ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 4 • 489—520 489 R a j k o B r a t o ž VPLIV OGLEJSKE CERKVE NA VZHODNOALPSKI IN PREDALPSKI PROSTOR OD 4. DO 8. STOLETJA (2. del) 9. Zaton oglejskega vpliva v 7. stoletju in v prvi polovici 8. stoletja a) Čas najhujših slovanskih vpadov Odnos oglejskega patriarhata (oziroma po letu 607 obeh patriarhatov) do sosednjega poganskega slovanskega sveta na vzhodu in severovzhodu je sko­ rajda nepoznan. Stiki Slovanov z oglejsko cerkvijo so bili v času slovanskega naseljevanja predvsem sovražni. Iz dobe papeža Gregorija Velikega imamo ne­ kaj poročil, ki bi jih mogli razlagati kot stik med oglejsko cerkvijo in Slovani. Pismo papeža Gregorija ravenskemu škofu Janezu iz leta 592 omenja »požgano mesto shizmatika Severa«, ki po papeževem mnenju ne zasluži pomoči v obliki milodarov. Omemba požganega Ogleja (Gradeža?) se nanaša skoraj gotovo na langobardsko pustošenje in ne na prodiranje Slovanov, ki tedaj gotovo še niso prišli tako daleč na zahod.189 V pismu ravenskemu eksarhu Kaliniku iz leta 599 izraža papež Gregorij veselje ob bizantinskih zmagah nad Slovani, očitno nekje v zaledju Kopra,190 v pismu salonitanskemu škofu Maksimu iz leta 600 pa go­ vori o tem, da so začeli Slovani »per Histriae aditum« vdirati v Italijo.191 Oglej­ ska cerkev je bila ob slovanski nevarnosti povsem brez moči, saj so jo ogro­ žali tudi papež, Bizanc in občasno še Langobardi. V 7. stoletju, ko so na lango- bardskem delu meje s slovanskim svetom potekali boji s Slovani in Avari,192 na istrskem (bizantinskem) delu meje pa je ob občasnih spopadih in plenitvah potekala kolonizacija slovanskega prebivalstva vedno globje v Istro v zaledje istrskih mest,193 na cerkvenem področju v odnosu do slovanskega sveta ni bilo pomembnih dogodkov. Gradeška cerkev, kamor so spadale istrske škofije, je bila skozi vse 7. sto­ letje razdvojena in notranje šibka, v svojem razvoju se je vse bolj odmikala od Ogleja. Leta 628 je gradeški patriarh Fortunat prestopil na stran shizmati- kov in se je po škandaloznem obnašanju (ropu cerkva in drugega cerkvenega premoženja) zatekel na langobardsko ozemlje v Krmin.194 Tedaj je posegel pa­ pež Honorij I. (625—638) in njegova intervencija pomeni dokončno odpravo razkola v Istri in v priobalni Benečiji, na celotnem bizantinskem ozemlju na severnem Jadranu, ki se v virih iz 7. stoletja večkrat omenja s skupnim ime­ nom »Istra«.195 Papež je z gradeškega škofovskega prestola odstranil kompro- »« GREGOM US, Kegistrum epist. 2, 38 (ed. D. Norberg, CCSL 140, 1982, 124, v. SI ss.) ; F. KOS, Gradivo I, 105 (130 s.) ; slov. prevod odlomka posreduje F. K. LUKMAN, Gregorij Veliki, 215. Da je Gradež prizadel napad slovanskih piratov čez morje je domneval P. PASCHINI, Sto­ ria del Friuli I, Udine 19532, 102, upravičeno ga je zavrnil L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 158 op. 14, ki je dogodek postavil v kontekst langobardsko-bizantinskih odnosov v tem času. i» GREGORIUS, Registrimi epist. 9, 155 (ed. D. Norberg, CCSL, 140 A, 1982, 710; F. KOS, Gra­ divo I, 128 (167)). Prim. L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 145; kratko o tem tudi R. BRA- T02 — J. PERSIC, Koprska cerkev skozi stoletja (kot v op. 181), 57 s.; B. GRAFENAUER v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 335. "i GREGORIUS, Registrimi epist. 10, 15 (ed. D. Norberg, CCSL. 140 A, 842; F. KOS, Gradivo i, 131 (171)). O vprašanju, kaj pomeni »Histriae adltus«, ki v zadnjem času ponovno vznemirja zgodovinarje, gl. L. MARGETIC, O nekim pitanjima naše ranosrednjovjekovne povijesti, ZC 44, 1990, 121 in naš diskusijski prispevek: Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodom vine severno jadranskih dežel v 6. in 7. stoletju, ZC 44, 1990 (v tisku). 192 M. KOS, K postanku slovenske zapadne meje, Srednjeveška kulturna, družbena in po­ litična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Ljubljana 1985, 170—181; B. GRAFENAUER, Slo- vensko-romanska meja (kot v op. 150), 7 s.; IDEM, v knjigi: PAVEL DIAKON, Zgodovina Lango­ bardov, 333 ss. 13S B. GRAFENAUER, Proces doseljavanja (kot v op. 150), 40 ss.; ШЕМ, Slovensko-roman- ska mèja, 8 s. ; ШЕМ, v delu : PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 336 ss. ; nekoliko dru­ gačne poglede zastopa L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 146 ss., zlasti 152. 184 Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane antichissime I, 10; F.KOS, Gradivo I, 158 (197 s.)). Prim. S. TA VANO, Cormons nell'alto medio­ evo, studi Goriziani 40, 1966, 51—68, zlasti 59 s. l"> Prim. L. MARGETIC, Neka pitanja u vezi s Istrom a—VII stoljeće), Živa antika 32, 1982, 53—82, zlasti 75 s. 490 **• B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . mitiranega razkolnika in je postavil na njegovo mesto katolika Primogenija, rimskega klerika.196 To dejanje slavita dva metrična napisa v čast omenjenemu papežu. Na enem izrecno piše, da je Honorij I. Istro, ki je bila >»annis septies et decies« v pogubnem razkolu, privedel v naročje katoliške cerkve.197 Od leta 628 dalje so bili odnosi med istrskimi škofi gradeškega patriarhata in papeško stolico urejeni, katolicizem je v Istri dokončno zmagal. V kritičnih časih kato­ liške obnove je gradeško cerkev poleg papeža podprl tudi bizantinski cesar Heraklej. Ker je bila spričo izjemno težkih razmer drugod v državi izključena izdatnejša vojaška pomoč proti sovražnikom, ki so ogrožali bizantinsko posest na severnem Jadranu in gradeško cerkev (Langobardi, Slovani, nasprotovanja s shizmatično oglejsko cerkvijo na langobardskem ozemlju), je cesar gradeško cerkev podprl duhovno in materialno. Cerkvi, ki je bila tedaj steber ostankov bizantinske oblasti na severnem Jadranu, je leta 630 poklonil zlato in srebro (kot nadomestilo izgub spričo kraje patriarha Fortunata leta 628) ter vrsto pre- dragocenih relikvij, med njimi ostanke sv. Križa s tako imenovanim Marko­ vim prestolom in tako imenovani Mohorjev prestol, eno največjih umetnin ti­ ste dobe. Te relikvije naj bi obvarovale mesto pred vsemi številnimi nevar­ nostmi, ki so mu grozile.198 Spor materialne narave zaradi posesti neke hiše v Gradežu, ki je nastal v štiridesetih letih 7. stoletja (642—648) med patriarhom Primogenijem in bizantinskim funkcionarjem, čigar prizadevanja je podprl pa­ pež Teodor L, ni resno načel urejenih odnosov med Gradežem in rimsko stolico ter bizantinsko državo.199 Prizadevanja papežev, da bi štrli moč shizmatikov na langobardskem ozemlju, pa očitno niso bila uspešna.290 Najpomembnejši dogodek te dobe, ki se deloma nanaša na gradeško cer­ kveno območje v Istri in osvetljuje odnos zahodne cerkve do sosednjega slo­ vanskega sveta, je akcija papeža Janeza IV. (Dalmatinca) leta 641 ali 642, s ka­ tero je hotel odkupiti ujetnike od poganov (Slovanov) in rešiti relikvije mu- »»* Epistolae Langobardicae collectae 3 (ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ш, Berlin 19572, 694— 696 = R. CESSI, Documenti, n. 13 (23 s.), v povzetku tudi F.KOS, Gradivo I, 157 (198 s.)). V pi­ smu "universis episcopis per Venetiam et Istriani constitutis« je papež sporočil, da je obsodil Fortunata (>-... qmbus paenis interdictionis canonice aculeis Fortunatum ol im sacerdotio exu- endum u e c i e v i m u s . . . et nunc iterato paginalis auctoritatis decreto e ius perl idiam innodantes, damnamus.«) in da je na njegovo mesto posvetil rimskega klerika Primogenija (»Primogenium subdiaconum et regionarium nostrae sedia Gradensi ecclesiae episcopali ordine cum palli! bene­ d i z i o n e direximus consecrandum«). Papež v nadaljevanju poroča, da je prek poslanstva posre­ doval pri langobardskem kralju, da bi m u izročil odpadnika Fortunata in da bi se povrnile stva­ ri, ki j ih je le-ta na begu vzel s seboj. Papeževo prizadevanje je bilo očitno zaman, prav tako prizadevanje patriarha Primogenija, ki pa se je zatem obrnil po pomoč na cesarja Herakleja (F. KOS, Gradivo I, 158 (199—201)). Gl. tudi P. PASCHINI, Le vicende politiche, 259 ss . ; P. F. K E H R , Italia pontificia VH/2, 33 s.; L. MARGETIC, »Histria« u dvije vijesti iz prve polovice VII stoljeća, Živa antika 32, 2, 1982, 171—176, zlasti 173 ss. l a ' Epigrama objavljata v celoti L. DUCHESNE (Liber pontificalis LXXU (Honorius), ed. L. Duchesne, Paris 19552, 325—327) in G. C USCITO, Testimonianze epigrafiche sullo sc isma tricapito- lino, Rivista di archeologia cristiana 53, 1977, 231—256, zlasti 246—251 (oba s komentarjem), le naj­ bolj značilne verze je priobčil F. KOS, Gradivo I, 160 (202). Ključnega pomena za razumevanje napisov je distih v prvem napisu, ki se g las i : »Histria testatur possessa hostUibus annis / sep­ ties et decies scismate pestifero«; manj zapleteno je razumevanje distiha v drugem epigramu: »Histria n a m dudum saevo sub scismate fessa / ad statuta patrum teque munente redit.« P o večinskem mnenju naj bi prvi napis označeval obdobje sedemdesetih let (B. M. D E RUBEIS, De schismate ecclesiae Aquileiensis dissertatio historica, Venetiis 1732, 160; L. DUCHESNE, o .e . , 325; F.KOS, Gradivo I, 202 op. 1; O. BERTOLINI, Riflessi politici (kot v op. 177), 753; G. CUSCITO, o. c , 248; IDEM, Cristianesimo antico, 308). L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 155—166, je na pod­ lagi novo predložene kronologije gradeskih patriarhov v prvi tretjini 7. stoletja skušal dokazati, da časovna oznaka pomeni sedemnajst let in da se nanaša na dolžino pontif icata shlzmatika Fortunata, kl ga datira v leta 611—627; gl. tudi njegov diskusijski prispevek: O nekim pitanjima naše ranosrednjovjekovne povijesti, ZC 44, 1990, 119 s. Pridružujemo se mnenju, da se kronološka oznaka nanaša na sedemdesetletno razdobje od 557 (ko se začne oglejska sluzma, gl. op. 47 in 152) do 627. Svoje razloge za to pojasnjujemo v dlskusijskem prispevku: Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodovine severnojadranskin dežel v 6. in 7. stoletju, ZC 44, 1990 (v t isku). i« cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane antichissime I, 11, v. 3—11) ; IOHANNES DIACONUS, Chronicon Venetum (ibidem, 62, v. 18—64, v. 4) • DANDULUS, Chronica, A. 630 (ed. E. Pastorello, Rerum Ital. script. ХП/l, Bologna 1938, 93, v. 29 ss . ; prim, tudi F.KOS, Gradivo I, 158 (200 s.)). GÌ. S. TA VANO, Le cattedre di Grado e le culture artistiche del mediterraneo orientale, AAAd 12, 1977, 445—489; vol. IL Fig. 1—17; IDEM, Aquileia e Grado, 278 s s . ; 358 ss . ; 367 ss . i » Epistolae Langobardicae collectae 6 (ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ш, Berlin 19571, 697— 698 = R. CESSI, Documenti, n. 15 (25), v povzetku F. KOS, Gradivo I, 171 (214)). Iz dokumenta po­ vzema jedro spora DANDULUS, Chronica, A. 642 (cit. izd., 96 v. 18—23). Gl. tudi P. F. KEHR, Ita­ lia pontificia vn/2, Berolini 1925, 34 (9). m Prim. G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, Milano 1966, 300 ss. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 491 čencev iz vzhodnojadranskih pokrajin. Papež je poslal v Dalmacijo in Istro opata Martina z veliko denarja, ki je nalogo dobro opravil. Iz Istre so bile te­ daj odnesene v Rim relikvije mučenca Mavra iz Poreča, vsekakor le njihov manjši del.201 Poročilo o reševanju relikvij kaže na to, da so bile vzhodnoja- dranske dežele, med njimi tudi znaten del Istre, za cerkev skoraj v celoti iz­ gubljene. Odnašanje relikvij v Italijo spominja na dramatične dogodke v prvem desetletju 5. stoletja v Panoniji in leta 488 v Obrežnem Noriku, ki po­ menijo konec normalnih razmer za življenje cerkve v teh deželah.208 Po teh dogodkih viri za nekaj desetletij presahnejo. Ce ne upoštevamo do­ kumentov v zvezi z monoteletskim sporom je prvi vir šele pismo papeža Be­ nedikta II. gradeškemu patriarhu Agatonu iz dobe 683—685, ki obravnava zanimivo vprašanje s področja rodbinskega (ženitnega) prava.*0* To pismo ne osvetljuje cerkvenopolitičnih razmer v Gradežu. V celoti gledano ob koncu 6. stoletja in v večjem delu 7. stoletja ni prišlo do pomembnejšega vplivanja oglejske ali gradeške cerkve na sosednji slovan­ ski svet. V odnosu do tega sta bili obe cerkvi v izraziti obrambi. Razlike v ci­ vilizacijski stopnji med Romani in Slovani, pa tudi objektivna šibkost bizan­ tinske države na severnem Jadranu ter furlanskega vojvodstva kot dela lango- bardske države, ki sta se izčrpavali v pogostih vojnah,204 vse to je izključevalo kakršnekoli omembe vredne vplive obeh zahodnih cerkva na slovanski svet vzhodnih Alp in predalpskega prostora. b) Monoteletski spor in konec oglejske shizme Najpomembnejši cerkvenopolitični dogodek 7. stoletja, ki se je odvijal de­ loma v neposrednem sosedstvu slovanskega sveta, je monoenergetski oziroma monoteletski spor (638—681), ki je izbruhnil in se končal še v času trajanja oglejske shizme na severnem Jadranu. V ozadju spora je bilo prizadevanje bizantinskih cesarjev, da bi s spravljivo versko formulo dosegli enotnost med katolicizmom, ki je prevladoval na Zahodu in v osrednjih delih države, in vzhodnimi deželami, ki so-bile pod močnim vplivom monofizitizma.205 Kot re­ akcijo katoliškega Zahoda na edikt cesarja Herakleja iz leta 638 oziroma ne- 2 0 1 liber pontificane LXXIin (Iohannes ini) (ed. L. Duchesne, 330 = F. KOS, Gradivo I, 169 (212 s.)). Gl. tudi R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleja, 250; L. WALDMULLER, Die ersten Begegnun­ gen, 312 s. (oba z navedbo ostalih virov In lit.). O relikvijah prim. M. PELOZA, Rekognidja re­ likvija dalmatinskih in istarskih mučenika u oratoriju svetog Venancija kod baptlsterija lute­ ranske bazilike u Rimu 1962—1964. godine, Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 63—64, 1961—1962 (Split 1969), 163—180. Vsekakor je večji del relikvij poreäkega mučenca Mavra ostal v Poreču (prim. G. CUSCITO, I santi Mauro ed Eleuterio di Parenzo. L'identità, il culto, le reli-» quie, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 16, 1985—1986, 33—59; C. CORRAIN, Ricogni- zione dei resti attribuiti ai ss. Mauro ed Eleuterio di Parenzo. Istria (26, 27 dicembre 1982), ibi- dem, 63—69). - "" R. EGGER, Der heilige Hermagoras. Eine' kritische Untersuchung, Klagenfurt 1948, 51 ss. ; R. PILLINGER, Preganjanje kristjanov in uničevanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, zC 39, 1985, 173—183, zlasti 178; o prenosu Severinovih posmrtnih ostankov v Italijo gl. op. и з R. CESSI, Documenti, n. 16 (25—26). Ker je vir malo poznan in težko dostopen, posredu- jemo njegovo vsebino. Papež Benedikt П. sporoča gradeškemu patriarhu Agatonu svoje mnenje glede naslednjega problema: Neki Janez spraäuje, ali se lahko njegova hči poroči z nekim Šte­ fanom, ki je bil »simplicibus verbis« zaročen z njeno sestro (torej drugo Janezovo hčerjo), ki pa je pred poroko umrla. Papeževo mnenje: ker sta bila Stefan in pokojna Janezova hči samo zaročena in med njima ni prišlo do zakonske zveze, temveč je njuna zveza temeljila le na be­ sedni obljubi, je poroka med ženinom in sestro pokojne zaročenke po cerkvenih šegah možna, ce sta le obe strani soglasni (»censura apostolici magistrates mandamus hoc absque ulllus cri- minis vitio posse fieri, si utriusque partis rederit voluntatis). 