AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
28. junija 1973
SPET NOVA USTAVA V JUGOSLAVIJI
Doslednost v načelih
Pod znamenjem nejasnosti III
V zadnjih dveh številkah našega lista smo na tem mestu opisovali razno odtenke komunistične nevarnosti za našo skupnost, naš narod in ves svet. A-nalizirali smo privlačnost komunizma v nerazvitih državah in videli, kako se upi delavskih množic v praksi izjalovi pod komunistično diktaturo novega razreda. Vendar naj zabeležimo tudi, da kljub vsem tem očividnim dokazom, mnoge o-čarajo delni uspehi komunizma in držav kjer vlada rdeči režim.
Ne smemo pozabiti kakšni so bili propagandni uspehi komunizma, ko je Sovjetska Rusija spustila v vesolje prve Sputnike. S tem tehničnim dosežkom so kaj hitro skušali dokazati nadvlaoo dialektičnega materializma nad ostalimi idejnimi strujami. Prav tako se dogaja na ostalih poljih znanosti in umetnosti. Ta propaganda je učinkovita v svetu, kljub uspehom nekomunističnih velesil, še bolj učinkovita pa je v sami Sovjetski zvezi in ostalih komunističnih državah, kjer se uspehi demokratičnih družb omalovažujejo, lastni neuspehi pa zamolčijo.
Vendar, kakšna je cena komunističnih dosežkov na raznih poljih? To je cena revolucije, prelite krvi, nasilja nad ljudmi in nad idejami. Bertrand Ru-ssell, angleški filozof, ki je sicer toliko škode naredil s svojo politično nejasnostjo svobodnemu svetu, je zapisal v svojem „Boljševizmu“: „Če bi bilo mogoče doseči bolj pravičen gospodarski sistem le s tem, da se zapre vsako pot razuma do svobodnega raziskovanja in se razum znova vrže v intelektualne ječe srednjega veka, bi smatral to ceno previsoko.“ In vendar to dela komunizem na vseh poljih, ko vsako delovanje strogo podvrže svojemu neznanstvenemu dogmatizmu.
„Popolen komunist ni le človek ki misli, da bi morala biti zemlja in kapital skupna lastnina, in da bi morala biti proizvodnja razdeljena čim bolj enako mogoče. Je tudi človek, ki poseduje večje število dogmatičnih principov — filozofski materializem na primer —, ki čeprav bi bila lahko mogoča, jih z znanstvenim temperamentom nikakor ni mogoče dokazati“, pravi Russell v isti knjigi. In s tem zadene v točno. Le prerado se parcializira komunizem kot socialno strujo, ne da bi upoštevali, da je nred-vsem kozmovizija, ki sloni na dialektičnem. materializmu, na brezboštvu. in kateri ie socialna struktura in razredni boi le knniiček, na katerem jaha proti svojemu ciliu: svetovni nadvladi.
Je v takem položaju mogoče govoriti o dialogu s komunizmom? Vsekakor ne, kajti komunizem, čeprav v praksi spreminja metode, v vseh letih od svojega početka ni niti za las odstopil od svojih principov. Ni pa tudi še nič odstopil od svoje prakse, revolucije, diktature in sredstev. Za dosego zastavljenih ciljev se komunizem poslužuje vseh sredstev, ki mu pridejo v roke. Naj šibo to ,rop, požig, umor“, kot so doma peli z Borom, najsibo „dialog“, ki se ga poslužuje povsod tam, kjer s svojimi nasilnimi metodami ni uspel, dialog, ki nikakor ni iskren, od trenutka, ko komunizem v njem vedno vidi le sredstvo zmage in ne sredstvo resničnega zbli-žanja. Z Djilasom lahko ponovimo, da ni mogoče govoriti o „komunistični morali“ in ne o „novem socialističnem človeku, dokler je ta morala podvržena ciljem.
S tega vidika je tudi brez podlage imenovati „dialog“ razna sestajanja in pogajanja npr. s strani Cerkve z Vladami komunističnih držav, ko gre v bistvu le za osnove koeksistence. S komunizmom se je treba boriti, ni ga pa mogoče zanikati. S tega vidika so slična pogajanja umestna. Brez mesta pa b, bil dialog, ki bi zahteval odstopanje od načel, saj komunizem od svojih načel ni odstopal doslej, in ni verjetnosti, da bi to storil v bodoče. Edino možen bi bil dialog z posamezniki, s komunistom, ki spoznava napačnost svojega stališča, ki išče novih poti, ki iskreno tiplje za resnico. A koliko je takih?
Z našega stališča, s stališča družbe katere podlaga je svoboda in dem okra cija, je boj, načelni boj“ proti’ komuniz-
Število družbenih in gospodarskih kriz v komunistični Jugoslaviji je sorazmerno s številom jugoslovanskih ustav.
Doslej je jugoslovanska komunistična partija štirikrat spremenila ali zamenjala državno ustavo. Prva ustava je bila vpostavljena pred 27 leti, se pravi leta 1946, ki je bila skoro dobesedna kopija takratne Stalinove sovjetske ustave. Nato so ustavo prilagajali nastajajočim razmeram, ki jih partija dejansko ni mogla obvladati, dasi je trdila, da jih ona vodi. Komunisti dvai-setega stoletja namreč še vedno sanjajo o nezadržnosti razvoja človeške družbe, kakor jih je pred poldrugim stoletjem naučil nemški jud Marx. Mednje spada tudi jugoslovanski partijec Edvard Kardelj, samo po rodu Slovenec.
Novim , družbenim okoliščinam, se pravi novim krizam v jugoslovanski partiji sami, so sledile nove jugoslovanske ustave. In ker se komunistična Jugoslavija, se pravi jugoslovanska komunistična partija, sedaj nahaja v novi druž-beno-gospodarski krizi (lansko in predlansko leto je ves svet opazoval trhlost jugoslovanskega komunističnega sistema, ki se ohranja zaradi sovjetskega zaledja), se je jugoslovanski partijec Edvard Kardelj odločil spet sestaviti novo ustavo.
