov. dvorana. ŠT. 36. McKINLEY, MINN. Pred.: Julie Lautizar. Tajn.: Agnes Šiškar, P. O. Box 156. Blag.: Frances Mesojedec. Seje: Prvi četrtek, 7:30 P. M., Village Hall. ŠT. 37, GREANEY, MINN. Pred.: Mary Starich. Tajn.: Katarina Kochevar. Blag.: Katarina Malerich. Seje: Druga nedelja, pod cerkvijo. ŠT. 38, CHISHOLM, MINN. Pred.: Mary Smoltz. Tajn.: Annie Trdan, 215 W. Poplar St. Blag.: Jennie Samsa. Seje: Prva sreda, zvečer, Community Bldg. ŠT. 39, BIWABIK, MINN. Pred.: Anna Milkovich. Tajn.: Miss Ann Strukel, P. O. Box95. Blag.: Katherine Tomec. Seje: Druga nedelja, 2 P. M., pri se- stri tajnici. ŠT. 40, LORAIN, OHIO. Pred.: Barbara Jakopin. Tajn.: Frances Bresak, 1769 E. 31 St. Blag.: Mary Černilec. Seje: Prvi teden v Slov. n. domu. ŠT. 41, CLEVELAND (Collinwood), OHIO. Pred.: Mary Lušin. Tajn.: Margaret Poznich, 16001 Trafalgar Ave. Blag.: Mary Radel. Seje: Prvi četrtek. ŠT. 42, MAPLE HEIGHTS, O. (P. O. Bedford, O.) Pred.: Miss Cecilia Oblak. Tajn.: Miss Antonia Legan, 5120 Stanley Ave. Blag.: Pauline Hribar. Seje: Tretja sreda, na domu Mrs. P. Hribar. ŠT. 43, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Gertrude Delopst. Tajn.: Antonia Velkovrh, 3122 So. Brisbane Ave. Blag.: Josephine Tominšek. Seje: Prvi pondeljek, 7 P. M., v pro- storih Ign. Tominšek. ŠT. 44, VALLEY, WASH. Pred.: Marie Omejc. Tajn.: Mary Trampuš. Blag.: Miss Hilda Erbežnik. Seje: Druga nedelja, pri Mrs. Swan. ŠT. 45, PORTLAND, OREGON. Pred.: Majy Sersly. Tajn.: Mary Golik, 640 Gantenbein Ave. Blag.: Frances Matulec. ŠT. 46, ST. LOUIS, MISSOURI. Pred.: Helen Skoff. Tajn.: Miss Mary Speck, 4309 California Ave. Blag.: Josephine Speck. Seje: Četrta nedelja, Slov. N. Home. ŠT. 47, CLEVELAND (Garfield Heights), OHIO. Pred.: Louise Zidanič. Tajn.: Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave. Blag.: Antonia Dolinar. Seje: Druga sobota, 7:30 P. M., pri Mrs. Zala, 8812 Vineyard Ave. ŠT. 48, BUHL. MINN. Pred.: Ludmilla Berlin. Tajn.: Jennie Terlep, P. O. Box 128. Blag.: Mary Marold. Seje: Prvi torek, 8 P. M., Public Li- brary. ŠT. 49, NOBLE, OHIO. Pred.: Antonia Gnidovec. Tajn.: Miss Nettie Stusek, 1066 E. 222 • St., Euclid, Ohio. Seje: Pri sestri Mary Gombač, 22294 Arms Ave. ŠT. 50, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Miss Sophie Posch. Tajn : Miss Josephine Seelye, 1097 E-71 St. Blag.: Miss Josephine Bencin. Seje: Prvi četrtek, St. Clair Bath House. ŠT. 51, KENMORE, OHIO. (P. O. Akron, Ohio) Pred.: Mary Golušek. Tajn.: Margaret Patrick, 1989 So. Manchester Rd. Blag.: Louise Sterle. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., Slovenian Home, 2166 So. Manchester Rd. ŠT. 52, KITZVILLE, MINN. (P. O. Hibbing, Minn.) Pred.: Mary Rotar Tajn.: Mary Bartol, Box 603. Blag.: Angela Russ. ❖ Kakor hitro temeljito upoštevate vse okolnosti, boste prišli do zaključka, da je Vaš denar v resnici varen na Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, Ul. “Ave Maria” Edini slovenski nabožni mesečnik v Ameriki. Morala bi ga imeti vsaka zavedna slovenska družina. Članice S.2.Z., agitirajte zanj in pridobivajte mu novih naročnikov! Pokažite, kaj zmorete in pokažite tudi, da Vam je na srcu napredek katoliškega časopisja! Najlepše se Vam priporočajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI P. O. Box 443, Lemont, 111. ‘NiniuniniiiiQHiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiniininiuiiaHiiiuiiiiiaHaiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiniimnmiiiiimoininiiiiinmimHiiinimmuiiiniiHHiiiiiinuiiiiiiiiiiaiiiiiiiiininiiimiiiiiitJNiiiiiuiutiniiiiiiiiiiniranniint*