DR. VLADIMIR GUZELJ — OSEMDESETLETNIK Dne 19. marca 1898 se je Jožefu Guze- lju, posestniku Kasarne v Loki, in ženi Alojzij, roj. Juvan, rodil prvi sin Vladi mir Jožef. Rodil se je torej v hiši, ki je poleg gradu med zgodovinsko najime nitnejšimi poslopji v mestu. Kasarna je velika dvonadstropna stavba ob vstopu na Kamniti most, nasproti nekdanjih Selških vrat, zaznamovana sedaj kot Blaževa ul. 10. Dr. Pavle Blaznik piše o njej v Loških razgledih XX/1973, da jo je sezidal oskrbnik loškega gospostva Lenart Siegesdorfer pred letom 1544, sta ra je torej že 4.35 let. Sto let pozneje (1. 1641) so jo njeni vnuki prodali Korbini- janu Fiimpfeilu, ki je bil tudi freisinški oskrbnik. Spet čez sto let (okoli 1. 1750) je prišla v posest mesta Škofje Loke. Blaznik pravi: »Mesto je že od 17. sto letja sem moralo premagovati hude te žave ob pogostih premikih vojaštva, ki se je tod zadrževalo celo po več mese cev. Škof j a Loka je namreč morala po skrbeti —• sicer proti plačilu — za nasta nitev in prehrano teh posadk. Desetletja in desetletja je mesto vojaštvo sproti po- razdeljevalo po hišah, kar je bilo veza no z mnogimi nevšečnostmi. Z nakupom Kasarne se je ta skrb temeljito zmanj šala, saj se je mogla v tem obsežnem po slopju sproti nastanjevati celotna posad ka, ki se je v mestu zaustavljala. Tako je poslopje dobilo ime Kasarna, ki se je obdržalo do danes.« Konec 18. stoletja je Kasarna postala spet zasebna last. Pridobil jo je kaščar Jakob Ignac Cebal (pisano Zeball). Od rodbine Cebal jo je 1. 1859 kupil Jurij Guzelj, od njega pa jo je podedoval 1. 1868 sin Janez, Vladi mirov ded, 1. 1897 pa Janezov sin Jožef. Vladimirov oče. Tako smo Vladu, ko je bil še šolar, rekli Kasarniški Vladko. Guzeljev rod izvira iz Puštala. Po ma tičnih knjigah ga sledimo tja v leta oko li 1630, to je do začetkov matičnih knjig. Praded dr. Vladimirja Jurij Guzelj se je rodil še v Puštalu kot sin Franca Gu- zelja, kampelmoherja (glavnikarja). Nje gova glavnikarska delavnica je bila zelo velika in je proizvajala kvalitetne izdel ke. Mladi Jurij je bil podjeten trgovec, ki je izdelke dobro prodajal in obogatel. Znano je, da je z ženo v kočiji potoval na svetovno razstavo v London. Pri raz prodaji grajskih zemljišč 1. 1864 je kupil obsežne travnike v Desni in gozdove v Lubniku, Crngrobu in Tošču, na licita ciji v Ljubljani pa domačijo v Loki na sedanji Poljanski cesti št. 2. V vogalnem delu je dal sezidati novo dvonadstropno stavbo, pomaknjeno v breg, za kar so »odkopali del hriba in je pri delu več brezposelnih dobilo zaslužek«, kakor je Jurij navedel v prošnji, ki je bila ohra njena do zadnje vojne. Novo stavbo je vzelo v najem sodišče, zdaj je v njej skupščina občine. V Skalcah, kjer je zdaj elektrarna, je zgradil žago in nato še iz- delovalnico parketov. Pri Balantu so ta krat imeli okoli 40 konj, da so dovažali hrastove hlode. Jurij je bil tisti, ki je zapustil Puštal in pognal korenine v me stu. Njegov sin Janez, Vladimirov ded, se je že rodil v Zgornjem Karlovcu št. 33 usedaj Poljanska cesta 10) in bil po tem posestnik pri Balantu (sedaj na ti stem prostoru avtobusna postaja), kjer je prevzel gostilno, ki je bila že prej v hiši. Dedu Janezu se je rodilo 14 otrok, od teh se jih je 10 poročilo, si