Nova ustava bo že peta v zadnjih sedemindvajsetih letih, se pravi povprečno vsakih pet let ena. Toda tokrat se je Kardelj odločil za temeljito spremembo. Meni, da z amandmaji ali prilagoditvami ne bo „dohitel časa“ in je zato prepričal diktatorja Tita, da je treba izdelati povsem novo ustavo, „do dna revizirati strukture uprave javnega živ-lienia.“
Šestdesetletni teoretik jugoslovanskega komunizma Kardelj, ki ugotavlja, da sistem tkim. samoupravljanja ne prinaša sadov, ki si jih je v svojih iluzijah zamislil Kardeli, še vsemogočnost par-
tije se je začela v tem sistemu resno majati — si je zato sedaj izumil novo vrsto ljudskih predstavnikov, s katerimi namerava napolniti kongresno dvorano v beograjskem parlamentu, ki naj partijskemu vodstvu spet seveda samo kima: v Beograd bodo po novi ustavi prihajali „delegati“, ki naj bi bili predstavniki delavskega razreda, „ki dela in proizvaja.“ Delavski „delegati“ bodo sedeli v vseh političnih in upravnih organih države, od najnižjih, preko republiških parlamentov do parlamenta v Beogradu. Ti „delegati“ naj bi — tako Kardeljeva teorija — „vsakikrat, ko bo potrebno, zapustili tovarne ali pisarne in odšli razpravljat in reševat splošne politične probleme.“
Po novi ustavi, ki jo spet pripravlja Kardelj, bosta v Beogradu dve zbornici: prva, „tkim. Svet republik in pokrajin“ bo „zagotavljal enakost med šestimi federativnimi republikami in dvema avtohtonima pokrajinama. Druga, tkim. „Svet delegacij“, bo sestavljena iz delegatov delavskih skupnosti. Bo prav za prav politična zbornica, ker bodo vsi zakoni morali skozi ta „Svet delegacij“.
Kardelj je tudi ugotovil, in z njim drugi partijski veljaki, da je lažje neovirano vladati nad narodi Jugoslavije, če sedi na vrhu manj partijcev. Zato namerava predsedstvo republike od sedanjih 22 članov skrčiti na devet, enega na vsako republiko ali pokrajino ter enega predstavnika jugoslovanske komunistične partije, Tako Kardelj postavlja komunistično partijo samo direktno v ustavo, kar se dogaja kot absolutna novost v današnjem komunističnem bloku.
Seveda je samo po sebi umljivo, da bodo vsi člani nove vladne deveterice oartijci, kar pomeni, da bo partija kljub novi ustavi ostala še vedno edina odločuioča nolitična sila v državi.
Trije primeri nestrpnosti
BET
Proces protiverske nestrpnosti v Sloveniji nam podaja vedno nove primere, ki dokazujejo pravi namen režima, ki mu je kaj malo do mirnega sožitja s Cerkvijo, a kaj veliko do njene uničitve. Trije primeri, ki jih danes navajamo, so kaj značilni, saj pokažejo na različne odtenke tega konflikta, ki doseza že velik obseg.
Na prvem mestu objavljamo primer komunističnih organizacij v Železnikih, ki so napadle župnika Maksa Ocepka, ker je pri dveh pogrebih članov partije, za katere so sorodniki prosili, da bi bili cerkveni, zahteval, da gre križ pred zastavami organizacij Zveze borcev. Predsedniki krajevnih organizacij so poslali sledeče pismo, ki ga je ljubljansko Delo objavilo 29. maja. Pismo glasi takole:
»Ušteli ste se g. župnik Maks Ocepek“
Pozabili Ste, da danes ves svet teži k sodelovanju in miru in da vse ljudstvo dela na tem, da se tudi stari spori zgladijo, in to ne glede na versko prepričanje, obliko družbene ureditve ali pa barvo kože. Tem bolj bi te stvari — dejstva morali upoštevati pri nas, v naši ureditvi, v teh krajih, ko vendar veste, da smo se v NOB za boljšo bodočnost in svobodo borili vsi od kraja. Zato, ravno zato, ker tega niste upoštevali in ste hoteli spreminjati pri nas že davno ustaljene navade, ste napravili tako napako, škodo zaradi tega imate vsekakor Vi, ne pa mi. Pozabili stp, da je smrt tisti najtežji dogodek, ob katerem naj bi se končali vsi spori, pa tudi če ti predstavljajo boj med različnimi ideologijami. Pozabili ste, da za-
mu, ena bistvenih dolžnosti. Iz te pa ni izvzet boj proti posledicam komunizma, pa tudi boj proti vsakršnemu materializmu. Socialna pravičnost je eno izmed poglavitnih sredstev v tem boju. Celotna naša pripravljenost pa mora sloneti na doslednosti. Doslednosti idealom in načelom, za katera je že toliko ljudi, tudi naših slovenskih bratov, dalo svoja življenja. Doslednost, ki bo kažipot v dobi in v dogodkih, ki se razvijalo pod znamenjem nejasnosti. ’
man pridigate, da imate za to vaše delovanje taka navodila, da delate to zaradi drugih itd. To so fraze, katerim danes ne naseda nihče več.
Zelo zgrešeno ste ocenili položaj, če ste gledali število Vernikov ali pa celo mislili, da so tisti, ki hodijo k verskim obredom, že nasprotniki današnje ure-tve. Ne g. župnik Ocepek! Naši ljudje niso pozabili, kako so živeli nekdaj in kako živijo danes, v tej ureditvi, za katero so se borili in toliko žrtvovali. Če Vas v vso to umazanijo ne bi zapeljalo slepo sovraštvo, ne bi pozabili, da so se v NOB borili ne samo ateisti, ampak vsi pošteni ljudje naše domovine, med katerimi ni bilo malo vernikov.
Mi, borci in člani družbeno političnih organizacij in društev tega spopada z Vami nismo začeli, niti ga z najmanjšo gesto nismo izzvali. Vsa ta leta smo vse svoje umrle člane na zadnji poti spremljali z našim praporom in se tako poslavljali od njih. Tako delajo tudi drugod. Nikdar nismo niti pomislil, da bi med svojimi člani, pa naj so bili ateisti ali pa verniki, delali kakšne razlike. Vedno smo v njih gledali udeležence naše velike borbe. Hoteli ste izrabiti verska čustva ljudi in zasejati razdor in sovraštvo, toda vedite, da to vsaj pri nas do sedaj nikomur ni kaj posebno uspevalo. Če Vas danes tudi verniki malone do kraja obsojajo, ste za *o krivi povsem sami. že davno bi lahko vedeli, da je tisti, ki seje sovraštvo, sovraštva tudi deležen, oziroma da mora posledice tega ali sadove take setve tudi požeti.