204 O vojnah med Bizantinci in Longobardi ob koncu в. in v 7. stoletju poroča predvsem PAULUS DIACONUS. Historia Langobardorum 4, 8; 23—25; 28; 32; 45—46; 5, 6—17; 27—28. (slov. izd., 148 ss.); Prim. G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, Milano 1966, 272 ss.; posebej o spopa­ dih furlanskega vojvodstva z Bizantinci M. BROZZI, П ducato longobardo del Friuli*, Udine 19812, 31 ss. M 5 Kratko o monoteletskem sporu S. JANEZIC, Ekumenski leksikon, Celje 1981. 145 s.; iz­ črpen prikaz monoteletskega vprašanja posredujeta Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ. Histoire des Conciles Ш, Paris 1910. 317—538. vire pa nazadnje F. WINKELMANN. Die Quellen zur Erfor­ schung des monenergetisch-monotneletischen Streites, Kilo 69, 1987, 515—559. Od splošnozgođovin- skih prikazov gl. tuđi G. OSTROGORSKI, Zgodovina Bizanca, Ljubljana 1961, 119 ss., od cerkve­ nih zgodovin zlasti L. BREHIER — R. AIGRAIN, Storia della Chiesa V (edd. A. Fliehe — V. Mar­ tin), Torino 19712. 169 ss. (102 ss.) : H. JEDIN. Storia della Chiesa III. Milano 1978. 44 ss. O poteku monoteletskega spora v Italiji gì. O. BERTOLINI. Riflessi politici (kot v op. 177), 754—786: G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, 303 ss. 492 R. BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . posredno na verski dekret »Typos« cesarja Konstansa II. iz leta 648 moremo označiti verski zbor, ki ga je leta 649 sklical papež Martin I. v Lateranu. Ude­ ležilo se ga je 105 škofov z vsega Zahoda, večinoma iz Italije in Afrike. Med udeleženci lateranske sinode leta 649 najdemo gradeškega patriarha Maksima, ki je očitno igral na njej zelo važno vlogo kot zagovornik katolicizma in pa­ pežev privrženec. Večkrat je posegel v delo sinode z daljšimi govori, med pod­ pisniki pa se pojavlja na častnem drugem mestu takoj za papežem. V se­ znamu udeležencev najdemo s severno jadranskega področja še škofa Potentija iz Pulja.207 Očitno se je gradeška cerkev tedaj odkrito postavila na papeževo stran proti bizantinskemu cesarju in carigrajski teologiji. Ker so se cerkvenega zbora udeležili tudi škofje z langobardskega ozemlja (enajst škofov, nobeden z oglejskega področja, pač pa iz Lombardije in srednje Italije),108 moremo so­ diti, da so v tem sporu tudi oglejski shizmatiki zastopali podobno (prorimsko oziroma protibizantinsko) stališče, če so se spričo drugih problemov sploh opre­ deljevali. Od teh naj omenimo pritisk arijanskega langobardskega kralja Ro- tarija (636—652), ki je pri obstoječih škofijskih sedežih podpiral ustanavljanje vzporednih arijanskih škofij.208 Lateranski sinodi 649 so sledili ukrepi bizantinske posvetne oblasti. Ra­ venski eksarh je dobil ukaz, da aretira papeža in prisili italske škofe k podpisu cesarjevega verskega dekreta, vendar se je ta cesarju uprl in je ostal gospodar v Italiji vse do smrti leta 652. Sledil je cesarjev obračun s papežem Martinom in z vodilnim opozicijskim teologom Maksimom Spoznavalcem. Oba sta umrla mučeniške smrti, prvi leta 655, drugi sedem let kasneje.210 Ko je cesar Kon- stans II. hotel prenesti prestolnico iz Carigrada na Sicilijo, je padel v Siraku- zah pod roko atentatorja (668). Njegova smrt je sprožila uzurpacijo v Italiji (669), ki jo je pomagala zatreti tudi bizantinska vojska iz Istre.2 1 1 Konec monoteletskega spora pomeni šesti ekumenski koncil v Carigradu 680/681, ki je ponovno vzpostavil versko spravo.212 Pred koncilom je prišlo do nekaj lokalnih sinod na Zahodu, nato pa je papež Agaton marca 680 sklical si­ nodo v Rimu. Na njej so zavrnili monoteletski nauk, potrdili pravilnost skle­ pov sinode leta 649 in pisali cesarju dolgo pismo, ki je po svoji vsebini zapisnik sinode.213 Zanimiv je zlasti tisti del pisma, ki se nanaša na organizacijsko pri­ pravo za cerkveni zbor. Papež se s škofi opravičuje zaradi zamude, do katere naj bi prišlo predvsem zaradi velike oddaljenosti mnogih škofov, ki so morali priti iz dežel ob oceanu in iz Britanije. V nadaljevanju zatrjuje, da se «-številni naši soslužabniki« (»plurimi confamulorum nostrorum« v kasnejšem latinskem prevodu grškega originala) nahajajo »in medio gentium, tam Langobardorum, quamque Sclavorum, nec non Francorum, Gallorum et Gothorum atque Bri- *» Gl. op. 18 In F. KOS, Gradivo I, 173 (215). «" Concilium Lateranense a. 649 celebratimi (ed. R. Rledlnger, Acta condì, oecumen. П/1, Berlin 1984, 6—7 (n. 100: »Potentio Polense episcopo«); 35 (n. 100); 115 (n. 100) ; 181 (n.100); 251 (n. 100)- 400/401. Prim, tudi J. D. MANSI, Amplissima collectio conciliorum 10, Paris—Leipzig 1901^ 867 s • 1167 s. Ta škof na sinodi ni igral kake važnejše vloge. V seznamu udeležencev se pojavlja nekaj mest pred koncem (stoti med stošestimi udeleženci, če štejemo še papeža). 2 0 8 Prim. Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ, Histoire des Conciles III, Paris 1909, 436 (napač­ no) in O.BERTOLINI, Riflessi poUtici (kot v op. 177), 789 op. 116. 2°» PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 4, 42 (slov. izd., 174—175) ; prim. P. PA­ SCHINI Le vicende politiche, 257 ss.; G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, Milano 1966, 303 ss. HO o papežu Martinu I. gl. kratko M. BENEDIK, Papeži od Petra do Janeza Pavla П., Ce­ lje 1989, 66. o Maksimu Spoznavalcu M. MIKLAVCIC - J.DOLENC, Leto svetaikoy III, Ljubljana 1972 338-342; o dogodkih v cerkvi v tem času gl. L. BRÉHIER — R. AIGRAIN, Storia della Chi­ esa V (edd. A. Fliehe — V. Martin), Torino 1971*. 239—247 (193—203). 2 1 1 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 5, 11—12 (slov. izd., 212—213; gl. tudi F. KOS Gradivo I, 180 (220)). Gl. G. OSTROGORSKI, Zgodovina Bizanca, Ljubljana 1961, 130 s.; A. TAGLIAFERRI, П Friuli e Mstria nell'altomedioevo, AAAd 2, 1972, 273-294, zlasti 284; G. P. BOG­ NETTI. L'età longobarda IV, Milano 1968, 275-294, zlasti 287 ss. „ - _ _ . . T „„.j™™ „ 212 Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ, Histoire des Conciles Ш, 472—515; L. BREHIER — K. AIGRAIN, Storia della Chiesa V, 256-265 (214-227); H. JEDIN, Storia della Chiesa Ш, 4 9 s ; od domačih del gl. I. POJAVNIK, Pomen kalcedonskega m 3. carigrajskega koncila za krščansko življenje. Bogoslovni vestnik 43, 1983. 229—248. zlasti 233; vire za šesti ekumenski koncil navaja F. WINKELMANN, Die Quellen (kot v op. 205). 547 ss. „ » „ „ . _ ,•„„!„„ _-ц.. "» AGATHO Papa, Epistola Ш- (PL 87, 1215-1248; gl. tudi J. D. MANSI, Amplissima collec­ tio conciL 11, 286—315; F. WINKELMANN, Die Quellen, 548 n. 158). ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 493 tannorum«, kar je vse vplivalo na počasen potek priprav.*" Kako naj si razlo­ žimo omembo »soslužabnikov« «-in m e d i o . . . Sclavorum«? Omemba bi se teo­ retično mogla nanašati na karantenske Slovane v sosedstvu Langobardov, ki so bili tretjeimenovanim Frankom od Slovanov najbližji. Z ozirom na soraz- meroma številno udeležbo istrskih škofov na sinodi je vsekakor možno, da so s Slovani mišljeni slovanski naseljenci v Istri in na današnjem slovenskem ozemlju, v neposredni bližini bizantinskega sveta,"5 morda pa tudi Slovani v Dalmaciji (od koder ni prišel na sinodo noben škof).*1* Katerikoli drugi Slovani gotovo ne pridejo v poštev. Sinode se je udeležilo 125 škofov, ki so z nekaj iz­ jemami (en škof iz Britanije in dva iz Galije) izhajali z italskega območja ozi­ roma njegovega neposrednega sosedstva. Okrog petdeset škofov je izhajalo z langobardskega območja. Med udeleženci srečamo precej škofov iz gradeškega patriarhata. To so bili gradeški (»oglejski«) patriarh Agatho, škofje Cyriacus iz Pulja, Aurelianus iz Poreča, Ursinus iz Cise, Andreas iz Celeje, Gaudentius iz Trsta, Benenatus iz Opitergija, Ursinus (Ursinianus) iz Padove, Paulus iz Al­ tina, vsi z oznako »provinciae Histriae«.217 Med navzočimi škofi sta bila dva, opitergijski in padovanski, z langobardskega območja oglejskega patriarhata, ki je bil še vedno v shizmi.*1* Seznam udeležencev sinode postavlja za oglejsko območje izredno zapleteno vprašanje škofije v Cisi219 in nič manj zapleteno vprašanje obstoja »celejanske« škofije v tem času.**0 Omemba celejanskega škofa leta 680 ni povsem presenetljiva, če jo obrav­ navamo v širšem soočenju slovanskega in antičnega sveta od konca 6. stoletja dalje. Očitno so nekateri antični škofijski sedeži še vedno obstajali, verjetno le fiktivno, vendar z zavestno naslonitvijo na antično cerkveno organizacijo. V velikem južnoslovanskem svetu od Vzhodnih Alp do zaledja Carigrada je po­ znan poleg celejanskega vsaj še en primer. Leta 681 in 692 se na šestem eku- menskem koncilu v Carigradu in na trulanski sinodi omenjata dva škofa iz Stobov.221 Tako v primeru Stobov kot Celeje gre za škofijska sedeža, ki sta bila precej globoko znotraj slovanskega sveta, sorazmeroma precej oddaljena od bizantinske obale v Istri oziroma Makedoniji. Vprašanje zase je škofijski sedež z " PL 87, 1224—1226; prim. Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ, Histoire des Conçues ш , 475 ss. J l s To možnost dopušča A. P. VLASTO (gl. op. 216). ш Da se omemba nanaša na Slovane v Dalmaciji, domnevajo L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen, 392; G. CUSCITO, Aquileia e la cristianizzazione (kot v op.1), 66 s.; A. P. VLA- STO, The Entry of the Slavs into Christendom, Cambridge 1970, 188; 376 op. 122 ( » . . . the sequ- ence of peoples suggests the more accessible Slavs near the Adriatic«) ; prim, tudi V. KOSCA K, Dolazak Hrvata, Historijski zbornik 40, 1987, 339—383. zlasti 377. *" J. D. MANSI, Amplissima collectio concil. ц 311—312; PL 87, 1241—1244; F.KOS, Gradivo I, 186 (230—231). 2 U Padova je prišla v oblast Langobardov leta 601 (PAULUS DIACONUS, Historia Lango- bardorum 4, 23; slov. izd., 158—159), Opitergij leta 643 (?) ; prim. op. 163. -, ... Vprašanje lege škofijskega sedeža v Cisi je Izredno zapleteno. Po našem mnenju gre za škofijski sedež na jugozahodni istrski obali med Puljem in Porečem (prim. R. BRATOZ, Nasta­ nek, razvoj in zaton, 21 s., op. 43; IDEM, ZC 41, Ì987, 362, z navedbami starejše literature; M. У 2 ? ' . c , s s a pollarla — bapbium Cissense — episcopus Cessensis, Jugoslavenska akademija zna­ nosti 1 umjetnosti. Razred za društvene znanosti, Arheološki radovi 1 rasprave, 10, Zagreb 1987, 185—219, na podlagi topografske analize locira škofijski sedež na Brione; v luči najdbe zgodnje- krščanske bazilike v Betiki, ki Je zelo podobna škofijski cerkvi v Teurniji v drugI razvojni fazi iz 6. stoletja, se zdi upravičeno povezovanje omenjenega škofijskega sedeža s to najdbo). Po drugačnem mnenju, ki ga zastopa L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 126—130; IDEM, o nekim pitanjima..., zC 44, 1990, 119, naj bi se omemba nanašala na Cenedo na Beneškem. t>voje poglede na to vprašanje pojasnjujemo v diskusijskem prispevku: Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodovine severnojadranskih dežel v 6. In 7. stoletju (ZC 44, 1990, y 220 J. D. MANSI, Amplissima collectio concil. II, 312 B (=» PL 87, 1243 A = P. KOS, Gradivo I, 186 (231)) ; v grškem izvirniku se omemba glasi: Andréas elâchlstos eplskopos tes haglas ekkle- sias Kelalânes eparchfas Istrfas. Ta omemba se nedvomno nanaša na Celejo. saj noben drug «raj na obravnavanem področju nima take oblike imena (k obliki imena prim. J. SASEL. O na- f?asanju naših antičnih krajevnih imen, Situla 8, 1965, 9 s.; IDEM, Celeia, RE Suppl. ХП, 1970. i « ss.). Oznaka v kasnejšem latinskem prevodu pisma (»Andreas episcopns sanctae ecclesia« vejentanae provinciae Istriae«) Je vsekakor nesmiselna (prlm. Carlo De FRANCESCHI, Saggi e considerazioni sull'Istria nell'alto medioevo П. Cessensis eplscopus, AMSI n. s., 18. 1970, 78; L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 126 ss.; R. BRATOZ, ZC 41, 1987. 362). Omenjeni škofijski se- aež bi mogli z ozirom na zaporedje omemb, kl v glavnem sledi geografski legi. iskati na za- T 2S,n l o b a U I s t r e m e đ Porečem in Ciso na eni strani in Trstom na drugi. Prim. L. WALDMÜL- LER, Die ersten Begegnungen. 359 s. (z mnenjem, da gre za titularnega škofa, ki je živel na ayoru gradeškega patriarha); W.POHL, Die Awaren, 148s. (z lociranjem škofijskega sedeža v g™ad' z a k a r v ^ 1" 1" n l podlage). = — **• BRATOZ, ZgodnjekrScanefca cerkev v Makedoniji in njen odnos do Rima, ZC 44. 1990. 5—29, zlasti 26 s. 494 R. BRAT02: VPLIV OGLEJSKE CERKVE... v Serdiki, ki je kot enklava sredi slovanskega sveta vzdržal do leta 809 in v skromnem obsegu' celo dočakal ponovno širjenje bizantinske oblasti v konti­ nentalne dele Balkanskega polotoka v 9. stoletju.222 Na trulanski sinodi leta 692 so ponovno morali reševati vprašanje ubežnih klerikov, posebej škofov; sprejeli so določbe, ki so bile v bistvu zelo podobne priporočilom papeža Gre- gorija Velikega škofom v Iliriku iz leta 591.223 V luči teh omemb, ki kažejo na obstoj sicer zelo skromnih reliktov antične cerkvene organizacije v deželah, ki so jih preplavili Slovani, in v luči enigmatične omembe »soslužabnikov« »in medio Sclavorum« leta 680 bi si eksistenco celejanskega škofa Andreja lahko predstavljali nekje v bizantinski Istri, v bližini slovanskega sveta, ob morebit­ nem obstoju vsaj rahlih zvez s področjem antične Celeje, ki je tedaj ležala že okrog eno stoletje zapuščena in v ruševinah.224 Ce bi v to sosledje razmišljanj uvedli še vprašanje začetkov češčenja celejanskega mučenca sv. Maksimilijana v Istri,225 bi vsekakor daleč prekoračili tisto mejo kombinacij, ki nam jo sicer zèlo skromni viri za ta čas'postavljajo. Mónoteletski spor z ozirom na potek in vsebino ni pustil nobenih vidnih sledi v krščanski kulturi Romanov in Slovanov v naslednjih stoletjih.228 Manj kakor dve desetletji kasneje'je prišlo do formalnega zaključka oglej­ ske ali istrske shizme. K temu je pripomogla po eni strani verska politika lan- gobardskega dvora — kralj Kuninkpert je želel versko enotnost227 — po drugi strani pa sam potek monoteletskega spora, v katerem sta obe strani, gradeška (bizantinska) in oglejska (langobardska) zastopali enaka stališča. Shizma je bila odpravljena 698 na sinodi v Paviji, ki so jo sklicali na pobudo langobardskega kralja Kuninkperta. Shizmatiki so priznali svojo zmoto in so s prisego potrdili zedinjenje s katoliško cerkvijo. Nato so poslali k papežu poslance, med kate­ rimi so bili tudi predstavniki oglejske, dotlej shizmatične cerkve. Papež Ser­ gij I. je pohvalil kralja in je dal sežgati spise, ob katerih so se navdihovali raz- kolniki.228 Tako je prenehal skoraj stoletje in pol trajajoči spor, ki je bil z ozi­ rom na teološko vsebino že ob koncu 6. stoletja »scissura pro nulla re facta«,229 ob koncu 7. stoletja pa spričo zelo spremenjenih cerkvenopolitičnih razmer tudi v formalnem oziru povsem odvečen. Konec oglejske shizme je dal poleta misijonski akciji, usmerjeni očitno na nekdanje shizmatično ozemlje pod oblastjo Langobardov. Vnet organizator mi­ sijonske akcije je bil pavijski škof Damijan, glavni izvajalec pa njegov diakon Tomaž. Ta akcija, če se po poročilu nejasnega vira sploh nanaša na misijonsko prizadevanje in na gorata območja oglejskega patriarhata,2 3 0 gotovo ni posegla 2 2 2 Prim. L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen, 387; 474 s.; 483. ш R. BRAT02, Razvoj organizacije zgodnjekrščanske cerkve (kot v op. 42), 380 s., op. 87; IDEM, Zgodnjekrščanska cerkev v Makedoniji, 28. ^24 Da so bile ruševine antične Celeje lepo vidne še v iS. stoletju, dokazujeta dva vira: Kronika grofov Celjskih (prev. M. Golia, Maribor 1972), izpred srede 15. stoletja in potopisni dnevnik Pavla Santonina iz leta 1487; prim. J. SASEL, Celeia, RE Suppl. ХП, 1970, 147 s. 2 2 5 Prim. R. BRAT02, Krščanstvo v Ogleju, 187—189. 