ustvarilo družino in zavzemalo bolj ali manj po membne družbene položaje. To so bili Vladimirovi strici in tete. Stric Avgust je bil gozdarski inženir. Janko je bil 309 predstojnik sodišča v Opatiji, poznejši državni pravobranilec v Mariboru, poro čen je bil s hčerjo Otona Detele, dežel nega glavarja in graščaka pri Sv. Duhu. Franja se je poročila s predsednikom so dišča Albertom Levičnikom iz Železni - kov. Marija je bila žena grosupeljskega župana Franca Košaka. Matilda je bila poročena z učiteljem Bogomirom Kren- nerjem. Ignac je ostal na domu pri Ba- lantu, imel gostilno, velike hleve in po sestvo. Aleksander je bil finančni kon- cipient v Litiji in je mlad umrl. Oto je imel gostilno na Poljanski cesti in bil lastnik stavbe, v kateri je bilo sodišče. Štefanija je bila žena Antona Lapajneta, pisarniškega ravnatelja kmetijske šole na Grmu. Vladimirov oče Jožef ali Kasar- niški Pepe, kakor smo mu rekli, je bil lastnik Kasarne, v kateri je bilo mnogo najemnih stanovanj. Ukvarjal se je z iz delovanjem in prodajo kisa, zato so ne kateri zamenjavali ime kasarna in ki- sarna. Po vsej rodbinski tradiciji in zve zah z obsežnim sorodstvom ni bilo dvo ma, da bo Vladimir študiral in zavzel po ložaj izobraženca. Po končani ljudski šoli v Skofji Loki je šel Vlado v gimnazijo v Ljubljano, po dveh letih pa so g.a dali v škofove zavode v Šentvid, zadnja dva razreda pa je spet obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1916. Ta koj po maturi je bil poklican k vojakom in je služil pri 17. pešpolku kranjskih Janezov. Na fronti v Tirolah ga je ob italijanski ofenzivi zasula eksplozija v jarku in so ga odpeljali v bolnico na Du naj. Drugič je bil v tirolskih gorah za strupljen od plina in se je zdravil na Češkem, nakar je šel še tretjič na tirol sko fronto, kjer je kot poročnik dočakal konec prve svetovne vojne. Po vojni se je 1. 1919 vpisal na medi cino v Zagrebu in je tam napravil prvi rigoroz, potem je šel študirat na Dunaj in je 1. 1924 diplomiral za doktorja me dicine. Enoletni staž je opravil v bolnici v Ljubljani in se nato specializiral v ki rurgiji, postal asistent in 1. 1933 primarij kirurškega oddelka, 1. 1944 pa njegov vo dja. V marcu 1943 je na željo profesorja dr. Božidarja Lavriča, ki so ga odpeljali v konfinacijo v Italijo, prevzel vodstvo kirurgične klinike in jo vodil do njego vega povratka poleti 1945 in še pozneje pogosto ob odsotnosti dr. Lavriča. Okto bra 1945 je bil izvoljen za izrednega pro fesorja kirurgije na medicinski fakulteti po Lavričevi smrti pa za rednega profe sorja. Tako je 25 let predaval kuurgijo in spada večina slovenskih zdravnikov razen najstarejših in najmlajših iz zad njega desetletja med njegove študente O splošni kirurgiji je predaval tudi na stomatološki kliniki. Po ustanovitvi poli klinike je bil deset let šef njenega kirur škega oddelka. Profesor Guzelj je izpopolnjeval svoje kirurško znanje na nemških klinikah in bolnicah. Delal je na Sauerbruchovi kli niki Charite v Berlinu, v BShlerjevi ne zgodni bolnici na Dunaju, na kliniki v Miinchnu in v Hamburgu. Spoznal je no ve metode operiranja in zdravljenja, sklenil poznanstva s strokovnjaki kirur gi in dobil vpogled v strokovno literatu ro. Miinchensko kliniko je malone vsako