Zato vedite, da Vam tega ne pišemo samo borci, marveč da je to mnenie pretežnega dela občanov. Proti sebi ste obrnili tudi take, za katere ne bi računali, da se bodo obrnili proti Vam in Vaša dejanja obsojali. Slišati je bilo take izjave, da se nam jih upira zapisati. Dajali so jih tisti, ki ste jih s svojo nehumanostjo, če se blago izrazimo, tako zelo razočarali. Kako zelo ste ostali osamljeni, Vam je najbolj pokazal pogreb našega člana Kristana, ko zaradi praporov na čelu obreda niste dokončali in ste se umaknili. Zato, prav zato g. župnik Ocepek, ste se ušteli. Ko
Llamado de Perón a la concordia nacional
Al día siguiente de su regreso al país, el ex-presidente Juan D. Perón exhortó al pueblo al trabajo y a la unidad. Reproducimos a continuación algunas de las frases más destacadas de su discurso: “... La situación del país es de tal gravedad, que nadie puede pensar en una reconstrucción en la que no deba participar y colaborar. Este problema, como ya lo he dicho muchas veces, o lo arreglamos entre todos los argentinos, o no lo arregla nadie. Por eso deseo hacer un llamado a todos, al fin y al cabo hermanos, para que comencemos a ponernos de acuerdo.
No son estos días para enriquecerse desaprensivamente sino para reconstruir la riqueza común, realizando a una comunidad en la que cada uno tenga la posibilidad de realizarse. Primero la Patria, después el movimiento y luego los hombres, en un gran movimiento nacional y popular que puede respaldarlo. Tenemos una revolución que realizar, pero para que ella sea válida, ha de ser reconstrucción pacífica y sin que cueste la vida de un solo argentino. El Justicialismo, que no ha sido nunca ni sectario ni excluyente, llama hoy a todos los argentinos, sin distinción de banderías, para que todos, solidariamente, nos pongamos en la perentoria tarea de la reconstrucción nacional, sin la cual estaremos todos perdidos.
Yo quiero ofrecer mis últimos años de vida a un logro que es todo mi ambición. Sólo necesito que los argentinos lo crean y nos ayuden a cumplirlo.'
Finalmente deseo exhortar a todos mis compañeros peronistas para que obrando con la mayor grandeza echen a la espalda los malos acuerdos y se dediquen a pensar en la futura grandeza de la Patria que bien puede estar desde ahora en nuestras propias manos y en nuestro propio esfuerzo. A los que fueron nuestros adversarios, que acepten la soberanía del pueblo que es la verdadera soberanía cuando se quiere alejar el fantasma de los vasallajes foráneos, siempre más indignos y más costosos.
A los enemigos embozados, encubiertos o disimulados les aconsejo que cesen en sus intentos, porque cuando los pueblos agotan su paciencia suelen hacer tronar el escarmiento. Dios nos ayude si somos capaces de ayudar a Dios.”
Perón se je vrnil v Ara entino
POZIV K SOGLASJU
Na državni praznik 20. maja se je bivši predsednik Juan Domingo Perón vrnil za stalno v Argentino. Sprejem, ki mu ga je pripravil narod, je bil resnično impozanten, kot ga more pripraviti le množica, ki je navdušena nad, svojim idealom.
že prejšnji dan so se začele zgrinjati množice na križišču imenovanem Puente 12, kjer je bil postavljen oder, s katerega naj bi Perón govoril narodu. Prihajali so ljudje z vseh provinc, s severa, juga in zahoda. Na sam dan,
20.	junija popoldne, so uradni viri našteli tri milijone in pol ljudi, ki so navdušeno vzklikali in prepevali pero-nistična gesla, in seveda nenehno ponavljali ime Perona in Argentine.
Da ljudski praznik ni imel zaključka, kakor so ga množice zaslužile, je krivda posameznih ekstremističnih elementov, kakor so jih označile razne organizacije, ki so povzročili nemire in spopade, v katerih je bilo več ranjenih in številni mrtvi. To je preprečilo Peronov dostop na kraj zborovanja. Letalo, na katerem je potoval, je pristalo na vojaškem letališču v Moronu. Perón je le po radiju pozdravil svoje pristaše.
Takoj drugi dan, 21. junija, pa je Perón imel po radiju in televiziji nagovor na ves narod. V njem je pozival k soglasju in resnemu delu za narodno obnovo. Glavne misli tega govora pa so sledeče:
„Položaj države je tako težak, da nihče ne more misliti na obnovitev, v kateri ne bi moral sodelovati in biti udeležen. Ta problem, že večkrat sem to zatrdil, ga bomo rešili vsi Argentinci, ali pa ga ne bo nihče rešil. Zato želim pozvati vse, ki smo si končno bratje, da začnemo nastopati soglasne.
Najprej Domovina, nato gibanje in slednjič ljudje združeni v velikem narodnem in ljudskem gibanju, ki ga lahko podpira. Izvesti moramo revolucijo,
ste se spustili v take podviga, ste pozabili na to, da naši ljudje niso več narod hlapcev, marveč da so narod samoupravljavcev, ki nikomur ne bo dopustil, da bi blatil to, kar je priborjeno s krvjo in tolikšnimi žrtvami.
Ko ste ob zadnjem pogrebu po o-pravljenem obredu v cerkvi odklonili spremstvo na pokopališče in prekinili zvonjenje, ste v celoti pokazali svoj pravi obraz. Niste hoteli za prapori ZB, ZVVI in gasilcev, za temi simboli naše borbe in ljudske solidarnosti. Toda, kakor ste videli, ta pogreb se je končal v najlepšem redu in ob številni udeležbi, čeprav Vi svojega poslanstva niste opravili do konca. Zato mislimo, da Vam je ta pogreb med drugim v zadostni meri povedal in pokazal, da pri nas nihče ne bo dolgo ribaril v kalnem,
a da bo ta veljavna, mora biti mirna obnova, ne da bi stala življenje enega samega Argentinca. Potrebujemo konstruktivnega miru, brez katerega lahko propademo kot narod. Naj vsak Argentinec zna braniti ta odrešilni mir z vsemi sredstvi.
Justicializem, ki ni bil nikdar sek-tarski in izključujoč, poziva danes vse Argentince, naj se brez strankarskih razlik vsi skupaj zavežemo v nenehnem delu za narodno obnovo, brez katere smo vsi izgubljeni.
Mi smo justicialisti. Dvignili smo našo zastavo tako oddaljeno od enega kakor od drugega izmed vladajočih im-perializmov. Mislim, da ni Argentinca, ki ne bi vedel, kaj to pomeni. Zato hočem opozoriti tiste, ki se skušajo infil-trirati med ljudske ali državne elemente, da gredo po slabi poti. Tako svetujem vsem, naj izberejo edino pristno narodno pot: izpolniti našo dolžnost kot Argentinci brez dvojnih in neizpoved-Ijivih namenov.
