Gl AS/LOM XII.. DIVIZIJ t NO-'M POJ Lt TO I.- 1JANUARJA m^-STEV-5 • :V U l\( T In zbira vojska se'iz Vole, Tolmina, iz iadro\ , Rutov, od Beneške meje/ iz Kamnaj Loma, Bolj, T eni j in,. Modre j iz Kneze, Boc, Smasti, Poljubina. Kar .jih imela moških je družina, je dala jih, kot daj a deblo veje. In ko jih Ivan Gradnik vse presteje, jim rece: "Da bo prosta domovina, da se za vedno ječa nam odklene, da tujec ne bo več vladal naše hiše, in skrunil sestre nam in hčere, žene, da naša kri z grobov očetov zbriše sramoto suženjstva in vso krivico - tovariši! Za manoSNa Gorico!* . (I. Gradnik) "Življenje je zlato,s katerim se plačuje svo- bode?! "nam klice sveža gomila sivega skalovja med trnjevim vejevjem tam nekje v gorah slovenske Be nccije. Junak, ki poŠivaš v skromnem grobu si postal svetel vzgled vsem "borcem nase zmagovite, slavne armade,ko si pokr.zal ,kako prezira, smrt dolgolet- ni "borec za pravice svojega trpečega ljudstva. Kot sin proletarca si okusil vso krutost nečlo- veškega izkorišanja,vso grenkobo življenja.Tvoje pošteno čutenje z vsemi zatiranimi te je uvrstil med nepopustljive bojevnike za pravice izkorišča nih.Postal si zvest član in neumoren delavec Ko- munistične Partije Jugoslavije. Tvoja! junaška smrt, največja in poslednja žrtev dokazuje, kako visoko si cenil svoje svete cilje, dokazuje neo- majno zvestobo Partiji in trpečemu ljudstvu.. Ka- morkoli te je pripeljala borba,povsod si kot je- klen partijec,neugnan glasnik proletarcev podži- gal revolucionarnega duha, povsod pokazal delov- nim množicam pot boja proti izkorisevalcem. Ko si prišel v bratsko Srbijo, si s srbskim delavcem nčsil za sivimi stenami tovarn vso težo izmozgavanja. V svoji trdni proletarski zavesti si zaživel z njim,z njim trpel,se boril in koval železno enotnost delavskega, razreda. Pokazal si, kako se bori slovenski delavec, prekaljen v smr- tonosnem ognju neusmiljenega boja ramo ob rami s \ svojimi razrednimi in narodnimi brati.Ze takrat, ko je jugoslovanska gospoda sejala šovinizem jn mržnjo mod jugoslovanske naroda, si s. tesnim so- delovanjem s poštenim, a takrat zatiranim, jedrom zidal zdrave, trdne temelje južnoslovanske skup- nosti, ki so rodili tako zdrave plodove v dp„naš- nji narodno osvobodilni borbi. Kot kažipot izkoriščanega razreda si bil eden prvih, ki so s svojim svetlim vzgledom povedli v boj ljudske množice. Stopil si v partizane,zame- njal besedo s puško. Oborožena borba jo postala tvoje najsvetejše dejanje in dolžnost. Gradil si vojsko in ?_^astel a njo.Živel si poln boja,borben duh in neutešljiva volja št-, žarela s tvojih lic^ besed, dejanj. Tvoj vzgle.5 v dejanjih, tvoje be- sede polne zanosa so bile tvojim soborcem v naj- težjih trenutkih močna duhovna opora,izkatere so črpali novih moči in navdušenja za borbeni polet. Bogat na neprecenljivih izkušnjah v svojem delu ter boju 3i priskočil primorskemu ljudstvu napomoc v trenotku,ko jo poln energije,poln bor- bene volje v svoji zdravi politični zavesti dvi- gnil uporno pest. Kdo te ne pozna, naš Rudi Brkine, ljubljenec predanega prebivalstva v krašbih Brkinih, po ka- terih si si nadel ime. Kdo bi te ne poznal kot neustrašenega komunista, člana Pokrajinskega kc- miteta KPS za Primorsko. Neizbrisljiv spomin si vtisnil vsem borcem XXXII.divizije.Bil si'kreme_ nit temelj naših sdinic, njih duhovna opora ter politični vodnik. Kot politkomisar divizije si živel z borci,z njimi delil najtežje napore.; Sredi tvojega živ- ljenja, v trenutku, ko si postari navadi ssvojim vzgledom v prvih vrstah borcev krepil odporno si- lo v premagovanju težav in udarjanju po sovraž- 5 riiku si se smrtno za^.et zgradil na gndo, katero si osvobajal. F e s 'u r a si j o n a s žr tv e, 7 z g'.1 .o 1 j on ako v pa na s spodbuja, S'3 krepke je sne stisnili pesti v hrepe- nenja po mašcevanju.Pcstoterili bomo na&c r-orla- nost,napadeli brezobzirno , snele ? sano da našcu- j eno t eb e 5 tov ari š T.*u di! (Vas j a, po 1: t ko ni sar livi zi j 4 (4im . J? n r i r v % X VGffi BORCEM ZA PRAVICO - ZMAG PCLNO NOVO LETO V. 1 IZ GOVGiiA. uLAIITvI OFICIgJBK . Se "ježke, naloge in--20 pred seboj » Sovražnik je se močan. jTaŠi stična zver, cepr-.v v agoniji, si bo prizadevalas zadati nam težave, 3e nam za- •lati žalosti, da nas ugonobi. Prav tako si bodo sateliti in notranji sovražniki našega naroda skupno s fašistično zverjo prizadevali zastavit nam pot v izvajanju naših največjih idealov, ki so se rodili v tej težki in krvavi borbi. Trda to, da smo se mi zbrali d-.nes na tem večeru,kot zaključek šolske dobe, to, da naša vojska skozi težke in krvave borbe -ni biIs nikdar premagana "a.j še le uničena, nam daje dovolj jasno perspe- ktivo: zmaga bo gotovo našat Imeli bomo, kot sem dejal v naši deželiša težkih bojev z notranjim sovražnikom.Nemški fa- šizem si prizadeva zbrati vse tisto,kar je naj- reakcioname j Še v naši deželi .Pavelicevi usta si četniki Nediča in Draže DUhajlovioa, vse to se je združilo z Nemci v enotno fronto preti nam. Toda to nas ne bo oviralo na naši poti k zmagi. A vi, kot ste bili v dosedanjih borbah neusmi- ljeni napram vsem sovražnikom, ostanite tudi v boioče neusmiljeni napram vsem onim, ki se po- stavljajo :ia pot tej veliki osvobodilni borbi, kot je ni bilo v zgodovini našega naroda. Šetniki Draže Mihajlovica, s svojimi pokro- vitelji v inozemstvu, z onim nesrečnikom, ki se imenuje kralj, poskušajo - navtljub temu, ia je jasno, kakšfio vlogo so igrali do sedaj - vnesti zmeio v naše vrste, zanesti zmoto v inozemstvo. Dolgo smo morali ne Samo razbijati sovražnikove bunkerje,ne samo osvajati prehode preko planin- skih rek,marveč tudi prebijati čvrst oklep,kije bil .zgrajen okpli meja naše domovine,okoli meja 7 Jugoslavije.Ta oklep je preprečeval,dabi resnic-, o naši b^rbi prodrla, v mednarodno areno. TCot smo razbili bunkerje in osvobodili naša mest?, "tako smo prebili tudi ta oklep - resnica o naši domo- vini je vdrla kot hudournik v mednarodno areno, pred po.