2 2 6 Edina možna reminiscence na ta čas je ime prezbiterja Martina v tržaški legendi o mu- čencu Apolinariju (gl. R. BRAT02, Krščanstvo v Ogleju, 112; 119), M spominja na papeža Mar­ tina I. (gl. op. 210). Navzočnost grških imen preganjalcev kristjanov v mučeniakih spisih s se- vernojadranskega področja (prim. op. 250), bi mogla biti izraz antipatij do Bizanca v dobi mo­ noteletskega spora, vendar je bilo nasprotovanje bizantinski politiki v cerkvenih krogih ver­ jetno še bolj izrazito v dobi ikonoklazma in v desetletju pred frankovsko zasedbo Istre 788. 227 P. PASCHINI, Le vicende politiche, 265 ss. ; G. P. BOGNETTI, L'età longobarda II, Milano 1966, 458 ss.; O. BERTOLINI, Riflessi politici, 788 s.; kratko tudi L. BREHIER — R. AIGRAIN, Sto- ria della Chiesa V (edd. A. Pliche — V.Martin), Torino 1971», 541 ss. (475). 228 F. KOS, Gradivo I, 191—192 (235—238) ; k poročilu Pavla Diakona o koncu shizme gl. B. GRAFENAUER, v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 287 op. 27. O koncu oglejske shizme gl. B. M. DE RUBEIS, De schismate ecclesiae Aquilelensls (kot v op. 197), 170 ss.; G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, 470 ss.; G. CUSCITO, Testimonianze epigrafiche (kot v op. 197), 252 ss. ; IDEM, cristianesimo antico, 311 s. *» Kot tako označuje shizmo Treh poglavij v pismu milanskemu škofu Konstanciju leta 593 GREGORIUS, Registrimi epist. 4, 2 (ed. D. Norberg, CCSL 140, 1982, 218 v. 12). 2 3 0 Na prizadevanje pavijskega diakona Tomaža se nanašajo verzi: »Errore veteri din Aqui­ legia caeca / diffusant caelitus rectam dum renueret fiđem, / aspera vtarmn, ninguidosque mon­ tiran calles / calcans indefessus. glutlnasti prndens scissos.« (G. CUSCITO, Testimonianze, 253). Medtem ko so nekateri Tomaževo premagovanje težkih poti in zasneženih gorskih steza razla­ gali kot njegovo pot iz Pavije čez zasnežene Apenlne v Rim (npr. P. PASCHINI, Le vicende po­ litiche, 267). so ga drugi razlagali kot misijonsko potovanje na območju Alp (G. MARCUZZI, Si­ nodi Aquileiesi, Udine 1910, 33). Prim. G. CUSCITO, Testimonianze epigrafiche, 252 s., op. 45. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 495 v poganski slovanski svet, temveč je le pomagala odstraniti staro nasprotje med Oglejem in Gradežem in je pripomogla k enotnejši verski podobi Italije. Vsekakor je zanimivo dejstvo, da se je ob koncu shizme gradeäki patri- arhat (tedaj je bil patriarh Kristofor), kljub temu, da je bil dalj časa (od 628) v spravi z Rimom in v dobi monoteletskih sporov njegov zanesljiv zaveznik, slabše odrezal kakor do nedavna shizmatičiii Oglej (patriarh Peter s sedežem v Čedadu).231 Slednji je kot varovanec Langobardov ne le obdržal naslov patri- arhata, temveč je imel tudi neprimerno večje' ozemlje (celotno Furlanijo' in kontinentalni del* Benečije) in ozemeljske aspiracije v odnosu do Gradeža, ki so se ujemale z ozemeljskimi ambicijami langobardske države v odnosu do bi­ zantinskih posesti na severnem Jadranu in v Italiji sploh.83* Se leta 723 je moral papež Gregorij II. opozoriti oglejskega patriarha Serena, naj si ne skuša pri­ lastiti ozemlja gradeškega patriarhata in naj se drži v mejah langobardske države, Gradežu pa je dal v tem smislu zagotovilo.233 Se papež Gregorij III. naj bi na rimski sinodi leta 731 reševal ozemeljski spor med Oglejem in Gradežem v tem duhu, da se namreč Oglej omeji na langobardsko ozemlje in ne krni obsega' gradeškega patriarhata. Avtentičnost vira, ki poroča o reševanju tega spora, pa je zelo nezanesljiva.2*4 Napetosti med Oglejem, ki so ga ščitili longo­ bardi, in Gradežem, ki ga je skušal v času vse bolj šibkega Bizanca varovati papež, so trajale dalje vse do karolinške dobe in v naslednja stoletja.238 Oglejska shizma je pustila vidne sledi v krščanski kulturi Romanov, pa tudi Slovencev in Hrvatov na oglejskem in gradeškem področju. Kot najbolj viden znak moremo omeniti češčenje sv. Evfemije, halkedonske mučenke, ki je postala simbol shizmatikov zaradi kraja svojega mučeništva, ki je identičen s krajem 4. ekumenskega koncila, na sklepe katerega so prisegali shizmatiki.238 Zdi se, da se je češčenje' sv. Evfemije bolje ohranilo na gradeškem področju kakor na Furlanskem oziroma Beneškem, v deželah, ki so bile sedem desetletij dlje v shizmi. Kot kraje, kjer je bilo češčenje sv. Evfemije posebej pomembno, naj navedemo mesta: Rovinj, Poreč, Trst, Gradež, Aitino,'Villanuova pri Tre- M 1 O gradeškem patriarhu Krištofom gl. F. KOS, Gradivo I, 188 (232), o oglejskem patri­ arhu Petru F. KOS, Gradivo I, 193 (238 s.). Prim. P. PASCHINI. Le vicende politiche, 268. m P. PASCHINI, Le vicende politiche, 268; prim, kratko B. GRAFENAUER, v delu: PAVEL, DIAKON, Zgodovina Langobardov, 319 s. *" Epistolae Langobardicae collectae 8 (ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ш, 19572, 698—699 = R. CESSI, Documenti, n. 17 (27), v povzetku tudi F.KOS, Gradivo I, 201 (245 s.) ; papež na koncu opozarja patriarha Serena: »... nec amplius quam in finibus procul dubio gentis Langobardo- rum existentibus gressum tendere présumas, nt non iniuste et suscepisse gratiam collatam pal­ ili ex presumptione ostendas et inde apostolici vigore condili, si inobediens fueris, comproba- tus, indignus iudlceris.«). v pismu gradeSkemu patriarhu Donatu, vojaäkemu poveljniku Mar­ celu, škofom in ljudstvu v Istri In na Beneškem (Epistolae Langobardicae collectae 9; cit. izd.. 699—700; R. CESSI. Documenti, n. 18 (28—29); v povzetku F.KOS, Gradivo I, 202 (247)) Je papež vsem dal zagotovilo »contra Foroiulensem antistitem agentes, quod capiat invadere đltionem Građensis patriarch ae« ; Ce ta svojih namer ne bo opustil, bo proti njemu ukrepal disciplinsko. Prim. P. F. KEHR, Italia pontificia vn/2, 35; P. PASCHINI, Le vicende politiche, 270 s.: nazadnje B. GRAFENAUER v delu : PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 289 op. 51. zM Epistolae Langobardicae collectae 14 (cit. Izd.. 703—707 = R. CESSI. Documenti, n. 22 (32— 38'» : v oovzetku F. KOS, Gradivo I. 209 (253—255) : P. F. KEHR, Italia pontificia vn/2. 37 (18>). Po­ glavitni sklep sinode naj bi se glasil : »... Praeterea nos ecclesie Dei utilitati previdentes et, né ultra talis eanđem vexaret đisceptatio, conseđentium fratrom definirtene episcoporum liti finem imponentes stabillmus, ut Nove Aquilegie id est Građensis civitatis Antonlnns patriarchi suique successores tocius Venetie et Istrie, que nostra sunt confinia, remota omnium insolentia ac ter­ giversatone, primates perpetuo habeantur, Foroiulensem antistitem Serenum suosque successo­ res Cormonensi castro, in quo ad presens cernitur sedere in finibus Longobardorum, solummodo semper esse contentos... Qui autem buius nostre definitionis violator extiterit, nostro anathe- mate sic pereat, ut in adventum domini cum his qui a sinistris damnati erunt, eterna mulcten- tur pena.« 250 Prim. Enìstolae Langobardicae collectae 15; 17; 19: 20; 21 (cit. izd.. 707 ss. = R. CESSI.. Documenti, n. 24: 25; 30: 31: 32 (38 ss.) : v povzetkih F. KOS. Gradivo I, 211 (255 s.) ; 241 (276 s.): 242 Г277): ->43 Г578 s.l ; P. F. KEHR, Italia pontificia VD72, 37 ss.). O sporu med Oglejem in Grade­ žem gl. w. MEYER. Die Spaltung des Patriarchats Aauileia, Abhandlungen der Akademie der wiss. in Göttinnen, Pnil.-hist. Klasse. N. F.. Bd. 2. Nr. 6, Göttingen 1898, 10 ss.; O. LENEL, Vene- zianlsch-istrische Studien, Schriften der Wissenschaftlichen Gesellschaft in Strasshurg 9. Strass- nuT-c 1911. 7 ss.: E.STEIN, Eine gefälschte Urkunde aus i4 Epistola«; Langobardicae collectae 14 (cit. izd., 706 v. 9—17) ; R. CESSI, Documenti, n. 23 (37). *» Prim. F. KOS, Gradivo I, str. 254, op. 3; R. CESSI, Documenti, 34. 498 B- ВВАТ02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . sanimi dogodki se izčrpajo poročila o vpletenosti gradeškega in oglejskega pod­ ročja v ikonoklastične spore.254 Ikonoklastični spori so pustili nekaj sledi, večinoma le posrednih, tudi na istrskem in deloma oglejskem področju. Te sledi se kažejo v krščanski kulturi naslednjega obdobja. V času razcveta hagiografske književnosti v karolinški dobi se odraža ponekod slab spomin na bizantinsko dobo na ta način, da so dajali preganjalcem kristjanov dostikrat grška imena. Na grška imena lokalnih preganjalcev naletimo v legendah, za katere se upravičeno domneva, da so sta­ rejšega nastanka: v legendi o sv. Mohorju in Fortunatu (prezes Sevast), v le­ gendi o sv. Hilariju in Tacijanu (lokalna preganjalca Beronij in Monofant) ter v tržaški legendi o Primožu in Marku (prezes Artazij).255 Vprašanje je spričo nezanesljive kronologije nastanka legend zelo zapleteno in bi zaslužilo posebno obravnavo. Posreden, literarno zanimiv je tudi odsev ikonoklastičnih sporov v rovinjski legendi ò sv. Evfemiji. Avtor tega spisa se je očitno navdihoval pri bizantinskem spisu o usodi relikvij sv. Evfemije iz Hakledona, ki so bile oskru­ njene v dobi ikonoklazma.258 Če povzamemo razvoj oglejske in gradeške cerkve v obravnavanem ob­ dobju z ozirom na morebitne stike s slovanskim svetom v sosedstvu, moremo priti do nekaterih precej jasnih zaključkov. Oglejska cerkev je bila od zadnje četrtine 6. stoletja, ko je prišla v stik s Slovani, pa skoraj do sredine 8. stoletja vpletena v tri velike cerkvenopolitične krize, spor zaradi obsodbe Treh pogla­ vij, monoteletski spor in borbo proti ikonoklazmu, od katerih je bila za njen . razvoj najbolj pomembna prva kriza, ki je vodila v dolgotrajen razkol z Ri­ mom. Ker so bila središča posvetne in cerkvene oblasti zunaj tega območja, je bila oglejska cerkev politično in ozemeljsko kmalu neenotna ali celo razklana, izpostavljena hudim pritiskom zunanjih sil, v prvi vrsti Bizanca (večkrat prek posredovanja Ravene kot neposredno prestolnice oziroma cesarskega dvora), Langobardov in papeža, da ne omenjamo pritiska Slovanov, ki so še v 7. sto­ letju postopno zmanjševali njen obseg tako v Istri kot v Benečiji.25' V sporu zaradi obsodbe Treh poglavij je oglejska cerkev pred pritiskom papeža in Bi­ zanca našla oporo pri Langobardih, v monoteletskem in ikonoklastičnem sporu se je zaradi pritiska Bizanca povezala s papežem, Langobardi pa niso igrali pomembnejše vloge. Že. ta dejstva kažejo, da je bila oglejska cerkev (od za­ četka 7. stoletja ločena v oglejsko in gradeško cerkev) neprekinjeno v krizi, v obrambi, včasih celo v boju za obstoj, notranje šibka in nesposobna, da bi prešla v ekspanzijo. V takih razmerah ni bila sposobna misijonske akcije v sosednji slovanski svet, na svoje nekdanje ozemlje, četudi bi bile za to že zrele razmere na drugi strani. Zato nas ne sme čuditi popolna odsotnost omemb poskusov misijonske akcije v poznejši slovenski svet iz Ogleja (Furlanije) in Gradeža (Istre).257a Tudi poskusi od drugod so bili maloštevilni in neuspešni.258 Kot vzrok za nemoč 2 M Ikonoklastični pritisk na Zahodu je precej upadel z nastopom samostojne vlade Kon­ stantina IV. leta 740. Ohranjenih je nekaj dokumentov Iz dobe papeža Gregorija Ш., ki se na­ našajo na razmere v oglejski in gradešM cerkvi, vendar, gre v glavnem za reševanje ozemelj- skih sporov med obema patriarhatoma In vprašanje Ikonoklazma se niti ne omenja; tako v pi- smu papeža Gregorija Ш. oglejskemu patriarhu Kallstu (731—733; Epistolae Langobardicae col- lectae 15; cit. Izd. 707—708; R. CESSI, Documenti, 24 (38—39), v povzetku F. KOS, Gradivo I, 211, (255—256)) ter v dveh pismih gradeškemu patriarhu Antonlnu iz leta 739/741 (Epistolae Lango- bardicae collectae 12; 17; cit. izd. 702—703; 708—709; R. CESSI, Documenti, 25—26 (39—41); v po­ vzetku F. KOS, Gradivo i, 212 (257); 216 (260—261)). Očitno je bil ikonoklastični spor na grade- škem In oglejskem področju povsem v senci drugih problemov, zlasti ozemeljskih sporov med Oglejem In Gradežem, pa tudi langobardske agresivnosti. "™ R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 46; 109; 118; 152; 158. •" R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 75 s., op. 160. 2 K Prlm. B. GRAFENAUER, Slovensko-romanska meja — ločnica in povezava, ZC 41, 1987, 5—18, zlasti 7 ss.; IDEM, v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 334 ss. ^ * Edini poznani možni misijonar je bil sv. Florij, M naj bi po pripovedi dokaj nezanes­ ljivih virov širil krščanstvo med Slovani v južni Istri; prim. D. NEZIC, Sveti Flor, biskup ro­ manskog Opitergiuma, vjerovjesnik istarskih Hrvata?, Croatica Christiana Periodica 16, 1985, 94— 106; 18, 1986, 57—65; 19, 1987, 17—25. 258 Prim. op. 238—243. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 - 1990 . 