Jaz želim posvetiti zadnja leta svojega življenja cilju, ki je celotna moja ambicija. Potrebujem le, da Argentinci to verjamejo in nam pomagajo to izvesti.
Končno želim pozvati vse moje tovariše peroniste, da naj z vso svojo veličino vržejo za hrbet svoje težke spomine in naj mislijo le na bodočo veličino Domovine, ki je lahko odslej v naših častnih rokah in v naših lastnih naporih. Tistim, ki so bili naši nasprotniki, naj sprejmejo ljudsko suverenost, ki je resnična stvarnost, kadar se hoče odstraniti strahove tujih hlapčevstev, vedno bolj sramotnih in dražjih. Sovražnikom v zasedi, skritim ali prikritim pa svetujem, naj prenehajo v svojih poizkusih, kajti kadar narodi dosežejo mero potrpežljivosti, se spremenijo v orodje ljudske pravice.
Bog naj nam pomaga, če smo zmožni pomagati Bogu.“
najmanj pa po vsem tem, g. Ocepek, Vi.“
Pritisk ob nekem pogrebu
Kako nameni partijcev le niso tako blagohotni, kot bi kdo lahko sklepal iz gornjega pisma, priča drugo pismo, ki ga je objavila „Družina” z dne 3. junija. Tu vidimo, da režimovci ne le da „ne izzivajo spopadov“, marveč napenjajo vse sile, da bi preprečili cerkvene pogrebe. Takole glasi pismo v „Družini“ in odgovor nanja:
Spoštovani gospod!
Oglašam se vam zaradi pisanja v Dolenjskem listu. Ta vas je, kot verjetno že veste, obtožil, da ste cerkveno
DEVET POGODB
BREŽNJEV V ZDA
Brežnjev in Nixon sta po enem teci' nu razgovorov v Washingtonu in v San Clemente, kalifornijski Beli hiši, podpi- / sala devet različnih pogodb, od katerih ima direkten politični značaj pogodba o omejitvi možnosti izbruha atomskega spopada med obema državama, medtem ko se druge pogodbe tičejo gospodarskih in kulturnih problemov med obema velikanoma.
Brežnjev in Nixon so v San Clemente pozdravili tudi trije ameriški astronavti, ki so se bili pravkar vrnili iz Skylaba-1 na Zemljo, po 28 dneh bivanja v vesoljskem laboratoriju.
Skupno izjavo o enotedenskih razgovorih sta Nixon in Brežnjev podpisala tik pred Brežnjevim odletom nazaj v Washington, odkoder je nato odletel v Pariz, kjer se je sestal s francoskim predsednikom Pompidoujem.
Obisk Brežnjeva v Parizu ni bil prvotno zamišljen, toda je Brežnjev to storil na povabilo Nixona, ker se je v Evropi razširil strah, da sta se ZDA in ZSSR spet razgovarjali brez Evrope o njeni nadaljni usodi.
Brežnjev je z veseljem obiskal Nixona, ker se ZSSR v gospodarskem pogledu nahaja v vedno večjih težavah. K birokraciji, ki je zlo sleherne, zlasti komunistične diktature, je treba v ZSSR •prišteti še vedno večje pomanjkanje delovne sile, ker se je naravna rast prebivalstva v ZSSR začela ustavljati. Za svoj industrijski napredek je ZSSR uporabljala delovno silo, ki jo je premeščala iz poljedeljstva v tovarne. Ta premik •pa je sedaj morala vlada ustaviti, če se noče znajti pred dejstvom, da bo po- • Ijedeljstvo ostalo brez delovnih rok. Iz Moskve se sicer ozirajo v ZDA, kjer dela na polju samo približno štiri odstotke Amerikancev, medtem ko je v ZSSR na polju zaposlenih še okrog 30' odstotkov sovjetskih državljanov. Toda za Sovjete je ameriški cilj nedosegljiv, ker je tudi mehanizacija poljedeljstva, kakršna je danes v ZDA, zanje nedosegljiva. S komunističnim sistemom gospodarjenja namreč ni mogoče dosegati
• ■■■■■■■■■■■■■OOP JI
uspehov in napredka, kakor ga dosega svobodni Zahod, kjer je zasebna iniciativa gibalo življenja.
Brežnjev je zato, kakor smo zgoraj omenili, z veseljem podpisoval nove trgovske pogodbe z Nixonom, ker upa, da bodo ameriški dolarji pomagali sovjet-skčemu gospodarstvu iz stisk, v katerih se neprestano vrti. Za kratek čas res da sleherno posojilo ali druge vrste gospodarska pomoč požene naprej ustavljen razvoj, toda je ta pogon le enkraten in začasen, ker potem nadaljnji razvoj znova zaduši sistem, v katerem se duši država. Sovjeti so se v‘zadnjih dvajsetih letih kar tiče ospodarstva naučili samo to, da se ne širokoustijo, kakor je to delal Hruščev, ko je napovedoval, da bo ZSSR v gospodarstvu dosegla in prehitela ZDA. Moskva s svojim imperijem satelitov ostaja zaradi komunističnega gospodarstva na nizki razvojni ravni v primeri s svobodnim Zahodom.
Brežnjev je poleg drugih podpisal tudi pogodbo o ustanovitvi več ameriških bančnih podružnic v Moskvi. Brežnjev meni, da bodo zahodni bančniki med seboj tekmovali, do bo koga izpocl-nesel, da bi dal Sovjetom boljše pogoje za dolarska posojila. Zato je dovolil že pred tem ustanovitev bančnih podružnic več italijanskim, francoskim in nemškim bankam v Moskvi, katerim se sedaj pridružujejo še nekatere severnoameriške. Toča časi o neizprosnem fi-'nančnem boju in tekmi med posameznimi finančnimi trusti so že minili, ker se vsi zavedajo, da lahko v današnjem trgovsko tako kompliciranem svetu, propad enega samega izmed njih pomeni začetek propada vseh skupaj. Zato danes vse finančne in gospodarske velesile skupno rešujejo velike finančne in gospodarske probleme. Od tega dogajanja pa je bila doslej in bo še dolgo dobo ostala odmaknjena ZSSR, zaradi svojega komunističnega gospodarskega sistema. Toda prodor svobodnega zahodnega gospodarstva v ZSSR ne bo ostal brez zlih posledic za moskovski komunizem.