šteno svetovno javnost. Danes ves svet ve, kdo se je boril v J ugosla- vi ji. Po zna naše žrtve in naša junaštva, ki jim ni primere v zgodovini našega naroda. Ves napredni svet je ponosen na našo borbo' N?.ša borb? v Jn.go slaviji je postala simbol borbe, osvobodilnega boj?-, vseh tlačenih narodov Evrope. In. to je ono kar nas na,paja s ponosom - mi smo vojaki, koman- dirji in komandanti slavne Narodno—osvobodilne vojske Jugoslavije! Bodite ponosni, "tovariši, na ta ugled, ki ste si ga pridobili, v vrstah naše Naro dno—osvobo dilne vo jske. Resnica o nas je prodrla v svet in bo dokon- čno onemogočila vse spletke,ki se pletejo v ino- zemstvu, da bi onemogočile, da poberemo plodove borbe mi, ki smo to borbo vodili. Te spletke ne bodo uspele zato, ker naš narod z rokami svojih najboljših sinov krepko drži orožje,ki ga je iz- vojeval s svojo krvjo. Ne bod? uspele zato, ker pošteni napredni si?ji delavcev, kmetov in inte- ligence v mednarodnem svetu že danes ved--* za na- šo borbo, vedo, da smo mi doprinesli mnogo,mnogo za končno zmago, nad fašističnimi zverai, nad fa- šističnimi imperialističnimi osvajalci. In prav to, da smo si mi pred vsem svetom pridobili glas resnične narodnr vojske, da smo opr?„li madež z lica našega naroda,da smo izprali ono sramoto,ki- je zadela narode Jugoslavije aprila 1941. leta - vse to, nam omogoča in nalaga dolžnost, da pred vsem svetom in našim narodom dokažemo še vec kot smo dokazali do sedaj, da je bilo zaupanje,ki ga danes uživ-m^ , zares zasluženo' in UpraviŠefi*. "C" A / \ NASE NARODNO OSVOBODILNE VOJSPCE SS IZKAZA TUDI V ODNOSU DO CIVILNEGA PREBIVALSTVA! Korak v XX.stoletje pomeni korak k revoluci- onarnemu ustvarjanju novega življenja,k nujnosti splošnega napredka človeške družbe. Uejnik obeh tisočletij je mejnik starega in novega sveta,za- sajen v znamenju neizprosne borbe, borbe orožj? in duhov. V tem boju se uresničuje napoved o iz- koreninjenju in uničenju vsega, kar je služile trdnosti prejšnjega časa in njegoveg- reda ter zagovornikov.Stari vojski,orodju v rokah peščice narodnih zajedalcev, stoji nasproti in jo zmago- slavno bije novorojena, v srditih preizkušnjah posljednega odločilnega boja, prekaljena armada, armada borcev za osvoboditev dosedoj tločenih in izmozgavanih delovnih množic, za dosego njihovih pravic in materialnih dobrin.Ljudstvo s svojo iz partizanskih gibanj porojeno vojsko, zmaguje nad svojimi nasilniki v stoletjih zatiranja. > Se se naša vojska temeljno razlikuje od pro- padajočih buržuaznih armad pr?„v po svoji, ljudski vsebini, potem pride t- razlika zlasti do izraza v tesni povezanosti in bratski ljubezni, ki jo gojita naš vojak in civilno prebivalstvo drug do drugega. Ni Čuda., če je doslej ustrahovano ljy.dstvo z gnevom in mržnjc gledalo v vojaku tirana, ne pa zaščitnika. Vendar je bilo primorano pošiljati svoje sinove v vrste tiranov in s tem zasajati bajoneta v lastna prsa. Postopek grofov nad svo- jimi tlačani je bil simbol in vzgled buržuaznemu vojako.Povsod spremljan cd mrkih pogledov nemoč- '9 nega in nezaščitenega trpina,je izvajal nasilja, kradel tistim, ki s^ jih že itak bogate pijavke oropale plodov njihovega dela,premoženja in ena- kopravnosti v družab. življenju*.V svojem besu so te bande na ukaz velemeščanskih gizdalinskih ofi cirjev požigale borne kmečke domove, zatrle vsak poskus izkoriščanega delavca, da si osvoji ukra- dene "plodove svojega dela. Krtva trupla svobode- željnih delavcev na barikadah industrijskih mest so nam pričala in nam še danes pričajo, kako go- ro stasne so laži narodnih parazitov o potrebi in namenu vojske za obrambo domovine,naroda. S temi frazami so pač hoteli prikriti resnico. Ni nam- reč mogoče reci svojemu hlapcu? "Pošlji mi pod o r o z 3 s sin a,da me bo varoval pred tvojo pestjo!" Kdo bi v':tej vojski našel trohico tistega,kar bi navezalo nanje simpatije, ljubezen prebivalstva? In mi? Kdo od nas še ni občutil toplega po- zdrava in prisrčnega zadovoljstva ob snidenju s .poštenim Slovencem, Slovenko? Kdo od nas borcev še ni zaznal globokega zaupanja in nade v zmago naše pravičnosti, ki žarita iz oči slovenske na- rodno čutečega moža, ženo, dekleta ob pogleiu na partizana,stvarnika njihovih in svojih dolgolet- nih želja in ciljev dolgoletnega pri z idevan j a.Da, s spoštovanjem, občudovanjem in izrazom popolne predanosti ip zaupanja gleda danes slovenski člo- vek na svojega narodnega vojaka, zaščitnika in junaka,ki se za blagor in srečno bodočnost odre- če udobju in stavi na žrtvenik svobode vse kar ima, tudi svoje življenje. Globoka in pravična vsebina našega boja, ve- likodušnost, predanost stvari naroda ter s tem nujno zvezana poštenost, ki d-jejo partizanu ne- precenljivo vrednost, dalje,ponašanje