4 499 oglejske in gradeške cerkve v odnosu do sosednjega slovanskega sveta v tej dobi moremo navesti še dve dejstvi: na langobardskem ozemlju (v Furlaniji) so kraljevi zakoni (na primer zakon kralja Rathisa iz leta 746) prepovedovali misijonsko akcijo zunaj območja države;259 bizantinska Istra, zmanjšana na obalna mesta in obalni pas, pa je bila materialno šibka in večkrat v sporu s centralno oblastjo, v času langobardske okupacije (ca. 753—772/4) in v zad­ nji dobi bizantinske oblasti (ca. 774—788) notranje šibka in razklana.280 Slovan­ ski svet v zaledju istrskih mest, ki so spadala v okvir gradeškega patriarhata, je bil še v začetku 9. stoletja poganski.261 V času slovansko-langobardskih bojev od konca 6. do srede 8. stoletja z večjimi spopadi v letih 610, po letu 623, v letih 664, 705, 720 in 738282 se ome­ njajo prav redki dogodki, ki bi mogli osvetliti stike Slovanov z oglejsko cer­ kvijo. Pavel Diakon poroča za leto 664, da so Slovani pripravljali napad na Čedad. Nasproti jim je šel furlanski vojvoda Vektari s samo petindvajsetimi možmi. Ko so Slovani zagledali maloštevilnega nasprotnika, so, se smejali, rekoč, da prihaja proti njim patriarh s svojimi duhovniki.263 Epizoda, ki se konča s fantastično furlansko zmago, le kaže na to, da so Slovani vedeli za družbeno oziroma cerkveno ureditev v furlanskem vojvodstvu. Morda se skri­ va v ozadju celo spomin na kakšen resničen prihod patriarha v slovansko bli­ žino. Znano je, da so arijanski furlanski vojvode (in gotovo ne le oni) obvladali jezik slovanskih sosedov. Na to nam ne kaže le omenjeni dogodek, temveč tudi epizoda iz leta 642.264 Ti stiki med Langobardi in Slovani pa sami na sebi očitno niso vplivali na širjenje krščanstva med slednjimi. Misijonska akcija patriarha Kalista (731—751), ki je prišel v spor z vojvodo Pemom in je prestavil sedež patriarhata iz Krmina v Čedad,265 usmerjena proti Slovanom v dolini Nadiže 2 5 8 Prim. B. GRAFENAUER, Slovensko-romanska meja, 14; gl. tuđi G. BARIMI, La conquête de l'Italie par les Lombards, Paris 1975, 264. Zakon navala B. GRAFENAUER, Ustoličevanje (kot v op. 150), 518. aio zgodovina bizantinske Istre v 7. stoletju in v prvi polovici 8. stoletja je sorazmeroma slabo poznana. Dobi cvetočega gospodarskega življenja v prvi polovici 6. stoletja (prim, nazad­ nje R. MATIJASIC, Kasiodorova pisma kao izvor za poznavanje kasnoantičke povijesti Istre (Cass. var. XU, 22, 23, 24), ZC 42, 1988, 363—371) je sledila doba verskih razprtij, ki je sorazme­ roma najbolje poznana (prim, bibliografske podatke v prispevku: R. BRATOZ, Razvoj zgodnje- krscanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 1976—1986, ZC 41, 1987, 687 ss., nekoliko dopolnjeno: IDEM, The development of the early Christian research in Slovenia and Istria between 1976 and 1986, Actes du XIe Congrès international d'archéologie chrétienne (Lyon . . . 1986), Collection de l'Ecole française de Rome 123 — Studi di antichità cristiana 41, Roma 1989, 2363 ss.), tej doba hu- dih slovanskih vpadov na prehodu iz 6. v 7. stoletje, nato konsolidacija razmer v 7. stoletju z reorganizacijo bizantinske civilne in vojaške uprave. Za ta čas gl. nazadnje J. FERLUGA, Über­ legungen zur Geschichte der byzantinischen Provinz Istrien, Jahrbücher für Geschichte Osteuro­ pas 35, 1987, 164—173 (z. izčrpno bibliografijo na koncu). Arheološko sliko tega časa posreduje B. MARUSIC, Istrien im Frühmittelalter, Pula 1969, 15 ss. Sintetično sliko (z novejäo literaturo) po­ sreduje B. GRAFENAUER v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 339 ss. Za razvoj Istre od dobe langobardske okupacije dalje gl. op. 283. 2 6 1 Kot »pagani Sciavi-« se omenjajo v tako Imenovanem rižanskem placitu iz leta 804 (F. KOS, Gradivo II, Ljubljana 1906, 23 (19—27, zlasti 26) ; A. PETRANOVIC — A. MARGETIC — R. BRATOZ, Rižanski zbor, Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, Ljub­ ljana 1989, 81—88, zlasti 85 (10) ; 87. 2 8 2 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 4, 37—38; 5, 23; 6, 24; 6« 45; 6, 52 (cit. izd. 164 ss. in 189 s. (komentar); 170 in 192 (komentar); 218 in 236 s.; 260 ss. in 288 s.; 272 ss. in 290; 278 in 292). Gl. tudi M.KOS, K poročilom Pavla Diakona o Slovencih, Srednjeveška kulturna, druž­ bena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Ljubljana 1985, 157—189; IDEM, K po­ stanku slovenske zapadne meje, Ibidem, 170—181. 263 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 5, 23 (dt. izd. 218 in 236 s.) ; prim. F. KOS, Prvi nastop Slovencev v zgodovini, Izbrano delo, Ljubljana 1982, 103—136, zlasti 128 s.; P. STIH — J. PERSIC, Problem langobardske vzhodne meje, ZC 35, 1981, 333—341, zlasti 337 s. 2 M Kot poroča PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 4, 44 (dt. izd., 174 ss.; 194 (op. 85); v povzetku F.KOS, Gradivo I, 170 (213—214)) je ob napadu Slovanov čez Jadran v Sepont v beneventanskem vojvodstvu leta 642 po smrti beneventanskega vojvoda Ajona nastopil sin fur­ lanskega vojvoda Gisulfa Radoald kot pogajalec s Slovani, ki Je spregovoril »eisdem Sclavis propria illorum lingua«. Očitno so furlanski velikaši že v prvi polovici 7. stoletja obvladali je­ zik sosednjih Slovanov, ki je moral biti jeziku Slovanov z vzhodne jadranske obale precej po­ doben. Slabo stoletje kasneje kaže na obstoj zvez s sosednjim slovanskim svetom namera fur­ lanskega vojvoda Pemona, ki je okrog leta 737 prišel v spor s kraljem Liutprandom, da bi pred dosegom kraljeve jeze zbežal »in Sclavorum patriam«. (PAULUS DIACONUS, Historia Lango­ bardorum 6, 51, cit. izd. 278, v povzetku F. KOS, Gradivo I, 213 (257 ss.)). 2 8 4 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 6, 51 (cit. izd., 276 ss. in 292) ; vsebinsko enako poročilo posredujeta tudi Chronicon Patriarcbarum Aquileienslum (B. M. De RUBEIS, Mo­ numenta Ecclesiae Aquileiensis, Appendix II (8), Argentinae 1740) in Chronicon alterum (ibidem, Appendix m, 9) ; vsa poročila je ponatisnil F. KOS, Gradivo I, 213 (257—259). Prim. P. PASCHINI, Le vicende politiche, 271—274; IDEM, San Paolino patriarca, 11—12. 500 """""" "" """" R. BRA TOZ : VPLIV CK3LEJSKE CERKVE . . . in v zgornje Posočje,266 je sicer možna, vendar je objektivno nedokazljiva. Prav tako se ne da dokazati, da bi bil znameniti Kalistov bàptisterij v Čedadu na­ menjen pokristjanjevanju Slovanov.267 Prihod škofa Fidencija iz Julija Kar- nika v Čedad enkrat na prehodu iz 7. v 8. stoletje kaže na to, da je bilo slo­ vansko sosedstvo za oglejsko cerkev še vedno nadležno in nevarno.288 Nobe­ nega izhodišča nimamo za mnenje, da bi se razmere do srede 8. stoletja v tem oziru spremenile. Za področje gradeškega patriarhata v bizantinski Istri za ta čas nimamo poročil o slovanskih stikih z gradeško cerkvijo ali sploh s krščanstvom. Do teh stikov je nedvomno prihajalo tako pri slovanskih kolonistih v severnem, vzhod­ nem in osrednjem delu polotoka, kakor tudi pri slovanskih najemnikih v bi­ zantinski vojski v osrednji in severni Istri. Ob popolni odsotnosti pisanih vi­ rov nam te stike dokumentirajo arheološke najdbe.*69 10. Doba ponovne delne obnovitve oglejskega vpliva od srede 8. stoletja do leta 811 V času pokristjanjevanja Karantanije iz Salzburga pod škofom Virgilijem (746/7—784) v letih 752—784, ko se je v presledkih zvrstilo deset misijonov, pri katerih je bilo udeleženih približno petnajst misijonarjev,2'1' je bila oglej- M Obstoj misijonske akcije patriarha Kalista proti slovanskemu svetu »-vzdolž rimske ce­ ste, ki je iz iunanije prek Čedada vodila v Panoniju«, je ocenjeval kot verjeten P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 64. G. C. MENIŠ, Documenti mediti dell'Archivio Patriarcale di Udine in­ teressanti la storia religiosa degli Slavi occidentali, Geschiente der Ost- und Westkirche in ihren wechselseitigen Beziehungen. Acta Congressus historiae Slavicae Salisburgensis in memonam öS Cyrilli et Methodii anno 1963 celebrati, Wiesbaden 1967, 105 je na podlagi eerkvenoupravmli meja iz kasnejšega casa (po dokumentu iz leta 1637 naj bi Bovec in Tolmin od nekdaj spadala pod Čedad) ocenil kot verjetno misijonsko akcijo patriarha Kalista med najbližje Slovane v do­ lini Nadlže In v Posočju. Prim, tudi G. CUSCITO, Aquileia e la cristianizzazione, 42. Po falzifi- cirani listini iz 11. stoletja naj bi papež zaharija (741—752), Kalistov sodobnik, ob asistenci oglejskega škofa Janeza (tedaj neznan, Janez IL je bil oglejski patriarh v letih ca. 673/683, Ja­ nez Ш. ca. 683—692) posvetil uapelo v čast sv. Petra (Sv. Peter v Lesu na zgornjem Koroškem: " . . . capeilam iuris nostri . . . quam Zacharias papa ob hereses quasdam Ulis in partibus obor- tas necandas ilio adveniens Johanne Aquilegiense presule assistente in honorem saneti Petri consecraverat, Pippini regis ob amorem«). Prim. H. D. KAHL, Zwischen Aquileia und Salzburg, v zoornlku: Die Volker an der mittleren und unteren Donau im fünften und sechsten Jahrhun­ dert (Hrsg. H. Wolfram — F. Dalm), Wien 1980, 55; drugače H.DOPSCH, Zur Missionstätigkeit cies Patriarchats Aquileia in Kärnten, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten -"' Domnevo je postavil J. GRUDEN, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega po- krščevanja, Dom in svet 15, 1902, 21, ki je prav tako domneval, da je bil Čedad v tem času »važ­ no misijonsko središče«, od koder se je širilo krščanstvo v Posočje, prvi misijonarji pa naj bi prišli tudi na Kranjsko (str. 22). Viri, na podlagi katerih je prišel Gruden do teh sklepov, so ne­ zanesljivi: ustno izročilo je kronološko težko opredeliti, toponimi v ustanovni listini samostana Sesto iz leta 762 so problematični (proti Grudnovemu predlogu prim, že P. PASCHINI,* San Pao­ lino patriarca, 64 op. 2). Gruden Je v nadaljevanju (str. 23) postavil bolj zadržan in v bistvu spre­ jemljiv sklep, da so bili »prvi vplivi krščanstva na Slovence... omejeni na podložnike lango- bardskega kraljestva in njega bližnje sosede«. — O Kalistovem baptisteriju gl. kratko G. BER­ GAMINI, Cividale del Friuli. L'arte, Udine 1977, 26—31. ш PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 6, 51 (cit. izd., 276) ; Podobne primere bega škofov pred Slovani na balkanskem področju navaja H. BRATOZ, Zgodnjekrščanska cerkev v Makedoniji in njen odnos do Bima, ZC 44, 1990, 27 (z Ut. za obravnavani primer). 2 6 9 Za proučevanje stika Slovanov s krščanskim romanskim prebivalstvom v Istri so temelj­ nega pomena arheološke študije, ki jih je objavil B.MARUSIC: Istrien im Frühmittelalter, Pula 1969 15—24; Ranosrednjovjekovna nekropola na Vrhu kod Brkata, Histria Archaeologica 10/2, Pula 1979 111—142; Prilog poznavanju ranosrednjovjekovne nekropole na Mejici kod Buzeta, Ja­ dranski zbornik 11, 1979—1981, 173-196, itaL verzija v Atti (Centro di ricerche storiche — Ro- vigno) 10, 1979—1980, 113—139; Varia archaeologica prima, Histria Archaeologica 11—12, 1980—1981, 31—57; povodom nalaza staroslavenske keramike u Istri, Starohrvatska prosvjeta Ш/14, 1984, 41— 76- Il tramnoto del periodo antico ai confini orientali dell'agro polese, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 14, 1983—1984, 25—53; Miscellanea archaeologica Parentina mediae aetatis (kritički osvrt na neka ranosrednjovjekovna nalazišta Poreštine), Zbornik Poreštine 2, Poreč 1987, 81—97 (ital. verzija: Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 16, 1985—1986, 71—93)); Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stoljeća, Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom pri­ morju. Izdanja Hrvatskog arheološkog društva ll/l, 1986 (Pula 1987), 81—105, zlasti 91. „,„„, ?"> M. KOS, Conversio Bagoartorum et Carantanorum, Ljubljana 1936, zlasti 39 ss. ; IDEM, Krščanstvo med alpskimi Slovani, Srednjeveška . . . zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, 192—199; H.WOLFRAM, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Wien—Köln—Graz 1979; IDEM, Die Ge­ burt Mitteleuropas, 143 ss. ; S. VILFAN, La cristianizzazione delle campagne presso gli Slavi del sud occidentali: organizzazione, resistenze, fondo sociale, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 28, Spoleto 1982, 889—923, zlasti 895 ss.; B. GRAFENAUER, Spreobrne- nje Bavarcev in Karantancev — Conversio Bagoariorum et Carantanorum, v publikaciji: Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih, Acta Ecclesiastica Sloveniae 7, Ljubljana 1985, J—«; H. D. KAHL, Die Anfänge der Slawenmission im Ostalpenraum unter besonderer Berücksichti­ gung Oberkärntens, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1986, 20—51 (z nekate­ rimi novimi, mestoma spornimi interpretacijami vira) ; F. GLASER, Da« Münster von Molzbichl, ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 501 ska cerkev v odnosu do slovanskega sveta na vzhodu pasivna. O kakršnikoli misijonski akciji-Virgilijevega sodobnika patriarha Sigvalda (756—786) ni zna­ nega nič zanesljivega.271 Očitno je, da ta patriarh, ki je izhajal iz langobardske kraljevske družine in o katerem je malo ohranjenih virov,2'2 ni mogel organi­ zirati misijonske akcije v slovanski svet. Njegova vlada pade v kritičen čas zadnjega obdobja langobardske države (do 774) oziroma furlanskega vojvod­ stva (do 776) 3 in v prvo obdobje karolinške oblasti. V Sigvaldovi dobi je pri­ šlo do notranje krepitve oglejske cerkve, ki se je odražalo po eni strani v usta­ navljanju novih samostanov (Sesto al Réghena, Salt),274 po drugi strani pa v razcvetu kulturnega življenja v samem Čedadu. Tukaj je obstajala šola s skrip- torijem, tu sta preživljala mladost in »študijska* leta Pavel Diakon in kasnejši patriarh Pavlin.275 Vloga samostanov na langobardskem ozemlju (poleg prej omenjenih še Monastero in Beligna pri Ogleju, Skocjan ob Soči, S. Maria in Valle ter S Pan­ t a l o n e v Čedadu)"" kot morebitnih žarišč krščanstva v sosednji slovanski svet m poznana. Samostan v Stivanu prav na robu slovanskega sveta, znamenit ro­ marski kraj, je zelo verjetno odigral neko vlogo kot žarišče krščanstva v naj­ bližji slovanski svet, vendar očitno ni sprožil večjih premikov.277 Neznana je vloga benediktinskih samostanov v bizantinskih lagunah (S. Andrea Apostolo pri Maranu, S. Giuliano, S. Pietro, Barbana pri Gradežu),2'8 prav tako benedik­ tinskih samostanov v bizantinski (oziroma od srede 8. stoletja za dve desetletji langobardski) Istri (samostan pri cerkvi Marije Formoze v Pulju, Sv Andrija na otoku pri Pulju, sv. Mihovil na Vrhu pri Pulju, Sv. Andrija na otoku južno od Rovinja, sv. Andrija v Betiki, sv. Marija na Brionih, sv. Marija v Balah Sv Mihovil na Limu).279 ' ' Vsekakor se zdi upravičena trditev, da je krščanstvo v predfrankovski dobi zajelo tako z langobardske (Oglej oziroma Čedad) kot z bizantinske strani (Gradez in istrske škofije) le tiste Slovane, ki so prebivali znotraj omenjenih drzavmh tvorb.,Gre za verjetno prav maloštevilne Slovane, ki so prebivali na vzhodnem robu langobardske države,280 in za verjetno nekoliko številnejše v Istri, ki so prebivali na območju pod neposredno bizantinsko vojaško in civilno das älteste Kloster Kärntens, Carinthia I 178, 1989, 99—124 (s predstavitvijo enesa naistareiäih mi S S Ä ^ntrov iz dobe po 772). Precizno sliko з а ^ и А к е д Г п ^ ј о п а podeduje n t z a d n Ä DüPSCH. Die Salzburger Slawenmission im 8./». Jahrhundert und der AnteU d S Iren v zbor- niku:^ Irland und die Christenheit - Ireland and Christeudom (Hrs° p m Chatnâin VIJ ш?