Finančna enotnost Zahodne Evrope
BRANDT IN POMPIDOU
Pred Brežnjevim prihodom v Pariz je francoski predsednik Pompidou odletel v Bonn na dvodnevni razgovor z zahodnonemškim kanclerjem Brandtom.
V razgovorih sta oba državnika u-gotovila nujnost izpeljave evropske finančne skupnosti, prav tako pa tuni vztrajati na skupnih načelih evropske poljedeljske politike, ki je bila doslej eden največjih glavobolov evropskega trga.
Prav tako se je Brandt približal ideji Pompidouja glede odnosa SET-a do ZDA, vsled česar opazovalci menijo, da je še manj verjetno, da bi moglo letošnjo jesen priti do napovedanega vrhunskega sestanka med Nixonom in vladarji članic SET-a.
Brandt in Pompidou sta temeljito analizirala probleme, ki se tičejo SET a samega in posebej njegovega odnosa do
TRIJE PRIMERI NESTRPNOSTI (Nad. s 1. str.)
pokopali Franca Šuštarja, dolgoletnega člana ZK iz Knežje vasi pri Dobrniču.
Če je res, kar piše omenjeni list, in če ste s- cerkvenim pokopom nasproto-.vali pokojnikovemu prepričanju, niste prav ravnali. Saj vendar ne gre, da bi se še po smrti šli, ,,čigav je bil“. Morda pa ni tako in tudi pokojnik članstva ZK ni razumel - predvsem kot upor proti Cerkvi.
Pričakujem vaše pojasnilo.
P. Bratina
Spoštovani!
Hvala za pozornost in pismo, ki ste mi ga poslali v zvezi z napadom v Dolenjskem listu.
Prva neresnica in potvarjanje dejstev je že v pisanju, da je pokojnik želel civilen pogreb. Ko je ZK na vsak način želela civilni pogreb, je pokojnikova žena povedala, da ni mož nikdar Želel, da, bi bil samo -civilno pokopan. Ko so ji rekli: „30 let je bil naš, sedaj ste nam ga pa vzela“, jim je odgovorila: „Moj je bil zmeraj!“ Ko sem bil nekajkrat na njihovem domu, sva se vedno dobro razumela. Nekoč mi je tudi potožil o svoji bolezni, kako ga večkrat nenadoma „prime“. Zdravnik mu pravi, kako ga bo na hitro konec. Tedaj sem mu tudi omenil, da bi bilo dobro biti
ZDA, pa tudi do drugih velikih trgovskih središč, kakor je npr. Japonska.
Sklepala sta o ukrepih, ki jih bo treba še podvzeti, da bo čimprej prišlo do enotnega finančnega sistema v SET-u, s čemer bo Zahodna Evropa tudi finančno povezana skupnost. Postopek k finančni skupnosti je nekoliko zastal zaradi nedavnih dolarskih devalvacij, ki so imele neposreden vpliv na stanje posameznih valut tudi v SET-u. Britanski funt in italijanska lira sta še vedno neustaljena.
Brandt je v razgovorih pristal na Pompidoujevo zamisel, da bo treba pogajanja z ZDA voditi bilateralno ali pa preko že obstoječih mednarodnih organizmov, kakor so npr. NATO, Mednarodni denarni sklad ali pa na konferenci o mednarodni trgovini, ki se bo letošnjega septembra začela v Toki ju.
pripravljen. Odgovoril mi je: „Saj vem, pa saj veste, kako je. Morebiti le ne bom tako kmalu umrl.“
Ko je v soboto, 12. maja, sejal pesek, ga je „zgrabilo“ z vso silo. Prinesli so ga v sobo, kjer mu je nad posteljo visela slika srca Jezusovega in Marijinega, pa je zatarnal: „Ljuba Marija, ti meni pomagaj! Kaj bom moral res umreti!“ V tem času so prišli delegati ŽK in SZDL z odlikovanjem in tako nehote preprečili, da bi me domači poklicali. Ko so odšli, je pripeljal rešilni avto in bolnika odpeljal v bolnišnico, kjer je še istega dne umrl.
Ker je bil cerkveno poročen in ni dal nobenih izjav proti cerkvenemu pogrebu, celo nasprotno, sem vdovi in sorodniku, ki sta me prišla prosit, obljubil, da ga bom pokopal s tiho mašo.
Vdovi so obljubljali, da bodo poravnali vse stroške, če ga bodo samo civilno pokopali. Pritiskali so tudi name, naj vsaj mašo apustim. In bi jo, če bi to zahtevali sorodniki, pa niso. No, zdaj je vsega konec, moža smo cerkveno pokopali (pa ne zaradi „prestiža“ ali zato, „čigav bo“).
Mihael Zevnik, dekan Nobene razlike
V pismu na župnika Ocepka pišejo da niso nikdar niti pomislili, da bi „med svojimi člani, pa naj bi bili to
Mednarodni teden
AMERIŠKI ASTRONAVTI, ki so 28 dni preživeli v vesoljskem laboratoriju Skylab-1, so se spečno vrnili na Zemljo. V vesolju so izpeljali večino znanstvenega programa, ker jim je uspelo popraviti sončno električno celico, s čemer je Skylabu zagotovljena zadostna količina električne energije. S seboj so prinesli več sto metrov filma sonca in drugih nebesnih objektov, ki so jih fotografirali s pomočjo najmodernejšega teleskopa, čigar cena znaša 107 milijonov dolarjev. Naslednja skupina astronavtov bo odletela na Skylab, ki bo dobil številko 2, konec julija t. 1„ za 56 dni. Sovjete so v vesoljski tehniki Ame-rikanci pustili daleč zadaj.
VZHODNA IN ZAHODNA NEMČIJA sta ena za drugo zaprosili za sprejem v članstvo ZN. Nihče ne dvomi, da bosta sprejeti, po vrstnem redu, kakor sta zaprosili. Vzhodna Nemčija bo nov zvočnik Moskve v ZN. Uradno bosta postali članici po odobritvi Glavne skupščine ZN. ko bo znova začela zasedati letošnjega septembra v New Yorku.
V ARABSKIH DRŽAVICAH Oman in Severni Yemen so ustrelili 18 „teroristov, ki so hoteli zrušiti obstoječi režim“. Po ustrelitvi so jih privezali na križe in jih razstavili publiki za dva dni. Arabski krutosti se nihče ne čudi, saj je svet bil jn ie priča hujši krutosti komunističnih režimov, ki vladajo nad civiliziranimi narodi v Srednji Evropi.