partizana, katero pomeni nujnost gornjih dejstev, vse to je ustvarilo tisti pravilni odnos, ner~združijivo 10 vez, med prebivalstvom in našo vojsko.In prav ta vez je eden najmočnejših temeljev Narodnoosvobo- dilne armade, je jamstvo za. neuničljivost in ne- premagljivost ljudskih vojska, zato pa tudi jam- stvo za uresničenje njihovih ciljev. Tovariši partizani! Naša vest nam narekuje,da vse to lastnosti,ki odlikujejo n-^šo vojsko,ki ji dajejo značaj edinstvenosti in neizpodbitne—trd- nosti še poglobimo.Popraviti in prenehati moramo" z vsemi napakami,ki so morda kdaj zasenčile tako svetli zunanji obzor naše armade.No smemo se za- dovoljiti samo s svetlo vsebino in poštenim na- menom. Te dobre lastnosti morajo priti tudi do zunanjega izraza, ki prav tako predstavlja veli- čino naše vojske kot »slote in posameznikov. Zavedajmo se, kako svest si je sovražnik, da je tesna povezanost naše vojsko osnovo, obstank". Zato išče v svojem boju proti nam dokazov, s ka- terimi bi hotel prikazati • n=tšc vojake kot sovra- žnike ljudstva in s tem zrahljati ti tesne vezi. Ne dajmo jim prilike,da bi ne r^.čun ene pogreške razvili protinašo propagando in s tem morda pre- slepili kakega neprekalj enega, nepoučenega Slo- venca, Vsak človek nam je dragocen. Ko stopiš med ljudstvo, dokazi, do se z?ved->š kaj si in k*j nosiš v sebi.Dokazi s svojim vede- njem, da si res zvest sin slovenskega očeta in slovenske matere, zaščitnik svojega naroda,borec za njegovo stvar,poštenjak do skrjnosti. Dokazi, da se tudi na zunaj temeljno razlikuješ od faši- stičnega vojaka.Prijaznost,prisrčnost,poštenost, prikupljivost,morajo biti lastnost,ki odlikujejo partizana! (Vasja,politkom. divizije) —0O0— ŽIVELI PARTIZANI,ORGANIZATORJI BREZOBZIRNEGA UNI- ČEVANJA SMRTNIH SOVRAŽNIKOV NAŠIH NARODOV,HITLER- JEVSICIH ZAVOJEVALCEV IN BELOGARDISTIČNIH IZRODKOV 11 »f \ ! )] (j ^ l\ Trideset neslišnih senc se plazi preko spol- ske senožeti. Tema je,da komaj razločiš pošastne £Oštave,ki tik drug za drugim pritajeno s^pe'iz- ginjaj d v brezizrazno noč. To smo mi, minerji. Težka "bremena na hrbtih nas spreminjajo v prav - ljičn? bitja. Cd časa do časa se kolona trenutek ustavi,- p^tem zopet nadaljuje težavno pot.Gre loč zrem^ v gluho noč. Globoko pod nami mežika nekaj lučk. Krog nas vlada pošastna tišina.previdne se spuščamo v dolino. Že se približujem-) cesti, ko kolona spet nenadoma obstane. Od nekje se začuje brnenje avtomobila, najprej tiho, glasneje. Dva bleščeča snopa tipata po cesti. Z% hip nas njih luč obsije in žg šine švabaki voz rjove mimo na8 in zgine v n^č. Spet zavlada smrtna tišina. luči pod nami so ugasnile. Previdno smo se spustili drug za drugim na cesto. Držeč v rokah puške pripravljene na strel,smo stekli preko nje do steze,po kateri smo spet neslišno nadaljevali svojo nočno prt.Še nekaj trenotkov in skoraj bo- mo na cilju. Toda stoj! Dve žarki luči osvetlita pokrajino okrog postaje.Nemi obstanemo. Sekunda, dve in luč spet ugasne.Oddahnemo se in hitro na- prej preko ceste, katero je že pregledala naša izvidnica. Se nekaj korakov in že smo na tiru. Glas naših korakov se izgublja v šumu reke. Ze sem sredi mostu. Hitro snamem nahrbtnik in dvaj- set kilogramov ekra.zita zgine v dolgih rokah to- variša Dreje, ki spretno nalaga raztrelivo pod obok mestu.Vse gre po bliskovito, tako da sam ne vem kdaj smo spet vsi zbrani na cesti. 12 » Hrbti, rešeni bremen, so nam vzravnani, noge lahke, ko hitimo preko ceste v breg. Nihče se ne ozira, nazaj .Noe je temnejša kot kda .j koli .Kamen j e z glasnim šumom pada v dolino. Toda kdo se zmeni za'to. Priti moramo na varno iz sovražnikovega območja. Obstanemo. Srce mi divje bije. Oči vseh so uprte v ten&o lučko globoko sredi temne gmote. Tedaj nen-doma plane izte lučke visok žareč pla- men in stra.hovit grom pretrese vs"> okolico. Samo trenutek - nato spet grobna tišina.Toda mi dobro vemo, da se zdaj, zdai oglase .drugačni glasovi. Nismo se motoli.Jark* luč reflektorja -šine v te- mno ozračje in kakor tipalka tiplje in išče po okolici. Mi se hitro umikamo proti vrhu. Luč pa se nam neprestano bliža, neprestano nas zasledu- je. Ali so na3 morda odkrili? Strojnice.od kolo- dvora lajajo kot stekli-psi .Hitro'naprej , naprej ! Ze smo na vrhu, že na varnem.Daleč tam spodaj pa še vedno rogljajo strojnice.In njim se pridružu- jejo še metalci min. Le kam streljajo? Zadovoljni nad uspelo, akcijo nadaljujemo pot v mlado jutro. " • (Anton,-divizijska četa) 13 V stari Jugoslaviji'smo vsi čutili trdi ka- pitalistični sistem izkoriščevalcev, ki j p naše ljudstvo GOSPODARSKO upropaščal. V rokah pešeice ljudi je bila več ko polovica plodne zemlje, vso tovarne in obrati -Ve3 dobiček sc je stekal po spretno izpeljanih kanalih v nenasitno blagajne zajedalske gospode,l:i je odločal? o žit ju in bi- tju našega ljudstva. v Ta mogočna finančna klika imela glavno be- sedo pri reševanju nerednega vprašanja. Srb3ka vladajoča gospod je hotela posrbiti vse narode Jugoslavije in se^pri tem posluževala vseh sred- stev,ki uo ji bile na razpolago. 