£ ter;, Stuttgart 1987, 421—444, zlasti 428 ss. «uuum уап,0. f. m unatnain — M. Bich- hn„,.JT P.UČd?ieć 4 < % š e l J s v ? J l n s k l e P m J- GHUDEN, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi nii- ztonef«! ^ 0 O m *" S V e t 1S* 1 8°2 ' * S S , i p r l m - G - SUSCITO, Aquileia . h r t S S S . « Poleg zelo sumarne oznake v obeh kronikah oglejskih patriarhov (Cnronicon Patriarchi, rum Aquileiensium; Cnronicon alteram; в. M. De KUBEIS, Monumenti Appena^Tu m • ш tón Šk*£ u < 1 l n l e g ? v 0 omembo v ustanovni listini samostanov Sesto in Salt iz leta 762*(gl OD И4) in ^ а ^ ° Ј £ а 8 Ш е т а Г п . ° o h r a ? i e n o pismo kralju Karlu (774-787; F. KOS,^Gradivo I, 26*8 (297)>" »lì P 3 Ì 8 P Ì ? S t u ^ 0 G c a J M ™ T ^ ÌS . P l S i n a I K a V i S Ì? V e m »aptisteriju (G. BEHG?Mmi, o! e ( o p ! zlasti 21 f f S g . Ï. MENIS, Cultura in Friuli durante l'età carolingia, AAAd 32, 1988, 15-42, TOWA'T™ BAß^1' L a c°n«uête de l'Italie par les Lombards, Paris 1975, 190—211- kratko в GHA f f ^ f J 1 v dei": PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, M ; ^ м Ц о ш P Р А ! С Н Ш L e ^ А е ? £ £ £ £ ? • *Г£ ° Ч Ш . Ш F- ? O S - G r a đ l v o «• ш (281-282) ; 1 M - « 4 < » 2 J & » . P A S C H I N I ' „ „ ^ , . 1 " ; SBOZZI II ducato longobardo del Friuli, Udine 1981», 76 ss.; 139-142 (ponatis usta- S°Altìno m T i n T l ^ l ï o S e S t U ) : P - Z O V A T T O - » monachesimo Vnedétt inodei FrtauToZrfo r^^o^tù,8^^^^^,^^^3^G-a м ш п 8 - c u , t u r a » M U U *•- ducatoJl^oba^doT?! ss. m 0 n a c h e « t o » » 3 8 8 8 - = " ^ s s . ; 118 s.; 136 ss.; 141SS.; 153 s.; M.BROZZI, Il «A 1 ' ?• ZOVATTO, U monachesimo, 35; 103—105; prim, tuđi op. 80 In 112 fz Ut za no™«»™ nlu 0 „â° a b ta i h O ,^»T a , n ? k l i 1 « i m e n i h v teko toenovanêmPCedadsk^Pévahgenju,«** x-ngobardov, i9oss%zs2 a 502 к - BRAT02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . upravo (zaledje obalnih mest od Trsta do Pula, nekatere bizantinske posto­ janke v notranjosti kot na primer Buzet in Motovun).281 V odnosu do teh Slo­ vanov je misijonsko prizadevanje iz cerkvenih središč, bodisi sedežev patri- arhatov, škofij ali iz samostanov, možno ali celo verjetno. Ob popolnem po­ manjkanju virov je težko reči, v kolikšni meri so se ti Slovani oprijemali krščanstva.282 Razširjenje langobardske oblasti nad Istro okrog leta 753 za okroglo dve desetletji, do propada langobardske države 774 (ali morda le do pred 772), ko so Istro ponovno zavzeli Bizantinci,283 je v deželi povzročilo velike spremembe. V začetni dobi gradeškega patriarha Vitalijana (755—767) je bila obnovljena škofija v Kopru.284 2e v začetni dobi gradeškega patriarha Janeza (767—803)285 je prišlo v letih 768—772 v Istri do hude krize. Longobardi so vladali v Istri približno dve desetletji s trdo roko. Izzvali so razcep v cerkveni organizaciji, saj so istrski škofje stopili na njihovo stran in so skušali izrabiti priložnost za to, da bi se ločili od gradeškega patriarha, ki je vladal na bizantinskem ozem­ lju v priobalni Benečiji. Cerkvenopolitične razmere naj bi se uredile do leta 772."üb Razvoj dogodkov nas navaja na sklepanje, da so Longobardi kot izrazito kopenska sila za obvladovanje Istre imeli nadzor nad precej večjim ozemljem kot je ozko in ranljivo mostišče med Furlanijo in Istro ob ustju Timava. Lan- 281 B. GRAFENAUER v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobarüov, 334—341; L.MA8- GETIC, Histrica et Adriatica, 145—154 (z nekoliko drugačnimi zaključki) ; za arheološke študije (B. MARUSIC) gl. op. 269 in kratko A. TAGLIAFERRI, Il Friuli e l'Istria nell'alto medioevo, AAAd 2, 1972, 273—294, zlasti 288 ss. Izčrpno bibliografijo o slovanski naselitvi v Istri prinaša tudi J. FERLUGA, Überlegungen (kot v op. 260), 171 s. '-* '•"" Arheološke raziskave zgodnjeslovanskih nekropol v Istri kažejo na prevlado poganstva ob sporadičnih najdbah s krščanskimi simboli, ki so morda element močno barbariziranega ro­ manskega elementa, morda tudi odraz rahlega stika Slovanov z romanskim krščanstvom. Prim. B. MARUSIC, istrien im Frühmittelalter, 20 ss.; IDEM, Breve contributo alla conoscenza della ne­ cropoli altomedioevale di Mejica presso Pinguente, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 10, 1979—1980, 113—139; IDEM, Prilog poznavanju ranosrednjovjekovne nekropole na Mejicl kod Buzeta, Jadranski zbornik 11, 1979—1981, 173—196; IDEM, Skeletni grobovi т Bujah in Buzetu. Pri­ spevek k raziskovanju zgodnjega srednjega veka v Istri, AV 36, 1987, 331—362; prim, tudi A. TA­ GLIAFERRI, 11 Friuli e l'Istria, 291. 283 O langobardski okupaciji bizantinske Istre v času kralja Aistuifa (749—756) po zavzetju Ravene 751 poroča samo »Chronicon Salernitanum«, ki ni zanesljiv vir (gl. F. KOS, Gradivo I, 229 (269—270) ; prim. R. CESSI, L'occupazione longobarda e Iranća dell'Istria nei s e c Vili e IX, Atti del R. Istituto veneto di scienze, lettere ed arti. Classe di scienze morali e lettere 100, 1941, 289—313; z novejšo ital. literaturo tudi A. TAGLIAFERRI, Il Friuli e l'Istria, 285 in M. BROZZI, Il ducato longobardo, 56 s. J. FERLUGA, Überlegungen, 169, označuje to okupacijo kot »domnev­ no, le kratkotrajno«. Brez ozira na dolžino te okupacije je skoraj gotovo, da se v Istri ni raz­ vilo posebno istrsko vojvodstvo, kot bi mogli sklepati iz Dandulove kronike (»Desiderius... dux Istriae...«; F.KOS, Gradivo I, 229 (270)). Prim, nazadnje S. 2ITKO, Politični in upravni razvoj Kopra od pozne antike do konca 13. stoletja, Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgo­ dovini Kopra, Ljubljana 1989, 29—56, zlasti 32. Langobardske najdbe Iz Istre (Brežac pri Buzetu) izhajajo iz časa okrog leta 600 (B. MARUSIC, Istrien im Frühmittelalter, 8 s., T. VI; M. BROZZI, o.e.,. 58 s.; A. TAGLIAFERRI, Il Friuli e l'Istria, 286 ss.) in ne osvetljujejo langobardske okupa­ cije dežele v tretji četrtini 8. stoletja. Prim, tudi R. UDINA, U placito del Risano, Archeografo Triestino П1, 17 (45), 1932, 1—84, zlasti 10 s.; A. KOLLAUTZ, Awaren, Langobarden und Slawen in Noricum und Istrien, Carinthia I 155, 1965, 619—645, zlasti 625 ss. 284 F.KOS, Gradivo I, 228 (269); 230 (270); prim, nazadnje J. SASEL, Koper, Koper med Ri­ mom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, Ljubljana 1989, 8 (25); l i s . ; R. BRATOZ — J. PERSIC, Koprska cerkev skozi stoletja, ibidem, 59. 285 F. KOS, Gradivo I, 237 (273). 285 V pismu papežu Štefanu Ш. (768—772) je gradeški patriarh Janez poročal o izredno tež­ kih razmerah v istrski cerkvi pod langobardsko oblastjo (Epistolae Langobardicae collectae 19; ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ili, 19572, 711—713; ponatis v: R. CESSI, Documenti, 30 (46—49); v povzetku F. KOS, Gradivo I, 241 (276—277)). Langobardska oblast je povzročila v istrski cerkvi razcep ( » . . . de tam crudeli et importabili ingerente malitia, quod gens perfida Langobardorum sanctae nostrae ecclesiae lnvaserunt hereditatem, insuper et fidem pastoralem rectltudinis in ipsa Histriensi provincia abdicarunt...«). »Ipsi saevissimi longobardi« na ukaz svojega kralja ne dovolijo, da bi gradeški patriarh v Istri pobiral davke in mu nagajajo na vse mogoče načine. Z Langobardi sodelujejo nekateri istrski škofje (»ipsi protervi praevaricatores episcopi magis magisque contumaces consistunt et contraria gérant.«). Zaradi tega je Istrska cerkev rakropljena (»dispersa grex innocens istriensis provincia^«). Patriarh prosi za to, da bi bila Istra osvobo­ jena Langobardov (»ab ipsls perfidie Langobardis«) in ne bi trpela več pod njihovim jarmom (»horribile iugum«), temveč bi pod papeško oblastjo svobodno zadihala, tako kot Ravena in njeno področje. Tako bo konec neznosnega davčnega pritiska, ki ga nad obubožanim prebival­ stvom izvajajo Langobardi. Papež je zatem pisal istrskim škofom (Epistolae Langobardicae col­ lectae 20, cit. izd., 713—714; ponatis: R. CESSI, Documenti, 31 (50—51)* v povzetku F. KOS, Gradivo i, 242 (277)). Strogo jim je zapovedal (»sub anathematis interpositionibus«), naj se odpovedo svo­ jemu početju, da se namreč s pomočjo posvetne sile (t. j . Langobardov) skušajo Izločiti iz gra­ deškega patriarhata in da se posvečajo med seboj. Z grožnjo izobčenja jim je zapovedal, da se ponižno vrnejo pod oblast patriarha. Nato je papež pisal še gradeškemu patriarhu Janezu (Epistolae Langobardicae collectae 21; cit. izd., 715; ponatis v: R. CESSI, Documenti, 32 (51—52); v povzetku F. KOS, Gradivo I, 243 (278)). Sporočil mu je, da so se razmere uredile na podlagi sporazuma med Bizantinci, Franki in Langobardi («.. • quoriiam in nostro pacto generali, quod inter Bomanos, Francos et Langobardos dignosciter provenisse, et Ipsa vestra Istriarum provincia ZGODOVINSKI ČASOPIS 14 . 1990 . i 503 gobardi so od srede 8. stoletja dalje verjetno obvladovali tudi tržaško-komen- ski Kras in vsaj deloma Vipavsko doiino."' V prostorskem okviru take lango- oardske države, ki se je na jugovzhodu precej povečala čez langobardski li­ mes/"'" so Slovani mogli priti v stik s Krščanstvom. Vendar pa v tem obdobju, ko se je z bavarske stram iz Salzburga že začela intenzivna misijonska akcija proti karantanskim Slovanom, do česa podobnega iz langobardskega furlan­ skega vojvodstva na zahodu ni moglo priti, saj razmere v langobardski državi in posebej v furlanskem vojvodstvu tega niso dovoljevale.21* Zadnje obdobje bizantinske oblasti v Istri od 772/4 do 788 je prineslo nove napetosti v istrski cerkvi. Bizantinci naj bi skupaj z nekaterimi Istrani oslepili »•istrskega škofa« Mavricija, po vsej verjetnosti škofa v Novigradu, češ da dela za frankovsko stran.2"8 Poročilo o tem dogodku v času, ko so po 776 postali ü'ranki namesto Langobardov bizantinski sosed na severnem Jadranu, je zad­ nje, ki ga imamo za čas bizantinske oblasti v Istri. Poročilo kaže na obstoj profrankovske »-stranke« v istrski cerkvi. Ta je ob prihodu Frankov v Istro očitno postala opora nove ooiasti, ki ni urejala življenja v deželi po meri ve­ činskih interesov istrskega prebivalstva. Poslanci istrskih mest so še na rižan­ skem zboru leta 804 ob sldicevanju na «-dobre stare čase« pod Bizantinci zgr­ nili vrsto obtožb na račun novih oDlastnikov. Za frankovskim vojvodom Jane­ zom kot glavnim predstavnikom nove oblasti je bilo največ pritožb čez rav­ nanje cerkve: in sicer ne toliko cez ravnanje gradesisega patriarha kot čez početje istrskih škofov, ki so omejevali osebno svobodo, zlasti pa hromili go­ spodarsko življenje istrskega prebivalstva.2™ i'rankovska osvojitev langobardske države 774 in nazadnje še furlanskega vojvodstva 776 ter bizantinske Istre 788 ter senzacionalne zmage proti Avarom v letih 788—796 so vzpostavili povsem nove politične razmere,"1 ki so bile dosti Dolj ugodne za misijonsko akcijo Ogleja (ter znatno manj Gradeža) proti svo- constat esse contornata atque annexa simulque et Venetiariun provincia.«). Glede upornih istr­ skih Škotov mu je sporočil, da jim je pisal ostro pismo, s katerim je razveljavil njihovo početje, ki je bilo v nasprotju s kanoni. Prim. P. PASCHINI, Le vicende politične, 277—280. Na tó dobó neurejenih razmer v istrski cerkvi se nanaša poročilo v zapisniku sinode v Mentovi 827, da so iz Puie, glavnega mesta Istre, poslali prošnjo k oglejskemu patriarhu Sigvaldu, da bi ta posve­ tu škofa, ki so ga bili izvolili (Concilium Mantuanum. ed. A. Werminghoff. MGH Leses ш Con­ çu, u , Hannoverae 19Q6, 586 v. 33—36). " , ш' Prim. p. STIH — J. PERSIC, Problem langobardske vzhodne meje, 336 s. in arheološko dokumentacijo, ki jo navajata T. KNIFIC, Carniola in the early middle ages, Balcanoslavlca S 1976, Ш—121, zlasti 116 s.; D. SVOLJSAK —т. KNIFIC, Vipavska dolina, Ljubljana — Nova Gori­ ca 1976, 80 s; X. KNIFIC — D . SVOLJSAK, Grobovi langobardskih vojscakov iz Solkana (Nove Gorice), AV 35,. 1984, 277—292; T. KNIFIC, Carniola Sclavorum patria, XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1988, 201—207, zlasti 202 s. ""a Prim. v. SRIBAR, Existierte der langobardische Limes und sein Verhältnis zum slowe­ nischen ethnischen Baum?, Balcanoslavlca 11—12, 1984—1985, 45—59; IDEM, ZC 41, 1987, 309—311. a» Prav v času po zatretju tretjega upora proti pokristjanjevanju In prihodu kneza Val- tunka na oblast se je v letih 772—784 zvrstilo šest misijonov Iz Salzburgs (H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 145); v tem času je doživelo svoj konec najprej langobardsko kraljestvo (774) in dve leti kasneje furlansko vojvodstvo (F. KOS, Gradivo I, 248 (281 s.) ; 253—254 (284—288) Prim. G. C. MENIŠ, Storia del Friuli, 155—158. V dobi razkroja države je neaktivnost na misijon­ skem področju razumljiva. Kralj Karel je ob prihodu v Rim spomladi 774 obljubil, da bo podaril papežu veliko mest in dežel v Italiji, med njimi tudi »universum exarchatum Bavennantium, sicut antiquitus erat, atque provincias Venetiarum et Istria« (Liber pontificalia XCVIL (Hadria- nus), XLn, ed. L. Duchesne, Paris 19552, 498 v. 20—21; prim. F. KOS, Gradivo I, 217 (281)). Do praktične uresničitve te obljube, kl bi povsem spremenila cerkvene razmere v obeh deželah ni nikdar prišlo. O razmerah v oglejskem patriarhatu v tej dobi, ki so malo poznane. Drim. tudi P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 25—29. M» papež Hadrijan je v letih 776—780 pisal Karlu o primeru škofa Mavricija (»de episcopo Mauricio Histriense«), ki naj bi v Istri uveljavljal pravice papeža glede dajatev (prim. op. 288). Za to njegovo poslanstvo so zvedeli »nefandissimi Greci«; zatem so »zelo ducti tam predict! Greci quamque de ipsis Hiitriensibus eius oculos eruerunt, proponente« ei, ut quasi ipsum terri- torium Histriense vestrae (se. Caroli) sublimi excellentiae trauere debuisset«. (MGH Epist. III. ed. w. Gundlach, 590; v povzetku F. KOS, Gradivo i, 259 (292 s.). Ta škof je skoraj gotovo iden­ tičen s škofom Mavricijem, ki se omenja na napisu clborija krstilnice v Novigradu (G. CUSCI- TO, Il ciborio e l'epigrafe del vescovo Maurizio a Cittanova d'Istria, Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria 3, 1984, 111—134; IDEM, Antiche testimonianze cristiane a Cittanova d'Istria, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 19, 1988—1989, 57—73, zlasti 63 ss.). 2 8 0 A. PETRANOVIC — A. MARGETIC — R. BRATOZ, Rižanski zbor, Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, LJubljana 1989, 82; 86 s.; prim. R. UDINA, Il placito del Risano, Archeografo Triestino Ш, 17 (45), 1932, 1—84, zlasti 33 s.; J. FERLUGA, Überlegungen. 