NOVI BRAZILSKI PREDSEDNIK ki bo vladal nad to največjo latinskoameriško državo od 1974 do 1978, je že določen. Sedanji predsednik grab Gar-rastazu Medici je za svojega naslednika določil 64 letnega generala Ernesta Gei-sela, po rodu iz nemške družine, sedaj predsednika brazilske državne petrolejske družbe Petrobras. V Braziliji nameravalo generali vladati „najmanj do leta 2000.“
NOVI AMERIŠKI OBRAMBNI MINISTER Schlesinger je izjavil, da bo priporočil novo ameriško bombardiranje Severnega Vietnama, če bodo komunisti začeli z novo ofenzivo proti Južnemu Vietnamu.
MEDAMERIŠKA ORGANIZACIJA, ki zaseda v Limi, je z začudenjem poslušala novega argentinskega podtajnika za zunanje zadeve Vasqueza, ki je v ta namen priletel v Limo in nato takoj odšel, ko je izjavil, da je treba organizacijo povsem prenoviti in iz nje izključiti ZDA, vključiti pa Kubo. Ugotavljajo, da ideja o novi Medameriški organizaciji brez ZDA nima pristašov med ostalimi članicami.
Ameriški predsednik Nixon namerava prihodnjo jesen napraviti potovanje po Zahodni Evropi ter Brandt meni, da bi se mogla takrat izpeljati vrhunska konferenca med ZDA in SET-om kot takim. Pompidou pa je izrazil bojazen, da taka konferenca ne bi bila pozitivna, zlasti če ne bi bila v celoti pripravljena z ozirom na zadnji sestanek med Nixonom in Brežnjevim.
IBBBBKBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
verniki ali ateisti, delali kakšne razlike“. Vsak, ki le malo pozna razvoj dogodkov doma, se mora zdrzniti ob tej laži. A navedimo še nov primer, ki kaže, kakšne so razlike med ateisti in verniki v komunistični Jugoslaviji.
Beograjski list „Večernje novosti“ je 22. maja, sklicujoč se na „Borbo“, poročal, da je bil v Subotici sprejet prvi kodeks za prosvetne delavce v naši državi. Med lastnostmi, ki jih mora imeti prosvetni delavec, je tudi ta, da mora biti ateist. Novica je bila objavljena v okvirju pod rubriko „Morala“.
Kolikor vemo, je to prvi primer, da neka listina, ki govori o kvalitetah javnega delavca pri nas, izrečno zahteva od takšne osebe, da mora biti ateist.
Isti časopis je 21. maja poročal, da tudi na novosadskem vseučilišču pripravljajo podobno listino. Novica pravi, da bo novosadsko vseučilišče „sprejelo med prvimi v naši državi dokument o kriterijih, po katerih naj se utrjuje moralno-politični lik profesorskega osebja in nosilcev samoupravnih funkcij *. Po predlogu „Kriterijev“, pravi sporočilo, „bo treba upoštevati, ali je profesor in nosilec samoupravnih funkcij prihajal navzkriž z glavnimi smernicami ZKJ. Poudarjajo še, da je s položajem univerzitetnega profesorja nezdružljivo zastopanje necionalizma, protisocialističnih in protisahioupravnih pogledov in religioznosti“."
En gorak rek — srce odpre, en ljub pogled — srce vžge, en hud pogled — srce mrje, en trd izrek — srce se stre...
Simon Gregorčič, Sveta reč, srce človekovo
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Peronov povratek v Argentino j» gotovo začetek nove dobe v tukajšnji zgodovini. Saj se je pravzaprav šele s tem dogodkom začelo na socialnem in političnem polju polnomočno delovanje nove peronistične vlade.
Dogodek sam, obdan s precejšnjo količino nejasnosti zaradi incidentov, je le pokazal notranjo razkrojenost v pe-ronizmu samem. Tej razkroj enosti se bo moral postaviti po robu Perón. Zediniti skupine, izločiti najhujše ekstremiste na eni in na drugi strani, in gibanje peljati naprej po poti narodne obnovitve. To delo bo vsekakor težko, kajti med sprtimi skupinami ni le na-sprotstev, marveč hudo sovraštvo. Zato opazovalci menijo, da ne bo šlo brez „rezanja glav“. Perón mora tudi zagotoviti red in mir, ki ga ni bilo vse od nastopa nove vlade.
Na političnem polju je Perón že sprožil prvo ofenzivo, ko se je v nedeljo, 24., sestal z vodjem druge nai-večje argentinske stranke, z radikalom Balbinom. Enourni sestanek sta oba označila kot zelo pozitivnega. Vendar niso vse rožice. Radikali, kot peronisti, imajo notranje probleme in bo težavno zediniti njih kriterije. Tudi ni verjetne, da bi radikali bili direktno udeleženi v vladi. A že zagotovitev sedanjega statusa „konstruktive opozicije“, ko je v parlamentu zaznati močno voljo do sodelovanja in izogibanja spornih točk, je velik dosežek Peronove politike, pa tudi volje radikalov, da donrineseio svoj — velik — delež narodni obnovitvi.
Kot sad Peronovega nastopa smatrajo opazovalci tudi govor predsednika
dr. Campore, ki ga je imel v ponedeljek, 25. V njem delno povzema napotke iz Peronovega govora (o katerem pišemo na prvi strani), zlasti pa zatrdu, da bo država zagotovila polno izvajanje avtoritete in z njo red in mir. Istočasno je bilo objavljeno navodilo notranjega ministrstva varnostnim organom, naj strogo izvajajo kontrolo nad izgredniki, zatirajo dobavo in nošenje orožia. Prav tako morajo izgredniki zapustiti vse zasedene prostore, najsi bo to na univerzah ali državnih ustanovah. Glede notranjega ministra samega, se je precej govorilo o njegovi ostavki. Tožili so ga prevelike strpnosti napram raznim ekstremnim pojavom. Nekateri opazovalci so mu dali le še malo časa in že iskali njegovega naslednika; drugi pa so bolj previdno opozarjali na prijateljstva dr. Righija v radikalni stranki, zlasti med mladino, kar bi kaj prav prišlo v namernem dialogu pero-nistov z radikali.