0 kaki POLITIS?! enakopravnosti ni bilo go- vora. Vse. važna ministerstva, odločujoča nv-ota v vojski, vsa^mesta v zunanji politiki so bila do «, mena belgrajske kapitalistične gospode. Tudi v KULTURNEM oziru ni bilo prave svovode. V ustavi je bil naprimer slovenski jezik priznan kot uradni jezik,v resnici pa se to ni izvajalo. Kulturnejši narodi naj v svoji rasti počakajo manj kulturne, je bilo glavno volilo velikojugo- slovenski gospodi. Stara Jugoslavija je bila za vse narode veli- ka ječa,kjer so bili posamezni narodi tsno ukle- njeni, tako,da se niso mogli svobodno razvijati, temveč so morali vse svoje najboljše sile usme- riti v borbo za svoj narodni obstoj in priznanje v cvetu. 0 k?.ki socialni pravičnosti tlačenih in zatiranih n-rodov pa sploh ni bilo govora. Vsa te neenakosti, krivice in izkoriščanja so U "bilo glavni vzrok razsul** staro in trhle Jugosla- vijo. ' • — Komunistična partija. Jugoslavije, ki jo dol- ga desetletja opozarjala ljudstvo na vse tc kri- vice s strani kapi tnli stično buržuazija, je bil?, neusmiljeno preganjan- ter Prisiljena zat^ delo- vati ilegalno,se je zavedela, velike odgovornosti pred svojih narodom.Pozval^ jo vso rodoljube Ju- goslovanskih narodov neglede na'politično, versko in n-rodn^ pripadnost na skupni boj proti itali- janskemu in nemškemu fašističnemu imperi*liziu, ki je hotel podjarmiti jugoslovanske• narode in narode Lvr^pe sploh. Temu pozivu so sc odzvali vsi pošteno misleči, posebno tisto plasti iju.d- stv2, ki so pod pritiskom izkoiiščevalske naz3d- njr-T-ce b?nde,bili najbolj izkoriščani. Združili so £je v močno Osvobodilno fronto s L'? na čelu,ki si ;o nadela velike nalogo:de vse te neenakosti kri*, ice in izkori -^an^a odpravi.d° narodu pribo- ri op ebno, narodr o in so c± alno - v o b o do. Borba je v na;krajsem času dobila \ SSflABCESJ in :r osi cen značaj. 7 tej borbi, proti narodnem in soc-.alnem zasučnevm ju se odražajo v^ težnje in •petrebe najširših plasti jugoslovanskih naroda-r ki 3i hočejo priboriti svoje osnovne človeške pravice,kot je to uspelo zatiranemu ruskemu lju dstvu v letu 1917. Vsi ~e bo rim', ze pravo enakopravnost,ki slo- ni na bratstvu,enakosti,svobodi,časti,tovarištvu* 7 tej borbi ni mod narodi razlike,ni ne vladajo- čega, ne gospoduj o čega na.ro da, kakor je to bilo v stari Jugoslaviji. Borimo se za ideale in plodove 7elike Okto- brske revolucije, za državo, kjer bo imel oblast delavec in kmet, kjer ne bo zatiranja naroča po n~rodu, razreda po razredu, Človeka po človeku,: kjer bomo vsi imeli iste pravice,iste dolžnosti. 15.'- Borimo se za novo demokratično družbo, novo Jugoslavijo, ki bo slonela na medsebojnem zaupa- nju, sodelovanju in pozitivnem delu. Borimo se za uresničenje stoletnih sanj na- ših kulturnih velikanov: Preširna,' Levstika,Can- karja - za federativna urejeno Jugoslavijo: od Trsta do Črnega morja in Soluna. Borimo 3e s svojo slavno partizansko Narod- no osvobodilno vojsko, ki je prestala najtrše in zmagovite preizkušnje v dve in pol letni borbi z okupatorjem, z notranjo izdajalsko kliko. Borimo so in borili se bomo do končne zmage i Cin težje bodo preskušnje,tem večja bo naša m^č-, Lcm odločnejši bomo izšli iz boja! Tlačene plasti ljudstva ~o se vzdignile te ^ prvič v svoji zgodovini prevzemajo usodo v svojo roko. V teh dneh se je sestala na osvobojenem o-- zemlju prva in prava narodna vlada osvoboditve Jugoslavije, pod vodstvom narodnega junaka mar- šala tovariša TITA,ki si je namah pridobila, za- upanje vseh jugoslovanskih narodov ter uživ- ve~ ugled in priznanje vseh zaveznikov.Sestal se je tudi I.demokratični Vrhovni Zakonodajni Odbor, ki vrši naloge parlamenta;osobe, ki sestavljajo vlado in parlament so dovoljno jamstvo, da poli- tika bodoče Jugoslavije ne bo krenila s poti,ka- tero so ji začrtali borci Narodne - osvobodilne vojske. Vir, propagandni odsek —00O00— Zatrli vse ste, ne zatrete klic?, ki ga ima na svojo mater dete, in pesmi ne, ki v naših bojih pete nam vnemajo plamen srca in lica. Al.Gradnik j 16 Nenadno je prišlo povelje: l'Odhod! " Iz gor- ske vasice smo se po strmem bregu povzpeli na vi- šino okrog 1200 m in v trdi noči dosegli kraj, kjer je bival naš bataljon. - -Po veselem pozdravu 3 tovariši' in kratkem odmoru smo krenili po gor- ski stezi dalje do planine, kjer nas. je čakale druga naša e dini ca. •: • ' • Sede ob ognjih gmo se pogovarjali o borbah zadnjih dni.Zapeli smo nekaj"naših" in poslušali radijska- poročila,Povečerji smo polegli po sla- mi. Dež in sneg sta nam peia uspavanko.Straže so skrbele, ds nas sovražnik, ki ni. bil daleč,ne bi presenetil.Požarni pa so prilagali poleno za po- lenom na preprosta ognjišča... Klic - močnik - nas je postavil na noge. ;?o zajtrku "se-nam je predstavil novi komandant bri- gade - postaven Bosanec*- ki na.ui je prinesel po- zdrave bratske,junaške Proletarske brigade.Pove- dal nam je nekaj svojih doživljajev iz borb. Cas do kosila nem je hitro; potekal ob predavanjih in razgovorih o političnem in vojaškem položaju. Po kosilu je zapela harmonika in se oglasila pesem. Dež in .sneg'sta se borila z vetrom. Ob nastopu mraka je-bila naša dolga kolona že.spet na potu. Gorske steze- veter - sneg - dež..