169. Gl. tudi zlasti A. GENTILE, Le Chiese istriane e 11 placito del Risano, La porta orientale 25 1855, 94—99; A. GUILLOU, La presenza bizantina nell'arco adriatico, AAAd 28, 1886, 407—421. ' ш H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 233 ss.; W. POHL, Die A waren, 312 ss. 504 K- BRAT02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . jemu nekdanjemu ozemlju na vzhodu, ki je bilo prvič po dveh stoletjih po­ novno združeno v okviru ene državne tvorbe. Začetek sistematičnega pokristjanjevanja iz Ogleja pade šele v dobo pa­ triarha Pavlina II. (787—802), ki je bil ne le eden vodilnih teologov, pesnikov in sploh intelektualcev svoje dobe, temveč tudi eden vodilnih organizatorjev cerkvenega življenja v frankovski državi, tesen sodelavec in osebni prijatelj tedanjih vodilnih posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov.292 2e pred odločilno zmago nad Avari leta 796 kažejo viri na začetne premike v smeri širjenja krščanstva iz frankovske Italije na vzhod. Pohoda frankov- skega furlanskega vojvoda Erika proti Avarom tega leta se je udeležil tudi »Wonomyrus Sclavus«, slovanski knez v zgornjem Posavju, za katerega mo­ remo po pravici reči, da je bil tedaj kristjan, sicer si njegovega sodelovanja na strani frankovske krščanske vojske v versko utemeljevani vojni proti po­ ganskim Avarom ne bi mogli predstavljati.293 To je vsekakor odraz širjenja krščanstva na vzhod prek nekdanje langobardske meje na področje Kranjske. Ta proces se je lahko začel najkasneje poleti 791, ko so Franki po neuspelem avarskem vdoru v Italijo (tam so bili »premagani od kristjanov«),294 prvič pro­ drli na področje Kranjske in tam premagali Avare. Zmagovitega pohoda pod vodstvom Karlovega sina se je udeležil tudi neki škof/"5 Z ozirom na to, da so bile slovanske politične tvorbe na obrobju avarske države proti koncu obstoja ie-te praktično neodvisne in ob upoštevanju dejstva, da je salzburška misijon­ ska akcija že intenzivno zajela Karantanijo, kjer je bil že v letih 769—772 strt zadnji odpor poganov, je možnost poskusov oglejskega misij ona v osemdesetih letih 8. stoletja realna. Vendar pa se ni ohranilo o tem nobeno pričevanje, arheološke najdbe pa se ne dajo datirati na nekaj let natančno.296 Iz časa velike frankovske zmage nad Avari leta 796 je ohranjenih več Aikuinovih pisem, ki odražajo verskopolitieni koncept tega vodilnega misleca 2 8 2 O Pavlinu IX. gl. P. PASCHINI, San Paolino patriarca (kljub starosti še vedno pregled temeljnega pomena) in zbornik: Atti del convegno internazionale di studio lu Paolino d'Aquileia nel XII centenario dell'episcopato (a cura di G. Fornasir), Udine 1088. O Pavlinovih odnosih s Karlom Velikim, vojvodom Erikom, Alkuinom in drugimi pomembnimi osebnostmi tiste dobe gl.: C. G. MOB, S. Paolino e Carlo Magno, Atti del convegno . . . , 17—34; ponatis v AAAd 32, 1988, tì5—81; Y. M. DUVAL, Paulin d'Aquilée et le due Eric, AAAd 32, 1988, 113—147; A. de NICOLA, La seconda lettera di Alcuino a Eanbaldo II nella elaborazione di Paolino di Aquileia, AAAd 32, 1888, 173—201; o Pavlinu П. kot teologu in pesniku gl. G. FORNASARL Teologia e politica in Paolino d'Aquileia. Atti del convegno . . . , 119—134; G. CUSCITO, Il patriarca Paolino e la liturgia di Aquileia, AAAd 32, 1988, 149—172; A. de NICOLA, La dottrina spirituale del Liber exhorta - tlonis di S. Paolino di Aquileia, Atti del convegno... 33—118; P. TREMOLI, Stratigrafia e fusione culturale nel linguaggio poetico di Paolino d'Aquileia, AAAd 32, 1988, 203—234; G. PRESSACCO, Paolino d'Aquileia musicus (vel musicis?) connivens, AAAd 32, 1988, 233—254. O Ogleju v dobi Pavlina II. gl. G. C. MENIŠ, Cultura in Friuli durante l'età carolingia, AAAd 32, 1988, 15—42; S. TA VANO, San Paolino e la sede patriarcale, AAAd 32, 1988, 255—279. O Pavlinovi verski politiki in organizacijskem delu gl. G. FEDALTO, U patriarca Paolina tra religione e regno franco, AAAd 32, 1988, 83—105; G. CUSCITO, Paolino di Aquileia nelle sinodi di Francoforte e di Cividale, Atti del convegno. . . 145—160. Od slovenskih avtorjev so pisali o Pavlinu П. J. GRUDEN, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega pokrščevanja, Dom in svet 15, 1902, 98—101 in 148—154; F. KOS, Gradivo I, 269 ss. (297 ss.) ; Gradivo H, 1 ss. (3 ss.) ; M. MIKLAVClC — J. DOLENC, Leto svetnikov I, Ljubljana 1968, 148—153; J. POGAČNIK, Il patriarcato di Aquileia e gli Sloveni, Qua­ derni di cultura anno ni, n. 10, serie П, Udine 1963—1966, 3—21, zlasti 8 ss.; F. M. D O L I N A R , Paolino e gli Sloveni, Atti del convegno . . ., 135—143 (moderen prikaz, kritičen do starejših tez v slov. zgodovinopisju). 2SS Annales regni Francorum A. 796 (post edit. G. H. Pertzii recogn. F. Kurze, Hannoverae 1895, 98; F.KOS, Gradivo I, 293 (325—327)). Mnenje, da gre za pokristjanjenega kneza, so izrazili J. GRUDEN, Akvilejska cerkev, 149; S. VILFAN, La cristianizzazione (kot v op. 270), 902 (z rezer­ vo) ; F. M. DOLINAR, Paolino e gli Sloveni, 136. O Vojnomiru prim, tudi B. GRAFENAUER, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubljana 1952, 538 in nazadnje W. POHL, Die Awaren, 319 (z domnevo, da je bil Vojnomir kot dober poznavalec Avarov celo vodja po'ioda). a» f. KOS, Gradivo I, 277 (304—305) ; prim. W. POHL, Die Awaren, 314. И 5 F. KOS, Gradivo I, 281 (313—315). Prim. B. GRAFENAUER, Ustolicevanje, 537 s.; nazadnje W. POHL, Die Awaren, 316. Zal vir ne navaja poimensko, kdo je bil v spremstvu mladega Pipina; »dux de Histria« je bil verjetno z rižanskega zbora poznani Janez, »lile epiicopus« pa patriarh Pavlin ali kateri drugi škof iz oglejskega patriarhata (F. KOS, Gradivo I, str. 314 op. 1). Vse­ kakor kaže udeležba škofa na pohodu iz Italije (Furlanije) na današnje slovensko ozemlje na to, da so razmišljali tudi o bodoči cerkveni ureditvi osvojenih pokrajin. *•* Edino poročilo, ki bi se moglo nanašati na obstoj krščanstva med Slovani na področju današnje zahodne Slovenije že v tem času, je poročilo v omenjenem viru (op. 295), da so Franki državno mejo (Italije proti avarski državi) pred pohodom v zgornje Posavje poleti 791 očistili sovražnikov (»de salvatione confinium nostrorum Ulis partibus positi»«), kar bi kazalo na to, da je bila med Slovani na področju današnje zahodne Slovenije poganska stran praktično brez moči. O krščanskih arheoloških najdbah prim. op. 325. ZGODOVINSKI ČASOPIS a • mo . 4 505 tiste dobe in Karlovega svetovalca v odnosu do pokristjanjevanja Avarov in z njimi tudi tistih Slovanov, ki so bili dotlej vključeni v avarsko državo. V pi­ smu Pavlinu II. je oglejskega patriarha spodbujal k misijonski akciji, sklice- vaje se na bližino misijonskega področja, na patriarhovo modrost in osebni ugled. Vsi potrebni pogoji za misijon so že izpolnjeni. Podvig sam bo resda težak, vendar uresničljiv za tistega, ki ima vero.297 V pismu salzburškemu škofu Arnonu je dal konkretne nasvete o poteku misijonar krst naj bo prosto­ voljen in hoten, pred krstom je treba vcepiti vero v srce, z desetino naj se prizanaša; vera se namreč poraja iz človekove volje, ne pa iz prisile, človeka je mogoče prisiliti h krstu, ne da pa se ga prisiliti, da bo veroval. Samega kra­ lja Karla, državnega komornika Megenfrida in salzburškega škofa Amona je opozarjal, naj se od pravkar pokorjenih ljudstev ne pobira desetina. Misijo­ narji naj bodo razglaševalci božje milosti in ne plenilci.288 Po odločilni zmagi nad Avari leta 796 je bila poleti (pred 10. avgustom) še istega leta sinoda »ad ripas Danubii« v taboru frankovske vojske nekje v sre­ dišču nekdanje avarske države.289 Sinode sta se udeležila poleg kralja Pipina tudi oglejski patriarh Pavlin (kot predsedujoči) in salzburški škof Arno, njegov prijatelj, skupaj z nekaterimi, po imenu in številu neznanimi škofi (»quorun- dam episcoporum reverendo collegio«). Zapisnik te sinode, ki ga je sestavil Pavlin, dokaj jasno slika cerkvene razmere v Panoniji v tej dobi. Osrednja tema sestanka je bilo vprašanje krsta tega »divjega, nerazumnega in povsem neukega ljudstva, ki je nepismeno in kasno ter stežka spoznava svete skriv­ nosti«, kot je Avare in Slovane, prebivalce nekdanje avarske države, slikovito označil oglejski patriarh ob primerjavi z Judi in pogani v antiki. Pred krstom je potrebna daljša kateheza, ki naj ne traja več kakor štirideset dni (da vnema ne opeša), pa tudi ne manj kot sedem dni. Pri tej naj ne bi grozili z nasiljem države, temveč le opozarjali na plačilo nebeškega življenja in na kazen pekla. Krst naj bo prostovoljen in ne nasilen, izvaja pa naj se izjemoma ne le na Ve­ liko noč in na Binkošti, kot je v navadi, temveč vsako nedeljo, v primeru smrt­ ne nevarnosti pa tudi na kak drug dan. Sedem dni pred krstom naj se kate- humeni postijo. Pravilen postopek je trojna potopitev v vodo (»in nomine san- ctae trinitatis trina mersio«), ki je bila blagoslovljena na sobotni večer pred krstom (»in vespere, sicut diximus, sabbati sanctificetur aqua«), ob tem da je katehumen izpovedal »credo« in se odpovedal hudiču (»se professus fuerit cre­ dere in Deum patrem omnipotentem et in Iesum Christum filium eius unicum, dominum nostrum, et in Spiritum sanctum et abrenuntiare se confiteatur dia- bolum et pompis eius«), duhovnik pa je izrekel krstno formulo (»Et ego te baptizo in nomine patris et filai et Spiritus sancti«). Zapisnik omenja tudi krščevanje v deželi, ki so ga opravljali že pred tem sestankom, nekateri na sprejemljiv oziroma še dopusten način (»a sacerdotibus terrae istius«, ki so krščevali v imenu Sv. Trojice — v teh primerih se krst ne ponovi), drugi na pogojno sprejemljiv način (»a clericis« v imenu Sv. Trojice, v vodi, ki jo je blagoslovil duhovnik — v tem primeru se krst ne ponovi, pač pa se s polaganjem rok, »per šolam manus inpositionem« podari duhovne da­ rove). Poleg tega so opravljali krst tudi na nedopusten način (»ab inlitteratis clericis«) tako, da so po pripovedi enega od njih (»cuiusdam horum idiotàrum professione«) krščenca samo potopili v vodo, ne da bi ta izpovedal »vero« in 2 8 1 F. KOS, Gradivo I, 299 (331—332) ; prim, kratko J. GRUDEN, Akvilejska cerkev, 150; G. CUSCITO, Aquilela e la cristianizzazione, 45 s.. ш F. KOS, Gradivo I, 300 (332—333) ; 304—307 (342—345) ; prim. J GRUDEN, Akvilejska cerkev, 150; G. CUSCITO, Aquilela e la cristianizzazione, 46 s. "• Conventus episcoporum ad ripas Danubii (796 aestate) (éd. A. Wermlnghoff, MGH Leges Ш, Concil. П, Hannoverae-Lipsiae 1906, 172—176; v povzetku F. KOS, Gradivo I, 303 (340—342)). Prim. J. GRUDEN, Akvilejska cerkev, 151; P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 69—73; J. PO­ GAČNIK, Aquilela e gli Sloveni, 9 s.; G. FEDALTO, Il patriarca Paolino, 89; G. CUSCITO, Aqui­ lela e la cristianizzazione, 47 s. ; F. M. DOLINAR, Paolino, 137 s. ; IDEM, Misijonske metode Salz- burga In Ogleja in njihove posledice za delo svetib bratov Cirila in Metoda, Bogoslovni vestnik 45, 1985, 139—153, zlasti 146 s. 506 K. BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . ne da bi krstitelj izgovoril pravilno formulo (»nee ille, qui baptizabat, dixit: .Baptizo te in nomine patris et filii et Spiritus sancti' nee ,in nomine lesu Chri­ sti'-«). V tem primeru je treba krst ponoviti, saj sama potopitev v vodo brez navzočnosti Sv. Duha nima nobene veljave. Zapisnik sinode jasno kaže, da ta sestanek škofov ne pomeni prvega stika dežele s krščanstvom. Kdo so bili »sacerdotes«, »clerici-« in »clerici inlitterati« oziroma »idiotae«, ne vemo. Domneve zgodovinarjev se gibljejo v trikotniku: misijonarji iz Salzburga -i- misijonarji iz Ogleja — duhovniki staroselskega prebivalstva iz antike, ki je po pričevanju arheoloških najdb in etnografskega gradiva preživelo dve stoletji avarske in slovanske oblasti. Zlasti zadnja sku­ pina (»clerici inlitterati«, »idiotae«) skoraj gotovo pripada slednjim, saj si za salzburške in oglejske misijonarje ob koncu 8. stoletja ne bi mogli predstav­ ljati, da bi bili »inlitterati« do tolikšne mere, da ne bi poznali v bistvu eno­ stavnih krstnih obrazcev.300 Vsekakor je presenetljivo dejstvo, da na naslednjem cerkvenem zboru v Čedadu, ki mu je predsedoval patriarh Pavlin II., vprašanja misijona med Slo­ vani in Avari niso. niti načenjali, temveč so se posvetili predvsem vprašanjem krščanske dogme (z določitvijo formule veroizpovedi), krščanske morale (zlasti v zvezi s sklenitvijo in ločitvijo zakonske zveze) ter cerkvene discipline (samo­ stanski red, sobotni cerkveni obredi, cerkvena desetina).301 Sklepi sinode izha­ jajo iz prakse in potreb povsem pokristjanjene družbe, kakršna je bila v ro­ manskem delu patriarhata. Njihovega izvajanja bi si ne mogli predstavljati v razmerah, kakršne so vladale v vzhodnih predelih, kjer so krščanstvo šele spo­ znavali.302 Od dogodkov, ki so soustvarjali pogoje za utrditev krščanstva med Slovani na današnjem slovenskem ozemlju in v njegovem sosedstvu, naj omenimo po­ hod furlanskega vojvode Erika leta 799, ki se je končal z njegovo smrtjo v bitki pri Trsatu. Žalna pesem, ki jo je napisal njegov prijatelj patriarh Pa­ vlin II., kaže sicer v pretirani obliki na prostorski okvir vojaških podvigov tega frankovskega vojskovodja — omenjajo se reke Timav, Sava, Tisa, Donava, Drava, Kolpa, Mura, Nadiža, Krka in Soča — podvigov, ki so ustvarili temelje bodočega oglejskega misijona;*03 Zanimivo je vsekakor, da se tudi v tej pesmi, ob vsej geografski razgledanosti in vsestranski učenosti, ob evidentnem vplivu antične poezije, Slovani in Avari nikjer izrecno ne omenjajo.304 Tudi sicer v *• P. PASCHINI, san Paolino patriarca, 73 op. 2 (z mnenjem, da gre poleg salzburških misijo­ narjev tudi za misijonarje iz Ogleja, ki naj bi prišli v Panonijo po zmagan nad Avari 791 in 785; enako stališče zagovarja G. CUSCITO, Aquileia e la cristianizzazione, 48). Da gre za relikte cer­ kvenih struktur iz antike, menijo E. TOTH, La survivance de la population romaine en Panno- nie, Alba regia (Annales Musei Stephani regis Székesfehérvar 1977) 107—120, zlasti l i l ; Ш; IDEM, Bemerkungen zur Kontinuität der romischen Provinzialbevölkerung in Transdanubien (Nord- pannonien), Südosteuropa Jahrbuch 17, 1987, 251—264, zlasti 262 ss.; B. BRATOZ, Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki, ZC 35, 1881, 220 op. 108; F. M.'DOLINAR, Paolino, 140; W. POHL, Die Awaren, 204; prim, tudi L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen; 324 (z dvomi, da bi Slo za ostanke krščanskega prebivalstva iz antike). m Concilium Foroiuliense (786 vel 797) (ed. A. Werminghofi, MGH Leges Ш, Concil. n, 1906 177—195; v povzetku F. KOS Gradivo I, 308 (345—347)). Prim. P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 96—113; G. CUSCITO, Paolino di Aquileia nelle sinodi di Francoforte e di Cividale, Atti del con­ vegno..., 145—160; F. M. DOLINAR, Paolino, 138 s.; G. FEDALTO, Il patriarca Paolino, 92 ss. 301 Nekoliko drugače F. M. DOLINAR, Paolino, 138 s. Ce primerjamo sklepe čedadske sinode s sklepi sinode »ad ripas Danubii«, ki je bila največ eno leto pred tem, bije v oči očitna razlika. Medtem ko je bil na sinodi ob Donavi izpostavljen problem poznavanja enostavne krstne for­ mule celo pri duhovnikih, pa je čedadska sinoda zahtevala od vseh kristjanov poznavanje vero­ izpovedi (»Symbolum vero et orationem dominicain omnis Christianus memoriter sciat, omnia aetas, omnis sezus omnisque conditio, masculin!, feminae, iuvenes, «enes, servi, liberi, pueri, coniugati innuptaeque puellac, quia sine nac benedictione nullus poterit in caelorum regno per- cipere Portionen*»), ki je bila predložena v zelo izpopolnjeni obliki (Concilium Foroiuliense, cit. 3 0 3 F. KOS, Gradivo I, 329 (361—364) ; prim. J. S A S E L , L'organizzazione del confine orientale d'Italia nell'alto medioevo. AAAd 32, 1988, 107—114, zlasti 113; Y. M. DUVAL, Paulin d'Aauilée et le duc Eric, AAAd 32, 1888, 115—147. 