Medtem pa gospodarski načrt mirno teče naprej, kot si ga je zamislila gospodarska ekipa ministra Gelbarda. Ta načrt ima sicer precej kritikov, a na splošno mu priznavajo zmernost in resnost. V kongres so poslali že vrsto za konskih osnutkov, ki jih bodo začeli izvajati takoj po odobritvi. Medtem pa nodvzemajo zasilne ukrepe, s katerimi predvidevajo vsaj v principu zaustaviti (ali vsaj zmanjšati) inflacijo. Predvidevajo, da bo že enotno vodena politika po sebi rodila delno stabilizacijo. Med liudmi še vedno obstoja optimizem, in to je tudi eden glavnih pogojev za uspeh gospodarske politike.
Dr. Jože SStisi&jj — umrl
Drobci iz življenja
Tu v oddaljenem Pliberku na (Koroškem ne morem ob smrti Jožeta Basa-ja napisati za okvir njegovega življenja kaj več kakor nekaj misli in opazk iz golega spomina nanj. Prijatelju Jožetu v spomin to rad storim. Spoznala sva Se takoj po prvi svetovni vojni.
Rojen je bil dr. Jože Basaj pred 86, leti na Suhi pri Škofji Loki (Kranju). Posebno viden je postal v javnosti, ko je po tej vojni bil izvoljen za predsednika Orlovske zveze v Ljubljani. Orli so nastali že v desetletju pred to vojsko, toda štiriletna vojska je ustavila rast organizacije. Po vojski (1919) se je zlasti pod predsedstvom dr. Basaja razmahnila v tako elitno katoliško mladinsko organizacijo kakor je Slovenija do sedaj še ni imela. Nasilen razpust Orlovske zveze s šestojanuarsko ustavo kralja Aleksandra organizacije ni strlo. Po kraljevi smrti se je v novih uniformah mojstra Plečnika v orlovskem viteškem duhu čez noč v vsej moči pojavila.
Odkod ta orlovski čudež v zgodovinskem razvoju slovenskega naroda?
Okoli dr. Basaja se je v predsedstvu organizacije zbrala sposobna in podjetna akademsko izobražena grupa kot na primer mladi škof in univ. prof. dr. Gregorij Rožman, gimn. profesor Ernest Tomc, gimn. ravnatelj Avsenek, urednik Orliča p. Bernard Ambrožič, u-rednik „Domoljuba“ Franc© Zabret itd. Ob njih je stal vladika nadškof Anton Bonaventura Jeglič, filozofski-teološki mentor jim ie bil naš največji filozof in sociolog Aleš Ušeničnik, svobodno javno udejstvovanje ie organizaciji garantiral slovenski politični Mojzes dr Anton Korošec.
Zdrava, ¡sveža, versko-narodno vzgojna. umska in telesna izobrazba se je zlivala preko tiskanih okrožnic, mlo-diniskega glasila, strokovnih in vzgojnih brošur in knjig ter izbranih predavateljev iz centra dr. Basajeve Orlovske zveze v srca mladine organizirane v nad tisoč odsekih širom cele Slovenije. V vseh teh edinicah je bilo znano in spoštovano ime predsednika dr. Basaja.
Telesna vzgoja, telovadba je v kratkih letih dosegla olimpijsko višino. Naj omenim da g. Janez Varšek, vrhunski telovadec v Basajevi dobi še danes no,si prižgano olimpijsko bakljo v Clevelandu v Združenih državah Amerike, v-ršknva telovadna organizacija je verjetno edini in najbrže tudi zadnji živi ostanek dr. Basajeve 'Orlovske zveze.
Od opisane grupe torej izvira slovenski orlovski čudež. Toda kje so dobili po prvi svetovni vojski ljudi za to
Dr. Jakob Kolarič in Jože Godina na dr. Basajevem grobu
grupo? Ne izdam nobene tajnosti, ko povem že večkrat ugotovljeno trditev: iz vrst slovenskega akademskega starešinstva in iz vrst slovenskih akademskih organizacij, ki iso jih ljubljančani videli pri obhajilnih mizah v ljubljanski stolnici in pri frančiškanih in v drugih ljubljanskih cerkvah...
Basajeva strokovna izobrazba m življenska zaposlenost pa je bila na gospodarskem polju. Glede tega bodo zbali naši gospodarstveniki kaj1 več povedati. Bil je znan zlasti kot ravnatelj Zadružne zveze.
Ko je ob prevratu ob koncu druge svetovne vojne bila oklicana v Ljubljani nekajdnevna svobodna 'Slovenija, soi dr. Basaja izvolili za predsednika Slovenije. Vem, da je bila ta politična formacija preko dr. Miha Kreka registrirana v arhivih zunanjega ministrstva v Washingtonu (USA).
Dr. Basaj je s slovenskim nekomunističnim narodom napravil pot skozi Vetrinie na Koroškem in okoli 1950 prišel v Združene držav© Amerike. Ko se je v tistih letih v Clevelandu (USA) organizirala in močno razširil^, Liga Katoliških ¡Slovenskih Amerikancev -sad neumornega prizadevanja dr. Miha Kreka in s pomočjo največje slovenske katoliške zavarovalne in podporne organizacije (KSKJ) dr. Basaj je kot tajnik Lige prevzel Ligino pisarno v New Yorku. Breko njega in te pisarne je Liga sprejemala nove slovenske begunce, ki so skoraj vsi v New Yorku
LJUBLJANA — Na X. jubilejnem grafičnem bienalu, ki je bil odprt 3. junija je bilo razstavljenih ji200 grafičnih lisov, ki jih je razstavilo 400 umetnikov iz 49 držav. Posebna mednarodna žirija, ki so jo pod vodstvom zahodno-memškega umetnostnega zgodovinarja Dietrieha Mahlowa sestavljali Božo Bek, Riva Castelman, Zoran Kržišnik, ISven Sandroem in Ryszad Stanislawski, je podelila kar tri prve častne nagrade namesto ene, kot je bilo predvideno. Prejeli so jih Riko Debenjak iz Ljubljane, Robert Rauschenberg (ZDA) in Victor Vasarely iz Pariza. Poleg teh je bilo podeljenih še več drugih nagrad. V okviru bienala je bil -tudi sestanek mednarodnega združenja likovnih kritikov, ki so si tudi ogledali razstavo. Na sestanku je predaval italijanski umetnostni kritik Giancarlo Argan, koreferat pa je imel arijan Tršar iz Ljubljane, obravnavana tema je bila ,,-Grafika in druž-
ba.“	i
CELJE — Mohorjeva družba je po prvem razpisu za Finžgarjevo nagrado prejela do 30. aprila vsega 22 del. Žirija je iz poslanih del izločila pet del, ker niso ustrezala razpisnim pogojem. Ostalih 17 del je prebrala in ocenila 17 del. Po natančni presoji je komisija bila mnenja, da nobeno predloženih del ne ustreza kriterijem žirije, bodisi v umetniškem, bodisi v vsebinskem pogledu in soglasno sklenila, da se ne podeli Finž-garjeva nagrada. Predlagala pa je tajništvu Mohorjeve družbe, naj v dogovoru z avtorji odkupi 4 dela.