>Kmalu nas je zajela Sma tema.Premočeni smo se približali va- si, kjer nas je- zaupnik porazdelil' po hišah. Po- večerjali smo, ' zapeli in~deloma posedli, deloma polegli. Naš cilj je bil še daleč. Ob 23. uri odhod. Zopet smo■se pomikali da- lje. Dež in sneg sta prenehala. Pod nogami smo Imeli sicer slabo, a trdo cesto. Napredovali smo 17 hitro.Telefon od može do moža nam narekuj3 stro- go tišino, Eazumeli smo. Sedaj oo š_lo zares. Za- nesljiva vodnika sta nas varno vodila skozi teme po strmi soteski oh naraslem potoku. Sem in tja l::k padec, rahel šepet, za čas pretrgana zveza in bili smo na kritičnem mestu.Kot mračne sence smo prekoračili nevarno mesto. "Pa smo ga spet pre- slepili, sovražnika!" smo se oddahnili na drugi strani.Pet se je vzpenjala v vilugah vedno višje in višje. Zdaj pa zdaj smo navili na spolske '.te- ze, pa se.zopet vrnili na pot.V malem naselju na strmem bregu kratek oddih,nato smo z^pet skrivi- li hrbte.Nahrbtniki,orožje in strelivo so po-ta- jfali vedno težji. Zgodnje jutro. Oglasil so je spanec a igramo dalje. Premagali smo strmine in prišli na planoto. r3e dobro pol ure" 3e oglasi tovariš. Zopet se požonemo,po ravnini je šlo la- žje. HodaleČ zagledamo v snegu prijazno vasico. Pridni vaščani so Ž3 opravljali svoja jutranja dela. Zadovoljni, da je naš cilj tako blizu, ramo veselo stojali dalje: po brizgi južnega snega. Ob vstopu v vas 3mo vaščane opozorili s pes- mijo naje.Prebivalci so nas prijazno sprejeli,če- tudi smo vstopili v premočenih, blatnih čevljih. Povabili so nas na tople peči, da se ogrejemo in osušimo. Ponudilo so nam ponekod mleka in žgan— cev,drugod pa ječmenove kave in kruha. Straže in patrole so zavzele določena mesta.Kuharji so za- netili ognje pod kotli.Lan je bil določen za od- 18 počitek.Po okrepčilu smo se podali k zasluženemu počitku na hleve in senike. Naslednjega dne se je pričelo .običajno logor- sko delo: čiščenje orožja in obleke,pranje peri- la, predavanja. Bil je'dan pred Božičem,zvečer - Sveti večer. Opazili smo živahno gibanje deklet po vasi. Nabirale' so za nas božična darila.Težko opravilo v težkih ča3ih a vendar uspešno. Vse za naše partizane! Zvečer ob- 6 se nas je precejšnje število udeležila maše "polnočnice".Večerja,nato p--- so nas prijazne tovarišice odvedle po hišah, kjer .-:mo bili ya večer gostje dobrih sanici, j eni-, kov.Vsak izmed nas jo dobil za praznike pribolj- šek,vrečice z okusno vsebino: kc l; kruha ali poli- ce,košček masla ali klobase,pecivo,sveže in suho sadje, cigarete in pa listič z božičnimi vošč.li darovolk. fcled petjem,pripovedovanjem dogodkov iz 1'ronte in zaledja nam je čar: hi ; žno pestjo. (Ivan Cankar ) ) \ ŽIVELI NAŠI OFICIRJI, HRBTENICA NAŠE NO VOJSICE! 19 -iJP^P Pl Težka je pot, katero si je izbral narod. Tedaj,ko je toliko opevana, toliko slavij ena • in od preobilja omamljena velikojugoslovenoka- gospoda ob prvem sovražnem navalu izgubila rav- novesje ter hitro pospravila na varno svoje za- kladnice, sama pa se potuhnila v varno zavetje, je narod ostal sam. Sprva oeupnjen nad tem,do so : njih vodniki in vodici tako ' hitro, našli pot do fašističnih in nacističnih oprod, pot v Rim in Berlin, je spoznal vso bednozt in umazanost sta- 1 rih političnih strank.Fi čuda, da so .se.vsi po- šteni Slovenci odzvali • pozivu. Tvomunistične par- tije, ki se je že 'desetletja preje borila proti skorumpiranemu staremu svetu in bila zato prega- njana kot divja'.zver. Zavedajoč 3e velikanske od- govornosti pred narodom in svetom je pozvala vse poštene Slovence ne glede na njih politično pre- pričanje ter osnovala Osvobodilno fronto. S tem je popeljala narod hlapcev Jernejev na težko pot borbe, da si sam pribori svoje teptane in oplju- vane pravice* Zmagoslavna j z bila ta borba.In če pomislimo,da se je ta borba pričela z golimi ro- kami, da je orcžje s katerim je bilo treba potol- či sovražnika bilo v okupatorjevih rokah, vidimo kako veliko delo je bilo storjeno. Danes zadržu- jejo naše armade 30 nemških divizij,katere vsled svoje nemoči divjajo in se v divjem srdu znašajo had nedolžnim prebivalstvom. Danes občuduje ves svet junaštvo partizanov,ki so tako rekoč iz nič 20 iz nic. ustvarili urejeno in najmoderneje oprem- ljene armade,ki zadajajo sovražniku 3mrtne udar- ce medtem ko naša moč raste iz dneva v dan. Odkod je vzol naš mali narod tolikih moS:'.,da je zmogel to veliko pot, ki je edinstvena v pre- teklosti ter ga uvrstil med prve "borce za osnov- ne človeške pravice? Velika ljubezen do svojega naroda ±r. ljubezen do velikega bratskeg? sloven- skega ruskega naroda, ki je kot zy s z da vodr.ica pokazal kako je treba priboriti pravice ti:.čone- mu, izkoriščanemu ljudstvu."Z uklonj enimi hrbti si ni mogoče priboriti svobode" jo dejal nas ve- liki učitelj, tovariš Stalin. Vendar nas uspehi ne omamljajo. Kajti mračni nazadnjaški cementi so še v - dno na svojem pro r,i narodnem dolu. IT a pot nam Se vedno ^»rvljajo naj- ^abnojše ovire,prporeko in podtikanja,d-4 bi za- vrl? vsaj za Trenutek veliko ljudsko v?, t v} o Njih sovraštvo do vse^r. kar jo ljudskega r..e pozna, m --- j a. 3 geslom protikomu^i&tišnega boji. in o sveto..... hlinskimi fraz t.-.i skušajo* po načrtu ne. en. stični.' zveri zanetiti bratomorno klanje in s tem uniči- ti slovenski in slovanski svet„.