3 0 4 Na pohode proti Slovanom in Avarom se nanaäajo verzi: »Barbaras gentes domuit sevissimas, cingit quas Drauva, recludit Danubius,... Dalmatiarum quibus obstat terminus. (F. KOS, Gradivo I, str. 363 (VI.). 'Ostale oznake v pesmi (Azovsko morje, Kaspijska vrata itd.) so izraz očitnega pretiravanja. O Pavlinovi pesni­ ški tehniki gl. P. TREMOLI, Stratigrafia e fusione culturale (kot v op. 292), zlasti 212 (na str 210—214 tekstnokrltična izdaja pesmi). Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 • 4 557 Pavlinovem opusu najdemo le malo takih mest, ki bi se mogla nanašati na po­ novno pokristjanjevanje nekdanjih vzhodnih pokrajin patriarhata. Očitno so bili interesi oglejskega patriarha usmerjeni bolj na druga področja (zlasti teo­ logijo) kot v težko, tvegano in organizacijsko zahtevno misijonsko delo.*05 V tem oziru je dosti zaostajal za bolj praktičnimi salzburškimi škofi. Medtem ko je za čas salzburškega škofa Virgilija (746/7—784, torej še pred nastopom Pa­ vlina II. v Ogleju), poznanih kar deset misijonov iz Salzburga na karantansko področje, pod Amonom (785—821) pa se je ta aktivnost nadaljevala še v več­ jem obsegu,30* poznamo iz Ogleja v Pavlinovi dobi le enega samega misijonarja, pa še ta pri svojem delu ni bil dosti uspešen. Po letu 801 je misijonar Blandicius, ki je zelo verjetno prišel iz oglejskega patriarhata, eden Alkuinovih učencev, pisal iz svojega misijonskega področja ob Donavi in v gorati deželi, ki so jo poselj evali Slovani (»citra Dannubii flu- enta latitans, in Sclavorum montibus et abietum densitudine cubans-«) prija­ teljem v Italiji (»Alpinis Ausonicisque partibus degentibus . . . Noricus (!) Ita- licis«) obsežno pismo, ki kaže ob vsej retorski zamegljenosti na to, da se je težko privadil na misijonsko delo.307 Ni poznal jezika slovanskega prebivalstva (»idiomate carens«), kar kaže na to, da ni izhajal iz Čedada ali kakega kraja v bližini slovanskega sveta, temveč bolj z zahoda. 2e v tem oziru se je bistveno razlikoval od salzburških misijonarjev irske misijonske »šole«, ki so se slovan­ skega jezika naučili.308 Dežela, v kateri se je nahajal Blandicius, je delovala nanj odbijajoče, v njej se je počutil kot tujec. Kot prileten človek je moral pre­ našati mraz, gore, močvirja, pustote . . . , počutil se je kot »regljajoča žaba v" močvirju« (»ranicula locis umentibus garriens«), kot »čivkajoči slavec« (»lusci- nia pippans«), ki svojih misli ne more dvigniti v duhovne višine. Pismo slika težave starejšega, kultiviranega okolja navajenega človeka, ki je bil premalo pripravljen postavljen v okolje, v katerem se ni znašel in svojemu poslanstvu ni bil kos. Objektivno pa odraža ta vir počasno, z mnogimi nepredvidenimi težavami povezano napredovanje oglejskega misijona v slovanski svet. Podobne razmere so z ozirom na odnos lokalne cerkve do poganskega slo­ vanskega sveta vladale na področju gradeškega patriarhata v Istri. Gradeška cerkev je v frankovski dobi živela v znamenju problemov, podedovanih iz bi­ zantinske dobe, katerim so se pridružile.nove težave. Patriarh Janež (767—803), ki je bil povsem v senci svojega velikega oglejskega sodobnika Pavlina II., je leta 803 umrl nasilne smrti. Ubili so ga Benečani, ki so se vse bolj obračali proti Bizancu in so patriarhu.zamerili njegovo profrankovsko politiko.300 Na­ sledil ga je patriarh Fortunat (803—824), tako kot njegov predhodnik Tržačan po rodu, ki je v dveh desetletjih svoje vlade zgradil nekaj cerkva v Gradežu.310 Kmalu po nastopu vlade ga je papež Leon III. spodbudil, naj s svojim zgledom pridobiva nevernike, s u cesar Karel pa mu je zaradi zaslug in zvestobe potrdil njegove škofije, gostišča in krstne cerkve in zmanjšal tista davčna bremena, ki so šla v državno blagajno.312 Noben vir ne poroča o pokristjanjevanju Slova­ nov na ozemlju Istre, ki so bili očitno v pretežni meri pogani. Na rižanskem zboru leta 804 so se zastopniki istrskih mest pritoževali, češ da vojvoda Janez, frankovski upravnik dežele, naseljuje na njihovem ozemlju »poganske Slo­ vane«, za katere so morali celo dajati skozi tri leta desetino, namenjeno gra- "" Prim. F. M. DOLINAB, Paolino, 138. **> Prim. op. 270 In H. WOLFRAM. Die Gebart Mitteleuropas, 20в as. . т F. KOS, Gradivo П, 2 (4) ; A. KOLLAUTZ, Awaren, Franken und Slawen ta Karantanlen und Nleđerpannonien und die fränkische und byzantinische Mission, Carinthla I 158, 1966, 232— 275, zlasti 233; L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen, 546 s.; H.WOLFRAM. Die Gebart Mit­ teleuropas, 262; G. CUSCITO, Aqullela e la cristianizzazione, 50 ss. 8 0 8 F. M. DOLINAR, Misijonske metode Salzburga In Ogleja (kot v op. 299), 148; IDEM, Po­ sebnosti delovanja Cirila in Metoda na področju anglosaškega misijona salzburSke cerkve, Slavi­ stična revija 34, 1986, 25—33, zlasti 27 (z Izčrpnimi navedbami literature v obeh razpravah). "» Gl. op. 285—286; F. KOS, Gradivo II, 13 (10—12). "» F.KOS, Gradivo П, 13 (10—12); 15 (13—14). Prim. S. TA VANO, Aqullela e Građo, Trieste 1986, 284 ss.; G. C. MENIŠ, Cultura In Friuli..., AAAd 32. 1988. 27. ss. m F. KOS, Gradivo П, 14 02—13) ; P. F. KEHR, Italia pontificia VII/2, Berolinl 1925, 40 s. ' " F. KOS, Gradivo П, 17—18 (18—16). 508 R - BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . deški cerkvi.313 Razmere v istrski cerkvi so bile v začetku 9. stoletja kritične, gradeški patriarh, bolj ali manj žrtev napetosti med Franki in Bizancem na severnem Jadranu,3 1 4 pa je bil ogrožen in se ni mogel posvečati vprašanjem misij ona med Slovani v Istri. Morda je prav skromen uspeh Ogleja v primerjavi s Salzburgom poleg sa­ mega poteka vojn proti Avarom, ki so izpostavile strateški pomen Vzhodne marke (v primerjavi s Furlansko), eden od vzrokov za delitev misijonskega in s tem v perspektivi cerkvenoupravnega ozemlja med Salzburg in Oglej z mejo po Dravi. To delitev je najprej uveljavil Pipin po zmagi nad Avari na pod­ ročju Panonije,315 nato jo je potrdil cesar Karel »v navzočnosti mnogih zanes­ ljivih prič« oktobra 803 v Salzburgu.318 Dokončno veljavo in sicer vzdolž celot­ nega toka Drave pa je dobila ta delitev po sporu med salzburškim nadškofom Arnonom in novim oglejskim patriarhom Ursom oziroma njegovim nasledni­ kom Maksencijem z odlokom cesarja Karla 14. junija 811 v Aachnu.317 Ta meja je potekala po reki, ki teče »po sredi tiste dežele« (namreč Karantanije), kot izrecno pravi vir, vendar je že ob prvem pogledu na historično karto tiste dobe jasno, da je Salzburg dobil dosti več kakor Oglej. V zaostrenih odnosih med salzburškim nadškofom Arnonom in oglejskim patriarhom Ursom (802—811) in njegovim naslednikom Maksencijem (811—837) slednjima ni prav nič kori­ stilo sklicevanje na nekdanji obseg patriarhata, ki je v antiki segal vse do Do­ nave.318 Večji uspehi Salzburga pri misijonskem delu in cesarjeva ter papeževa večja naklonjenost novi cerkveni metropoli (od 798 nadškofiji)'1* so odločilno vplivali na cerkveno ureditev vzhodnoalpskega in predalpskega prostora v na­ slednjih stoletjih. Morda je šele neuspeh v cerkvenopolitičnem spopadu s Salzburgom spod­ budil bolj energično misijonsko delo Ogleja na ozemlju, ki mu je bilo dode­ ljeno, s težnjo, da se popravi »krivica« iz leta 811. Viri različnega izvora odra­ žajo težnjo Ogleja, da bi se uveljavil tudi severno od Drave. Za vzhodno Ti­ rolsko in zgornjo Koroško odražajo to prizadevanje predvsem toponimi in patrociniji, ki so oglejskega izvora, kot na primer Patriasdorf pri Lienzu (Villa patriarche s cerkvijo sv. Andreja), Irschen (krajevno ime po patriarhu Ursu, s cerkvijo Dionizija Areopagita) in Berg (s cerkvijo sv. Mohorja).320 Liturgični viri in jezikovni ostanki pa zaenkrat ne dajejo trdnega izhodišča za proučeva­ nje oglejskega vpliva severno od Drave.8*1 Drobni predmeti (broše, luničasti •» A. PETRANOVIC —A. MARGETIC — R. BRATOZ, Rižanski zbor, Koper med Rimom In Benetkami, Prispevki k zgodovini Kopra, LJubljana 1989. 81—88, zlasti 85; 87; v povzetku F. KOS, Gradivo n, 23 (19—27, zlasti 26). Prim, tudi R. UDINA, Il placito del Risano (kot v op. 283), 38 s. n 4 F. KOS, Gradivo П, 27—31 (30—31); 33—34 (34—35); prim. A. CARILE —G. FEDALTO, Le origini di Venezia, Bologna 1978, 344 ss. ш Conversio Bagoariorum et Carantanorran 6 (H. WOLFRAM, Convertie, 48—47; 105 ss.; Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih, Acta Ecclesiastica Slovenlae 7, 1985, 21; 34). S to ureditvijo je dobila salzburška cerkev ozemlje v Panoniji med Rabo, Donavo In Dravo. Gl. tudi F. KOS, Gradivo I, 301 (334—338, zlasti 336) in M. KOS. Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Ljubljana 1936, 53 s. '" conversio Bagoariorum et Carantanorum S (Iste navedbe kot v op. 315, poleg tega Se F. KOS, Gradivo П, 21 07—18)). •" Diplomata Karoltnorum I, 211 (ed E. Mühlbacher, Hannoverae 1906, (282—283) : »Nos autem audita atque discussa eorum contenetene, ut in unam eoa earitatem et concordlam revo- caremus et ut in futurum tam inter ipsos quam et successore! eorum omnia controversia atquo disceptatio fuisset penitus ablata, predictam provinciam Karantenam ita Inter (se) dividere iussimus, ut Dravus fluvlus, qui per mediam illam provinciam currlt, terminus ambarum dyo- ceseon esset et a ripa australi ad Aquilegiensis ecclesie rectorem, ab aqullonall vero ripa ad iuvavensis ecclesie presulem pars lpsius provinole pertineret; ecclesie vero, que In ntraque ripa: fuissent constructe, ubicumque possessione* suas luste sibi collatas habere noscerentur, absque contradictione et contenclone ambarum parclum haberent, quia compertum habemus, quod quedam ecclesie In una ripa fluminls predirti sunt constructe, quarmn possessione« In altera eiusdem fluminls ripa sunt constitute.« Prim. F. KOS, Gradivo П, 37 (36—39) ; G. CUSCITO, Aquilela e la cristianizzazione, 48; H. DOPSCH, Zur Missionstätigkeit (kot v op. 46), 57 s.; IDEM, Die Salzburger Slawenmission (kot v op. 270), 430 s. "* Prim. op. 46. n * F. KOS, Gradivo I, 314 (350—351) : 318 (353) : Conversio Bagoariorum et Carantanorum * (H. WOLFRAM. Conversio, 48—49; 107 ss.: Sveta brata Ciril In Metod, 22; 35 s.). •» H. DOPSCH. Zur Missionstätigkeit, 63 ss. m Prim. K. GAMBER, Das Patriarchat Aquilela und die bairische Kirche, Studia patristica et liturgica quae edldlt Instltutum Liturglcum Ratisbonense 17, Regensburg 1987, zlasti 56 ss.; 76 ss.; H. DOPSCH, Zur MissionstStigkeit, 68 s. (upravičeno kritičen do nekaterih preveč daljno­ sežnih Gamberjevih tez). ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 509 -.»^««•^^çjajaïTs; Y i ТК 1 ! $ > • >£»--а ...̂ Slika 9 a-b : Reliefna plošča iz Hodiš (levo) in zgodnjekrSčanski nagrobnik iz Ogleja (desno) (po E. Cevcu, gl. op. 324) uhani) s krščansko simboliko kot na primer drevo življenja, križ, jagnje, golob, ter ostanki sakralne arhitekture v vrsti najdišč karantansko-kotlaške kulture severno od Drave kažejo na vpliv Ogleja na sever, na »kulturno ekspanzijo« na Koroško in deloma na Štajersko severno od Drave v 9. in 10. stoletju. Kul­ turni vpliv Ogleja naj bi bil v tem času na to področje močnejši od salzbur- škega, na vzhodu naj bi segel prek Drave na področje Spodnje Panonije.30 Pri­ zadevanje Ogleja, da bi se uveljavil severno od Drave, dokazuje posredno tudi navzočnost oglejskih misijonarjev na Velikomoravskem pred 862; kneza Ra- stislava najdemo med podpisniki v Čedadskem evangeliju, tlorisi cerkva na Moravskem kažejo na italske vplive, viri o Cirilu in Metodu omenjajo misijo­ narje iz Italije na Velikomoravskem, ki so lahko prišli le iz Ogleja.323 Okvirno v tem času, v dobi patriarhov Pavlina, Ursa in Maksencija, je po­ tekalo pokristjanjenje iz Ogleja na ozemlju južno od Drave. Ta proces nepo­ sredno ne dokumentira noben sodoben pisan vir, kakršnega imamo s Konver­ zijo za salzburško misijonsko področje, pač pa več drugih zvrsti virov, ki so *? V. SRIBAB — V. STARE, Drava — meja med oglejskim patrtarhatom in lalzburSko nad­ škof Цо v luči arheoloških najdb, Slovensko morje in zaledje П/3, Koper 1979, 7—40; V. SKIBAR, Der karantanisch-köttlacher Kulturkreis, Aquileia und Salzburg, AN 94, 1983, 269—319; 55, 1984, 189—200; prim, tudi V. SKIBAR —V. STARE, Od kod ketlaSke najdbe v Furlaniji?, AV 25, 1974, 462—482. m Zitje Metoda 5 (Sveta brata Ciril in Metod. . . , 201 ; 220) ; prim. L. WALDMÜLLKR, Die ersten Begegnungen, 557 ss.; H. DOPSCH, Zur Missionstätigkeit, 61s.; Ch. HANNICK, Die byzan- tinischen Missionen, v zborniku: Kirchengeschichte als Mlssionsgeichichte II (Die Kirche des frühen Mittelalters, Hrsg. K. Schaferdlek), München 1978, 279—359, zlasti 287 ss. STO R- BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . kronološko, pa tudi vsebinsko težie m-iredeliivi. Pole? maloštevilnih oisanih vi­ rov, ki odražajo ta proces na boli ali mani posreden način, r a i omenimo tuđi materialne ostanke, ki nostajaio z arheološkimi raziskavami vse StevilneiSi in vse bolie proučeni. Kot najstare.iši spomenik zasluži nosebno pozornost relief iz Hodiš na Koroškem (severno od Drave), ki nai bi nastal PO 772 ali po 785 z izrazitimi paralelami v oglejskem krščanstvu, kar pa seveda Se ne dokazuie nuino njegovesa izvora na odeiskem področin. пч* na kaže na duhovne in stil­ ne vplive v naizgodneišem obdobiu širjenia krščanstva.**4 Omeniti velia cerkev na bleiskem Otoku, ki z naistareišo fazo nad? morda že na konec 8. stoletia in ie s tem verjetno naistareiSi sakralni objekt na ogleiskem misijonskem pod­ ročju."8 Proces Sirjenia krščanstva južno od Drave odražaio tudi ostanki sakralne arhitekture drugod (nepoiasnien obiekt v Kram'u. Slivnica nri Mariboru. Svete gore na Bizeliskem. Otok pri Dobravi. Sv. Primo? nad Kamnikom. Batnie v Vi­ pavski dolini. Padna nri Piranu), ki padeio v čas okvirno od konca 8. do 11. stoletja."8 Z morebitno izjemo kapele sv: Martina in kanele sv. Jurija na Sve­ tih gorah na Bizeliskem ni bila karolinSka cerkev nikjer zgrajena na temeljih cerkve iz pozne antike, kar jasno dokumentira dvestoletno cezuro v navzoč­ nosti krSčanstva na obravnavanem področju.