leto obiskal in se poučil o novem v ki rurgiji. Sprejet je bil za rednega člana mednarodnega kirurškega društva Soči- ete Internationale de Chirurgie s sede žem v Bruslju kot edini iz Slovenije, članstvo v nemškem kirurškem društvu je pa odklonil zaradi ravnanja okupa torja pri nas. Dobre zveze je imel tudi 7, jugoslovanskimi kirurgi, posebno ak tivno je sodeloval s profesorjem Juzba- šičem, predstojnikom kirurške klinike v Zagrebu. Organiziral in vodil je 1. sesta nek kirurško-ortopedske sekcije Sloven skega zdravniškega društva v Celju 1. 1952 in v Mariboru 1. 1954. Z referatom je nastopil 1. 1937 na jugoslovanskem ki rurškem kongresu v Ljubljani in 1. 1953 na sestanku slovenske in hrvaške kirur ško-ortopedske sekcije v Celju. Udeležil se je jugoslovanskega kirurškega kon gresa 1. 1951 v Beogradu, kongresa nem škega kirurškega društva 1. 1953 v Miin chnu, intersekcijskih sestankov kirurgov 1. 1961 v Puli, 1963 na Bledu in 1965 v Rogaški Slatini. Mnogo je pisal v Zdrav niškem vestniku, v beograjskem Medi cinskem glasniku, v Zborniku kirurške klinike in nekaterih inozemskih strokov nih glasilih, kjer je objavljal svoja teo retska in praktična spoznanja o patolo giji in terapiji ščitnice in golše, želodca in črevesja, trebušne slinavke, bezgavk in izboklin na žilah (aneurisma). Veliko je pripomogel za napredek anastezije, ko je sodeloval pri uvajanju novih načinov narkoze. V sodelovanju s kliniko v Zii- richu je preučil pseudotuberkulozni ba cil kot povzročitelja vnetja slepiča. Na 1. podiplomskem tečaju iz kirurgije za zdravnike splošne prakse je predaval o motnjah v delovanju želodca po opera ciji, o čirih na dvanajsterniku in o ana- 310 tomski strukturi roke. Bil ju član višje zdravniške komisije, invalidske uprave pri Svetu za zdravstvo, komisije za pri znanje naziva primarij in namestnik vo dje komisije za anestezijsko službo. Po upokojitvi 1. 1968 sodeluje še kot član višje vojno-invalidske komisije. Opravil je nešteto operacij, med njimi eno od redkih, tj. operacijo tumorja na trebušni slinavki. 'Dolga je vrsta ljudi, ki jim je povrnil zdravje in jim rešil življenje, med njimi med vojno marsi- kak ranjeni borec. Po operaciji je skrb no spremljal zdravljenje bolnikov, jih bodril in jim vračal pogum in voljo. Po sebno rad je obiskoval paciente iz loških krajev in se po domače z njimi pogovar jal. Še zdaj, ko je že deset let v pokoju, gre skoraj vsak dan na kliniko, se zani ma za delo sedanjih kirurgov in obišče kakega znanca bolnika. V prostem času je imel največje ve selje z lovom. 2e v mladih letih sta se z bratom Milanom, ki je študiral na vi soki šoli za svetovno trgovino na Duna ju in bil potem komercialni direktor pa pirnice v Vevčah, udeleževala podvigov loških lovcev po Sorskem polju in dru god. Kako priljubljen in upoštevan je dr. Guzelj med kolegi zdravniki, sta pokaza li prisrčni slovesnosti ob njegovi 80-let- nici, ki sta ju priredila Klinični center iz Ljubljane v hotelu Transturist v Lo ki in Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Tudi naše Muzejsko društvo čestita svojemu članu dr. Guzelju ob le pem jubileju z željo, da bi v zdravju in moči še dolgo spremljal napredek naše ga zdravstva in svojega rodnega mesta. France Planina 311