~a izdajalska so- dr^a,. lei ji ni nic sveto razen dobiček, . misli , d -, si bo na ta način pridobila iz rok ljudstva njfi- gove z žrtv?vmi pridobljene plodove.Kako kruto r,o vara! lli, ki neomajno zaupamo svojemu narodu, 1:1 neomajno zaupamosKomunistični Partiji, katera je v puntu vsega delavnega . človeka pokazala toliko zrelosti, požrtvovalnosti in dal eko vidnost i , l:i zaupamo v našo. bratsko, velilo Sovjetsko zvezo5ii zaupamo tudi v dano besedo Anglo-Amerikancev,ve- mo, da si pribor j enih pravic ne da.no vzeti. Zato nam je porok Rdeča Armada, zato nam je porok v borbah prekaljena Narodna osvobodilna vojska,za- to nam je porok naša Komunistična Partija. Težka je bila pot in strma« Skoro b,?mo na 11 ju. Pred nami žari soj sonca v vsem svojem nagoslavnem sijaju. Sem in tje se Še pjtika v deželi okupator.Se .u 3 luži j o izdajalske "belogardisti one nacistične prode ter dvigajo roke k "bratomornemu klan ju. Po očno utrjenih mestih zločinski jažirodoljubi s lilo gonijo mlačnega in cmahljivce v proti: .aro d-- i bo j.Toda vse bliže prihaja čas končnega obra- čuna, ki ga bo moral dati vsakdo: otrok in starec el3r?o in kmet, gospod in sir on? k. tajti narod obro ve kdo je na tej kdo rti oni strani, kdo na ;trani ljudstva k lo na strari sovražnika. Samo 2 oti sta nogoči. Srednje ni, je r:. š more biti. 'Ne orale, ne mr-sol, te bcm izpljunil iz svojih ust" .^avi pregovor .irav tako bo i^arod izločil iz svo e 3rede vse kar ni zdravega, klenega. Ta čas ni eo daleč. Bližamo se k koncu svoje zmagoslavno >uti. (Ttlirko,divizijska tehnika ) TTIDLlMflJM Ob nogah Krnu, Kulcu in Skrbi ni, se lesketajo v soncu rjovi krovi: ne eno stran Tolminke so bregovi, r drugi Sočo teče po ravnini. * * K.j j so sezidani na desetini,., kje so Gradu in Dvora zdaj zidovi, gasta.ldi, valpti, davkarji 3urovi Manzani, Attemsi in Coronini? Ostal je rod, ki jih redil je z žulji, ostali Llunihi bo in Kobali, Lahajnarji, Gradniki in Kragulji 0 puntarji so ilobro, dobro znali: kdor z - svobo do.in.svoj rod.umira gradove vse in jece vse podiraj „ - •\ (A. Graamk) /•.....) r „ /; U paJcUjm/njvJ^iMJ / Ob vznožju >čak? fctajurja se stiska mala; va- si ce. i£il? ni je in draga, kajti v njej je teklo moje življenje v revni hišici, kjer.sta se očka in namica trudila;da preživita številno družino. In komaj sem se dobro zavedel sem že s>op.il med brezštevilno vrrrtc delavcev- .trpinov, da si pri služim ovoj košček kruha. Leta 30 minevala, živ- ljenje je bile vedno trse, kajti fašistični im- perialistični str.j j je .t.Lr jvino Več. Požiral jo posestva, "upe val duše, jemal ljudi.In p-i t ;1 j--; ko je pričel emati.že najmlajše, da jih pošlje daleč od -iona krvavet za gospodarja tu j ja. Nekega mrzlega januarskega večera £>em se tru- den vračal z dola.Za menoj so hrumeli avtomobili polni mladih še nedoraslih fantov. Nekaj me je spreletelo.V meni je,Bog ve odkod, zrastel odpor in upor: "No,ne bon se boril za tujca, ne bom se boril pro i lastnim bratom!" Zamišljen sem sedel doma za mizo. Srce mi je nemirno utripalo v mislih na prihodnji dan, ko pridejo Lahoni mord' tudi po mene. Tiho se odpro vrata, v hišo stopi prijatelj Slavko in me molče povabi s seboj.Stopim za njim v mraz in noč mimo sosedove hiše v hlev.V motnem siju svetilke zagledam, pol prestrašen,pol osup- njen, zastavno postave partizanov.Bila je patro- la, med njimi moj tovariš Stjenka.Kri v Žilah mi je burno udarja.la,ko sem prvikrat pozdravljal te "bandite in krvoloke."Razvil se je pogovor.Stje- nka mi je pravil vesele in žalostne iz partizan- skega življenja. Razložil mi je v nekaj besedah smisel partizanske.borbe in mi končno rekel: "Hej, in ti boš kar Lahe počakal, kaj ne!" 23 Molčal sem,v duši me je stjskalo. Stjenka pa* jo zopet povzel: "Poslušaj, zdaj je se čas. Že jutri te lahko pobero Lahi. In potem, haj d na fronto morda prav v Rusijo, da se tam "boriš in morda padeš. Odloči se! "Eolje jo tisočkrat umreti za domovino, ko t pa živeti za tuje:.!" Vedno "bolj mi je ugajala njegova očlofcnost. Pozabil sem na očeta,mater,na sestrico in brato. lili sIj.1 sem na jutra jšnji dan,na Laho. Skočil sem in e<= odločil: "Z vami grem". Oplazil sem sc noz°j v hišo.Vsi so žc: spali. Kot t? u sem pobral nekaj hrane, nekaj obleke-Pri vratih če enkrat objamom vso hišo., potem hiter obrat v neč-ned partizane, .Druga dan smo opazovali rkozi špranje senika v katerem smo prenočili, k ko tonejo Lahi naše fante, ki se niso pravočasno po skril:,, k' »t živino v klavnico. Kar dušilo nas .jo od gn?.va-.Da bi jih lo mogli roditi! Toda Lahov je "bilo več kot dc petkrat ve£.Vendar maln maščevanja smo hoteli m latrola je sklenila, d?'napade prvo Tahe, ki jih sreča. Krak je zajel dolino ob Soči, ko 3mo se pri- pravili na.pot.Kar zapazimo tri oficirje v sprem stvu dekleu, ki prihajajo o i kakih petsto metrov oddaljene vojašnice. Takoj smo odločeni. Po skri- jemo se v bližini ceste in jih pustimo mirno,kaj- ti vedeli cmo, da se kmalu vrnejo sami. 3e3 so nismo varali.Ni minilo pol ure,ko se iz temo za- eujejo brbljavi glasovi.Tesno mi je pri srcu,ker to bo moja prva borba. Veono glasnejši postajajo glasovi. Tik pred nami se izluščijo tri postavo, brezkrbno se pdgovarjajoč o ribelih. Strel! eden - dva - p6t. "Aiuto mamma mia! lopo t božečih, Nato smrtna tišina« Hitro skočimo na cesto, kjer loži na tleh negibna postava.Toda razočarani smj. Lah jo brez orožja. Snamem mu 24 " plašč in brž v noc. Skrajni cas je že. Kajti za nami se oglase stronice in puške kot da -smo na fronti. Mirne ušes sikajo krogije, da mi zastaja kri.Ko pa vidim poleg sebe tovariše, ki se peti- homa smejejo in zbijajo šale na račun ropota la- škega orožja, mi zraste pogum in volja,da posta- nem tudi jaz tak kot so oni,da postanem res pra- vi partizan. Se pokajo puške,še lajajo strojnice v noc. Toda mi smo na varnem,ob bregu hčere pla- nin, ki pa M ni bila prav nic všec, ko