*" V tem oziru se razvoj v vzhod- noalpskem in predalpskem svetu bistveno razlikuie od razvoia v romanskem svetu severnega Jadrana, kjer pride v karolinški dobi do številnih preureditev cerkva, ki so bile zgrajene v pozni antiki.** Na širjenje krščanstva iz Ogleja kažejo ne nazadnje tudi značilnosti v duhovni in materialni kulturi Slovencev, ki so oglejskega izvora (na primer nekateri elementi ženitnega prava).*19 Kljub masovnemu pokristjanjenju pokrajin južno od Drave iz Opleja poganstvo ni bilo v celoti izkoreninjeno, saj ga zasledimo še v visokem srednjem veku na Dolenjskem (1228) in v zgornjem Posočju (1331).**° Ce končno postavimo vprašanje, kdaj so bili pokristianjeni karantanski Slovani na oglejskem področju, moremo dati le približen odgovor. Za čas pred zmago nad Avari leta 796 se omenjajo le posamični kristjani iz vrhov slovan­ ske družbe, kot je bil na primer knez Vojnomir, frankovski zaveznik v vojni proti Avarom; samo za časovno predstavo velja omeniti, da ta omemba pade v obdobje približno štirih desetletij po pokristjanjenju karantenske knežje •» E. CEVC, Predromanskl relief v HodlSah na KoroSkem, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske In družbene vede, Razprave 15, Ljubljana 1986. 3—23 fz naved­ bami ostale literature), zlasti 19 (datiranje). v a cu . v ™,У- SR1BAR, Blejski otok, oris zgodovine, Bled (1971). 12: 16. Prlm. tudi V. SRTBAR ArheoIoäM pregled 4. 1962, 240—245; Varstvo spomenikov tO. 1965. 154—159: IDEM. K dataclji z»od- njesrednleveSke cerkvene arhitekture na Slovenskem. AV 23. 1972. 384-396. zlasti 388 ss (»konec 8. aH za«. 9. stol .«) : P. KOROŠEC. ZgođnjesređnjeveSka arheološka slika karantenskih Slovanov. Slov. akad. znanosti In umetnosti. Razred za zgod. In družbene vede. Dela 22. LJubljana 1979 164 ss. : 277 s (z datiranjem v 9. stol.) ; prlm. tudi T. KNTFIC. Bled v zgodnjem srednjem veku! LJubljana 1983 (tlokoplsna disertacija Filozofske fakultete). 59 ss . : A. PLETERSKT. «upa Bled. Nastanek, razvoj In prežltkl. SAZU, Razred za zgod. In družbene vede. Dela 30, Ljubljana 1986 128 s. : 152 Г7 datirnjem v 9. stol.). ™ Y- S R I B A B . K datacijl zgodnjesrednjeveSke cerkvene arhitekture: P. KOROŠEC Zirod- nlesrednjeveSka arheološka slika. 163—171 (ostanki zeodnie=Tectnleve*kih cerkva) : 172—180 (оПчпИ kamnite cerkvene opreme: za Koro§ko prlm. K. CZERWУКГКA - P 4РЛ DOPOTTLOS. Die Entwick­ lung der vorromanischen Architektur und Bauplastik In Kärnten. Svmnoslum zur Geschichte von Mlllstatt und KSrnten 1987, 22—48. 7!a Kranj orim. R. ARATO?. Razvoj i^odnjekrSc^nsklh raziskav (kot v op. S4), 884 on. 22. Stanle z s e "njesrednieveäki* arheoloških raziskav na Koro­ škem posreduje nazadnje Archäologischer Atli^j von KSrnten (Hrsg. G. Plccottlnl unter Mltar- v 5 " E - W a o D , s V Klagenfurt 1989 (zlasti karta 9 (Frünmlttelalter)). E* K O R ° S E C , ZgođnlesređnjeveSka arheološka slika. 276 s. (z mnenjem, da so ponekod poznoantlcne cerkve kot desakrallzlrane stavbe aH kot grobne kapele preživele Bas do ponovne ffradnje cerkva) : nrlm. S. CIGLENECKT. HBhenbefestlgunsren. 14« ss . ; 175 s s . ; IDEM, D a s Weiter­ leben der SnStantlke b is zum Auftauchen der Slawen in Slowenien, SOdosteuropa — Jahrbuch 1 7 - ЈЈГ 1 1 " I 9 8 7 , 2 B S — 2 8 B ; z a Koroäko prim. F. GLASER, Die frUhchrlstllehe Bischofskirche (kot v O D . 5 7 V 2 . i i um-Hiy—i "• Za Oslej orlm. nazadnje S. TAVANO. San Paol ino e la sede patriarcale. AAAd 32 1988 255—279: za Istro nrlm. A. SONJE. Crkvena arhitektura zapadne Istre, Zagreb — Pazin 1982 M ss' in passim. Ol. tudi S. TAVANO, L'alto medioevo fra Clvlđale e Pola, AMSI n. s., SI 1983 197— 216. ' "» S. VILFAN. Le tradizioni locali e le Inflnenze ecclesiastiche nel matrimonio In Slovenia e n e l l e r e g l o n l vicine. Settimane di studio del Centro Italiano di studi sull'alto medioevo H Spo­ leto 1977. zlasti 372; S89. "• S. VTLFAN. Le tradizioni locali, 8TS (z navedbo virov In starejSe literature). ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 511 Slika 10: Tloris cerkve sv. Marije na Blejskem Otoku z najstarejšo fazo (šrafirano) s konca 8. ali začetka 9. stoletja (po V. Sribarju, prim. op. 325) družine in po začetkih misijona iz Salzburga. V Pavlinoverri času, v zadnjem desetletju 8. stoletja, se je pričelo sistematično pokristjanjevanje, ki pa ni dalo takoj dobrih rezultatov, saj še ni zajelo mas prebivalstva, oziroma je bil ta pro­ ces šele na začetku. V kolikšni meri so pri tem procesu sodelovali ostanki Ro­ manov iz antike, je težko oceniti, in mnenja o tem so precej deljena. Vsekakor njihove vloge ne smemo zanemariti, zlasti če upoštevamo njihovo vlogo v salz- burškem misij onu, kot nam kažejo raziskave pisanih virov in nedavna arhe­ ološka odkritja v Molzbichlu na zgornjem Koroškem.331 Če bi si težko predstavljali, da bi bili že sklepi čedadske sinode 796/7 ve­ ljavni tudi za sveže pokristjanjeni slovanski svet,332 pa se zdi, da je bilo že mogoče izvajanje Karlove cerkvene zakonodaje iz zadnjih let njegove vlade, okroglo petnajst let kasneje.333 Zdi se namreč, da pade glavnina pokristjanje­ vanja iz Ogleja v čas po Pavlinu, v prva desetletja 9. stoletja, v dobo patriar­ hov Ursa in Maksencija. Kakor so v času salzburškega misijona trije upori proti pokristjanjevanju slabi dve desetletji po začetku procesa začasno zavrli ш F. GLASER, Die frühchristliche Bischofskirche in Teurnla und die Kirchengründung des Modestus »in Liburnia clvitate«, Symposium zur Geschichte von Mlllstatt und Kärnten 1986, 1—19, zlasti il ss.; K. KARPF, Molzbichl im Frûhmittelalter, Symposium zur Geschichte von Mlll- statt und Kärnten 1987, 47—69; F.GLASER — K. KARPF, Ein karolingisches Kloster. B airisches Missionszentrum in Kärnten, Wien 1989, zlasti 4 s.: F. GLASER, Das Münster in Molzbichl, das älteste Kloster Kärntens, Carinthia I, 179, 1989, 99—124, zlasti 117. 331 Prim. op. 302. 331 I. GRAFENAUER, Karolinška katebeza ter Izvor Brižinskib spomenikov (kot v op. 76), 137 SS. 512 н - BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . misijonsko delo, tako sta na oglejskem ozemlju dobri dve desetletji po začetku ta proces začasno zaustavila najprej upor Ljudevita Posavskega proti Frankom (819—823), ki je zajel tudi današnji slovenski prostor, nato bolgarska invazija leta 827, ki pa ni segla tako daleč na zahod.884 Po teh začetnih zastojih je oglejska cerkev očitno brez večjih ovir nada­ ljevala s pokristjanjevanjem ozemlja južno od Drave s sporadičnimi poskusi poseganja na sever, tako da je bilo njeno ozemlje v času prihoda Cirila in Me­ toda vsaj v grobem pokristjanjeno.838 Le nekaj desetletij po izgubi ozemlja na severu z delitvijo misijonskega območja leta 811 pa so se Ogleju odprle nove perspektive v zvezi s pokristjanjenjem Hrvatov, pri katerem je odigral veliko vlogo — vlogo, ki bi jo mogli primerjati s pomenom Salzburga za pokristjanje- nje karantenskih Slovanov.88* 11. Preživeli ostanki krščanstva iz antike in vprašanje kontinuitete Ostanki krščanstva iz antike so na vzhodnoalpskem in predalpskem pro­ storu sorazmeroma skromni, kažejo pa se na različnih področjih. Te ostanke bomo na tem mestu le grobo skicirali; vprašanje kontinuitete krščanstva, ki je bilo doslej že večkrat načeto za vzhodnoalpski, manj pa za predalpski pro­ stor,831 bi namreč zaslužilo posebno obravnavo. V cerkveni arhitekturi je, kot je bilo že nakazano, kontinuiteta minimalna. Srednjeveške cerkve praviloma niso bile zgrajene na temelju antičnih, ki so propadle na prehodu iz 6. v 7. stoletje.838 Le prav redki izrazi v slovenščini kažejo na dediščino krščanstva iz antike. Omenimo naj izraz »krščenica« za deklo, ki ga nekateri razlagajo s tem, da so krščanski Romani prihajali v suženjsko razmerje do Slovanov, omenimo naj dalje toponim »Kršna vas« (ob vznožju Sv. Heme na Koroškem), ki naj bi kazal na ostanke romanskega krščanskega prebivalstva. s se V slovenskem izrazoslovju, ki se nanaša na krščanstvo in cerkveno življenje, prevladujejo izposojenke iz latinščine. Vendar pa se na podlagi dosedanjih raziskav840 ne da ugotoviti, kdaj so ti izrazi prišli v slovenski jezik, ali iz Ogleja po letu 800, ali morda tudi od ostankov staroselskega krščanskega prebivalstva, ali pa tudi iz Salzburga, pri čigar misijonski dejavnosti so bili udeleženi številni Romani.841 0 4 B. GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda I, LJubljana 1978s, 451 ss.; П, LJubljana 1985*, 5 ss. O Ljudevitovem uporu prim, nazadnje A. PLETERSK1, Sebenjskl zaklad, A V 38, 198T, 237—330, zlasti 290 s. Da se je oglejsko misijonsko delo med Slovani začelo »Sele po 795, da vse­ kakor postane bolj živahno po 802«, je upravičeno sodil B. GRAFENAUER, Ustollčevanje, 517. Na tak razvoj kažejo tudi analize zgodnjeslovanskin groblač južno od Drave (prim. M. SAGA- DIN, Kranj — križlS6e Iskra (nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega ob­ dobja), Katalogi In monografije 24, Ljubljana 1987, zlasti 66—69; 134—138, z ostalo relevantno li­ teraturo) In retrogradne analize nastajanja pražupnljske organizacije (prim. J. HÖFLER, o prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prolegomena k historični topografiji predjozefiniklh župnij, LJubljana 1988, 9 ss.; 48 SS.). *" F. M. DOLINAH, Misijonske metode Salzburga in Ogleja (kot V op. 299), 140 ss. o Prim. s. VILFAN, La cristianizzazione delle campagne (kot v op. 270), 90S ss.; G. CUSCI- TO, Aquileia e la cristianizzazione, 54 ss. "" O različnih vlđlldh kontinuitete v vzhodnoalpskem prostoru gl. Alpes Orientales V (Acta conventus de ethnographie Alpium Orlentallum tractantls), red. N. Kuret, Ljubljana 1969; H. D. KAHL, Zwischen Aqulleia und Salzburg. Beobachtungen und Thesen zur Frage romanischen Restchristentums im nachvBlkerwanderzeltiichen Binnen-Norlcum, Die Völker an der mittleren und unteren Donau Im fünften und sechsten Jahrhundert (Hrsg. H. Wolfram —F. Daim), Wien 1980, 33—81; H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 333—340; za danaSnjl slovenski prostor prim. S. VILFAN, Le tradizioni locali e le Influenze ecclesiastiche nel matrimonio in Slovenia e nelle regioni vicine, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 24, Spoleto 1977. 347—396; IDEM. La cristianizzazione (kot v op. 270); B. GRAFENAUER v delu: PA­ VEL DIAKON, Zgodovina Langobarđov, 357 ss.; za ozemlje Panonije prim. E. ТОТН, La sur­ vivance se la population romaine; IDEM, Bemerkungen zur Kontinuität (obe razpravi kot v op. 300) ; W. POHL, Die Awaren, 232 ss. CT Gl. op. 327. "• S. VILFAN, Le tradizioni locali, 364; IDEM, La cristianizzazione, 893, F. M. DOLINAR, Paolino e gli Sloveni, 140. **• Prim. F. FERLUGA-PETRONIO, La chiesa in Slovenia. Analisi fllologico-etimologica della gerarchia ecclestiastlca con particolare riguardo ai testi del Cinquecento, Centro studi storico-religiosi Friuli-Venezia Giulia 14, Trieste 1984; EADEM, Sui calchi dal greco e dal latino nella denominazione della Settimana Santa nelle lingue slave, Živa antika 33, 1983, 83—94; prim, tudi R. GUSMANI, I più antichi contatti linguistici tra l'Italia nord-orientale e il mondo slavo. Atti dell'Accademia di scienze lettere e arti di Udine 74. 1981, 1S1—139; IDEM, Rapporti linguistici tra Aaulleia e gli Slavi, AAAd 26, 1985, 545—547. •» H. WOLFRAM, Conversio, 94 s. ; IDEM. Die Geburt Mitteleuropas, 144 s. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 513 Nekateri elementi srednjeveške religioznosti na današnjem slovenskem ozemlju so po vsej verjetnosti antičnega izvora. Predstava, da se sv. Trije kra­ lji človeku z globoko vero prikažejo tri dni pred smrtjo in mu napovedo dan smrti, da se lahko nanjo pripravi, ima paralelo pri Evgipiju: Severin je napo­ vedal dan svoje smrti na dan Razglašenja Gospodovega, tri dni pred svojo smrtjo."* Edini rokopis Kromacijeve pridige o Epifaniji se je ohranil na Ba­ varskem (tako imenovani Ps. Beda), nastal pa je na začetku 9. stoletja.*4* Motiv slovenske ljudske pesmi o spokorjenem grešniku odraža zgodnje- krščanski pridižni zgled. Grešnikom je bila za najhujše grehe naložena naj- ostrejša pokora s ponovnim sprejemom v cerkveno občestvo šele v smrtni uri. Medtem ko je bila zgodnjekrščanska praksa dosmrtne pokore drugod že v 4. stoletju omiljena, se je ohranila do konca 8. stoletja v oglejskem patriarhatu. S tem pridižnim zgledom so se seznanili Slovani zelo verjetno po izročilu krščanskih Romanov.**4 Predstava o Kristusovem odhodu v podzemlje se ni ohranila samo v naj­ starejših slovenskih besedilih veroizpovedi, ki so se izoblikovala na podlagi ka­ rolinške kateheze, temveč tudi v stari slovenski velikonočni pesmi, očitno prek posredovanja krščanskih staroselcev.*45 V ljudskih pesmih naletimo celo na mo­ tive, ki so odraz predkrščanske antične kulture (npr. Orestov motiv, Ojdipov motiv, dekle-vojak itd.).*1* Prav tako vsebujejo elemente predkrščanske antične kulture nekatere etnološke posebnosti, kot na primer zoomorfna maska košute na Štajerskem.*47 Različne lokalne tradicije v ženitnem pravu kažejo na vplive oglejskega izvora, ki so se razširili morda tudi s posredovanjem krščanskega romanskega prebivalstva, na primer pravica do ponovne poroke šele sedem let po smrti moža, sedem let pokore za »-fornicatio« s sužnjo.*48 Vprašanje preživetja ostankov krščanstva iz antike na jugovzhodnem predalpskem prostoru je bilo doslej načeto v celi vrsti historično usmerjenih znanosti (poleg zgodovine v ožjem smislu tudi v pravni zgodovini, umetnostni zgodovini, literarni zgodovini, arheologiji, etnologiji, lingvistiki), ki doslej še niso predložile splošno sprejemljive rešitve.349 To vprašanje, vsekakor eno naj­ težjih v proučevanju krščanstva v dobi prehoda iz antike v srednji vek, bo rešljivo samo v interdisciplinarno zasnovani raziskavi. . *» EUGIPPITJS, Vita sancti Severlnl 41 (izđ. B.BRAT02, LJubljana 1982, 280 s.: 398 s.). *» J. LEMARIE v: SC 184, 1971, 181 ss.; CCSL 9 A, 1974, XVI; 155 ss. *" I. GRAFENAUER, Spokorjenl grešnik, Studija o Izvoru, razvoju in razkroju alovensko- hrvaSko-vzbodnoalpske ljudske pesmi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filoloSke in literarne vede 19, Ljubljana 1965, 117 ss. in 165—168. "» Z, GRAFENAUER, »Ta stara velikonočna pejsen« in Se kaj, Literarnozgodovinskl spisi, Ljubljana 1980, 235—314, zlasti 242; 252. *** S. VILFAN, Le tradizioni locali, 387 s. •*' N. KURET, KoSuta — cervula, AV 29, 1978, 495—504; prim, tudi R. BRAT02, ZC 43, 1989, 451—453. "• S. VILFAN, Le tradizioni locali, 369—372; 389. "» Stanje raziskav do 1980 posreduje S. VILFAN, La cristianizzazione; za stanje raziskav v arheologiji prim. op. 327.