sem oku- šal nje ledeni hlad, bredoc njene mrzlz valove. Na drugem bregu se je doj pogled vrnil k oča- ku Katajurju, ki si je umival svojo sivo glavo v žarkih pravkar vzšle lune.Zdi se mi,da je nagnil svojo sivo glavo. Zdi se mi,da se mi je nasmejal in mi pokimal. "Zbogom Sivko moj" sem se poslovil od njega. "Zbogom in nasvidenje,ko bo prosto, tvoje kralje- stvo kletega tujca»ki oskrunja tvojo prelepo po- sest. (Vanja, politkom. diviz.cete) 2*5 Dne 26.decembra je londonski radio pod^l te- denski pregled člankov londonskega časopisja o Jugoslaviji in njeni .borbi. Londonski časopisi pišejo o naši vojski in njenih uspehih kot enako vrednih zavezniškim na drugih frontah. Še se spominja kdo od nas, kako so govorili o prvih naših partizanih pred dvema letoma,o naših prvih junakih,ki so pričeli z noži in vilami bor bo za svobodo, borbo z*1 narod, za človeka? Izko- riščevalska klika je -takrat blatila, te edinstve- ne borce z namenom, da razoroži in uspava uporne ljudske množice ter trdila,da je vsa borba proti moderno opremljenemu sovražniku nesmisel. In da- nes?0 tem "nesmislu"govore vse radijske postaje, pišejo časopisi kot o najuspešnejši borbi današ- njega časa.Ves svet priznava veličino in vzviše- nost n«še mogočne borbe, ki so jo hrabri borci Narodno osvobodilne vojske razvili iz gole bor- bene volje v strašni ognjeni plamen, ki žge eov- raga, mu ne da nikjer miru ter mu povzroča neo- zdravljive rane. Da,za naše prve partizane nima- mo besed, da bi piogli povda.riti njih veličino. Gledati moramo nanje in njihovo delo s spoštova- njem ter obenem s ponosom, da je naš narod dal take sinove, Neki zavezniški časopis trdi, da je Hitler s svojimi hordami o Božiču 1940 stal na ledeni plo šči in imel edinega sovražnika- Anglijo.O Božiču 26 • 1941 se je mor~l boriti že proti dvema: Angliji sta se pridružila-Sovjetska zveza in partizani. Ko se je pridružila o Božiču .1942 še Amerika, je Hitler že drsel po ledeni plošči. 0 Božiču 1943 pa je Hitler z vso svojo navlako zdrknil,ker dr- ži Narodno osvobodilna vojska, ki je zrastla iz partizanskih edinic, fronto enakovredno drugim. Jugoslovanski narodi so si s svojo neizprosno in junaško borbo priborili suverenost ter pravice, da si sami kujejo svojo bodočnost, si izbirajo svoje vodstvo in obliko vladavino.V tej borbi pa jim bodo zavezniki pomagali, kolikor bo mogoče. Dokaz, da n«sa vojska, predstavlja silo-regul-rno vojsko, je v dejstvu, da so.navzoče .pri Vrhovnem štabu NOV in POJ vojaške zavezniške misije. Istega dne je govoril prof.Kneževič po radiu ter temeljito razkrinkal vso Pavelicevo in Nedi- cevo bando.Ti zločinci trdijo,dr Titova vlada ni narodna, ker v vladi ni ne Srbov ne Hrvatov. To- da, pravi govornik, kateri in kakšni ljudje so v tej vladi? To so ljudje kot Hibar,ki je žrtvoval dva sineva v tej Osvobodilni borbi,Zečevič,ki je pred dvema in pol letoma začel z delom za prebu- jenje srbskega naroda in ljudje kot Vladimir Na- zor, največji današnji hrvatski pisatelj in cela vrsta drugih rodoljubov. Ne le, da so v Titovi vladi zastopane vse jugoslovanske narodnosti,za- stopane so različne poštene politične struje. To so bistvene oblike Titove vlade,ki ji dajejo ti- sto pravo narodno lice, kakršnega so si jugoslo- vanski narodi želeli in šli zato v borbo. Na drugi strani očitata Nedič in Pavelič,da so Titovi partizani komunisti . In.-če so, pravi go- vornik, jim moremo šteti to le v dobro, ter jih to še bolj odlikuje,saj se bore proti hitlerjan- skemu okupatorju in izvršujejo tako svoje veliko poslanstvo. A Nedič, Pavelič ,Rupnik?Prav vseeno nam je, kaj ti mislijo o nas. Za nas so to ljudje prete- klosti .Grozno je le to,da so s svojim podlim de- lom povzročili bratomorno klanje. Maršal Petain je bil cd francoskega naroda proglašen za vele- izdajalca vsled političnega sodelovanja s hitle- rjanci. Zato ga bo narod sodil. Toda zločinstvo naših hitlerjanskih podrepnikov se s Petaincvim sploh no da primerjati - toliko je večje.. Tako govori svet o našlTako govori tisti svet ki nas pred dvema letoma ni poznal! Majhni ter skromni so bili naši začetki v temnih gozdovih,v neprehodnih grapah. A danes imamo pred seboj ve- ličastno armado, plod nadčloveških naporov.Obču- duje jo ves svet.Nje trda pest udarja neprestano po sovražniku, dokler ga ne stre. (Saša,kulturnik XVIII brigade) ŽIVELI PARTIZANI,DOSLEDNI EORCI ZA NAŠO SVOBODO! 23 P O H i/./4 L A .Štab XXXII. divizije NOV in POJ izreka pohvalo tovarišu PAVLOVICU VELISAVU« komandi- rju 2.čete,I.bat.XVIII.bri- gade za hrabrost vboju pro- ti utrjeni sovražnikovi po- stojanki Tolmin. Tov.Pavlo- vi č je v družbi dveh tcva - riš.ev prvi naskočil bunker in priboril strojnico Bredo in jo takoj uporabil proti sovražniku.- Tovariš Pavlo- vi č naj bo vzgled, kako se je treba boriti za narodno osvobojenje! JO&TiL) PLAN1 MCU V JPOM1N V torek 21. decembra" 1943 •'si nas zapustil dragi Jože. Vest o tvoji smrti nas je ganila vse v dno srca. K.o se je pričelo osvobodilno gibanje, si bil prvi med aktivisti OF. Nisi se ustrašil terorja okupatorja. Zavedal si se,da si bo slovenski na- rod samo z delom priboril- svoje pravice. Najprej si delal v Ljubljani,ko pa si videl,da naša voj- ska potrebuje političnih delavcev, si šel v njo in se ji popolnoma posvetil. Postal si sekretar PK, ZlCtu za Primor sko. Delal ""si uspešno, in vztraj- no. Nisi se ustrašil zaprek. "Tvoja volja jo oje- klenela. Z vso vnemo poprijel dela, ICti ja je nalagala OF, Toda ko 'si".v "Soški" IritMt pregledoval mladi !:;.č.er», si poftal žrtev rt^ms :cj- ške krogiJe. • • Tvoje telo bo ' cšrohnelo, toda tvoj-duh T n bo cstal v vodnem spominu.Pozlia mladina es "•o bo spominjala in ti bo hvaležna'*za ves tvoj trud. S svojim delom si nam pokazal kako jo tr-ibu graditi, pokazal si mladini,da 30 ne i;ae 3trašlt? žrtev.Svoje mlado življenje si žrtvoval na oltar zlate svobode, za lepšo in srečnejšo bodočnost slovenskega naroda. , . . (Pavle) 29 1 lifi nrr (T DUM u t aic& mil. .aivizlje NOV i a ?Cj l0 v ,„c_ ?eoa 1943 vodile ostro borb*, * okupator .1 jo ho:el oropeti in požiga*! nase v*ei tw oo -»ovca pa do St. Vilke pilSoto. We so ofenzivne akcije proti okupatorskiroBtojar/^a " '"^uiataeii^ N-2a olnda vojsk je žei* 1, ^ u avojioi Srpani dok-.^l- • svojo borbenost !.: voljo zagati kad sovr^riko- za vsako cteno. " "'v "iko jo SN03 "Sc3k=". v neSi mod 1U :2. aeccmbra porušil-- cesto pri jrjLuSah ter cest- 3o- voc - Trbiž. Akcija je nspel-, tako, da bo costa za nekaj »asecev leuporabna.Jaftl.sti, k-s S3 etr..' l°i0 lEl?-V°-h nilh°™e* Poročnik? najstrožje kaznovani. Zvoz?. a PoaSijo je r- k« način prekinjena. V no3! od 1 v.na 15.dec.eo odlnicc- i3te ^i- gade izvrglo sobotazno akcijo n, telefonsko 11- n jo T o- Xobarid, podrli B0 k O drogov, pore- zali Žico m jO -rgli v Sočo -;:.doo. je sovražnik tfmSa! prodiral iz Tol iftf ^ V sa3ri ^oti vasi Cadru,kjer je D^li tudi nuaa bolnica. Hafii so taioj 3- oed"1 i odrejene položaj o in sprejeli borbo.Ena naša -a' «eoa je prifila N,mcem za hrbot in jim tako ineao So6i.a «m Ostali p,. ao z mo3lCffi popol_ nema razbili sovražnika ter mu prizadejali težke izgube: 20. mrtvih in 15 r*nj:)~.ih Druga edinica te brigade je v noci od 17. na lO.rtfco^^rsra demonstrativen napad na Hudojuži- no in čuvajnico pri prangerju. Eudojugino so ob- streljevat 3 tpgkim metalcem mm in z najmanj /, minami zadeli postajo. Sovražnik jo utrpel večjo 30 Dtevilo ranjenih. Čuvajnico so napadli v juriču> ker pa je bila močno utrjena so se moroli umak- ni ti,uspelo pa jim je zadati sovražniku tey,ke iz gube.Uinerski vod je porušil železniški most 2.0d Prangerjem in čuvajnico. V isti noči so edinice X/IIc brigado napadle postojanko v Koritnici. kjer se je nahajale nad 50 bersaljerov. Borba jo bila zelo trda, kei' 00 se Italijani utrdili v vojašnici. Posebne so se odlikovali naši bombaši, ki so v j uri šu zmetali 'bombe skozi okna in tako povzročili g ker a,i popo- lno razrušenje hiše ter ubili večjo število vo- jakov ter oficirja. I j 'je noči so vrgle v 7,rak z* dani cestni mc's+ v dolžini 6 metrov pri Grahovem, llost je popol- noma porušen. 7 noči od 1P. na !9. dec. j'-: edini ca IUIII . brigade izvršila akoi^o, ki po .r/ojtr obsege. n u spolnosti prekaša vsa do sedmin j o. Napaden je bil rudr ".k v P.ajblu, ki jo proizvajal dnevno 600 '"le 700 ton cinka j.n svinca. Naši 1 borcem je uspelo zavreti rudnik ter popolnoma uničiti in razrušil vse rudniške naprave kakor tudi kabine za'r izdo- ljevanje električnega, toka z /semi instrumenti, in dvema Diesel motorjema za rezerve.lier so na?ii vrgli v zrak kondukturo za vodo, ki pelje k cen- trali, so prenehale delovati vse črpalke in je voda popolnoma zalila rudnik ter ga onesposobila za vsako nadaljno uporabo.To dejanje je vzbudilo občudovanje in odobravanje med civilnim prolival stvem in rudar ji, ki so bili 'zaposleni-v rudniku, saj je z njegovo onesposobitvijo prizadejan hud udarec nemški vojni industriji, ki tako zelo po- trebuje surovin,ki so potrebne za vojsko. Akcije je vodil komandant Jcško, ki jo je kljub težavni in zasneženi poti in močno zastraženim rudniškim objektom, izpeljal nad vse dobro, 31 22.dec. so edinice XVII.in XVIII.brigade vd dile zmagovite borbe v okolici Nemškega Ruta in Granda. Sovražnik je prišel z večjimi silami ter skušal prodreti v vas. Naši borci so presenetili sovražnika z drznimi napadi in ga po vec urni bitki pognali v beg. V smelem jurišu so ujeli 3. Nemce,med njimi podoficirja, pobili okoli 50 so- vražnikov med njimi enega podoficirja, zaplenili precej pušk, 2 mitraljeza. in vec vojaške opreme. Sovražnik je pogrešal poleg mrtvih in ranjenih še 120 svojih vojakov. V noci od 25.na 26.dec.so edinice XVIII.bri- gade napadle postojanke pri Oblokah in ob tej priliki zajele 7 bersaljerov, 1 mitraljez, mnogo munic:je ter 2 pištoli. Drzno akcijo je vodil iniciativni,izkuseni komandant tov.Sretan Djena- dije, absolvent oficirske šol pri Vrhovnem šta- bu N0V-T-. N' slednji dan je na 3 a zaseda, ki b*la v, bližini Logarš6,nagnala nvojimi vtrali -v pani- čen beg okrog 50 bersaljerov, ki so bili namen- jeni - r o p an j o v * ?. j c: j. i i o , Tovariši in tovarišice! Kakor je naša borba dolžnost n-^.s vseh,, ta- ko je tudi naše-glasilo naša skupna zadeva.Kakor ne more posameznik izvojevati bitke,prav tako ne zmore posameznik sam spisati lista,"ki bi povsem ustrezal svoj-emu namenu. Zato vabimo vse k sodelovanju! Pišite o par- tizanskem življenju, o bojih, o življenju našega ljudstva. Pošiljajte nam pesmi in risbe.Ne izgo- varjajte sp, na ne znate pravilnega jezika,ure- dništvo bo popravilo vaše prispevke. • . , Pogumno na delo! Uredništvo 32 t Izdelala tehnika XXXII. divizije Izdelala tehnika X£XII. divizije