Tajništvo Mohorjeve družbe pa je že razpisalo vnovič Finžgarjevo nagrado v višini 10.000 dinarjev. Rokopise v dvojniku, kakih 10 do 15 tiskanih pol, je treba poslati pod geslom do 24. marca 1974.
KOSTANJEVICA — V tem mestu so prvega junija odkrili spomenik kmečkim upornikom, delo Toneta Kralja. Kip Matija Gubca je visok 4 metre, stoji pa pod velikimi grajskimi arkadami, obdan od štirih reliefov: Simbol. Tlaka, Bitka, Ječa, ki so prav tako Kraljeva dela.
CELJE — Podaljšanje električne vleke slovenskih železnic gre sicer precej počasi. S 1. junijem so odprli odsek na novo elektrificirane železniške prog« med Celjem in Ponikvo.
LJUBLJANA — V Mostah bo začela obratovati do konca leta prva elektronska telefonska centrala v Sloveniji (in druga v Evropi — prva je v Belgiji) s 4000 novimi telefonskimi priključki. Vendar je to malo — prošenj je nad 16.000, pa razen viške in mo-
DR. JOŽE BASAJ — UMRL
stopili na ameriška tla. New York je bil tudi najprimernejše mesto za Ligino paketno akcijo v pomoč radi revoluciie osirotelim Slovencem v domovini m razkropljenim po višem svetu. Dr. Basaj je bil tisti veliki samaritan, ki je z živilskimi paketi hranil lačne in s paketi z nabrano obleko oblačil „nage“ rojake po svetu.
Ko se je pred tremi ali štirimi leti telesno skoro izčrpal, so mu sorodnik: preskrbeli stanovanje in oskrbo pri šolskih sestrah v št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Kakor je to mnogokrat v pozni starosti, je tudi pri dr. Basaju bilo opaziti, da mu je zaradi arterioskleroze spomin na novejše dogodke začel pešati, ne toliko na starejše čase.
Obiski pri dr. Basaju
Ko je bil v št. Jakobu -—■ jaz pa v Pliberku — sem ga menda trikrat mogel obiskati. ‘Splošno se je govorilo, da nikogar več ne pozna. Zato sem ga temu primemo pozdravil, ko sem stopil v njegovo sobico:
„Bog živi, Jože! ¡Se me še spomniš?“
,.Bog živi! O, Bog te živi, Godina. Seveda se te spomnim, seveda: dijaški Orel, prekmurski Orel, seveda...“
In potem mu je obraz zaživel v poteze, da je bil zelo podoben kakor pred petdesetimi leti. In isva obnovila vse živahne orlovske seje v Ljudskem domu v Ljubljani, doživljala vse orlovske nastope, se dolgo pomudila na orlovskem taboru na Teznem pri Mariboru, prekoračila Muro in se ustavila v Beltincih in ičrensovcih, kjer so bila P™ orlovska gnezda po osvoboditvi leta
1919... Vseh in vsake ¡stvari se je' spomnil, če sem kako stvar jaz zgrešil, jo je on omenil. ,,Da, to je bila cvetoča pomlad Slovencev, da,... toda sedaj
ščanske — skupaj 7000 priključkov — drugje ni možnosti. Kljub temu pa je v zadnjih desetih letih naraslo število telefonov za 42.300, tako da pride v Ljubljani 17 prebivalcev na en telefon, v bližnji okolici pa na 15.
VELENJE — V aprilu so rudarji velenjskega rudnika lignita „prekinili delo“. Mesec potem, 24. maja so pa ko-munisti na posebni seji obravnavali 50 strani dolgo politično oceno prekinitve dela, ki jo je za to pripravila posebna komisija. V njej so prišli do zaključka, da je stavka pomenila politični poraz, do katerega pa ne bi prišlo, če bi ZK in druge oblasti umeli pravočasno odgovoriti na vprašanja rudarjev. Na seji so obsodili stavko kot metodo za urejanje spornih vprašanj in še zahtevali sodni postopek zoper posameznike, ki so pozivali k uničevanju rudniškega imetja.
UMRLI SO
OD 29. MAJA OD 4. JUNIJA 1973
LJUBLJANA. — Marija Dolgan r. Carli, up. učit.; Marija Ježek r. Koman; Viktorija Tome r. Vončina; Miroslav Grgujevič, 91; Marjeta Perhavc r. Okrupa; Marjana Draksler; Miroslav Koren, vodov, inštalater; Jože Babnik, čebelar; Rozalija Kožar; Karel Jurjevčič; Marija Jane r. Pezdir, 91; Janez Bole; Boža Šušteršič r. Cajhen; Frančiška Živec r. Košir; Terezija Cerar r. Ljubič, 84; Branko Petek; Ivanka Ota-lani r. Frank; Ivanka Brus, 92, upok. Tob. tov.; Slavka Bratina r. šošter; Jana Cizelj; Ivan šibašek, up. šofer; Marjan Leskovic, v. zobotehnik; Rok Starin; Lojze Zupanc, pisatelj; Jože Dolžan.
RAZNI KRAJI — Zvonka Jošt, 65, Celje; Marija Baraga, Markovec; Marija Debeljak, 85, Jarčje brdo; Milan Zabav, Dol. vas pri Ribnici (p. n.), ing, Alojzij Rus, up. v. gozdarski svetnik, Bled; Marija Škraba r. Platner, Ig; Frane Vičič, Jesenice; Jožef Vičič, Renče; prof. Stanko Škaler, ravnatelj Posavskega muzeja, Brežice; Jože Adamič, borec za sev. mejo, Kompolje; d:-. Franjo Štamberger, Lendava; Josip Hrvatin, Ilirska Bistrica; Anton Stojan, Brošinska vas; .Helena Rant, porod. babica, 82, Kranj; Ignacij Novak, Vnanje gorice; Marija Perko r. Celhar, porod, babica, Postojna; Janez Kopča-ver, Škofja Loka; Franc Sluga, 65, Notranje gorice, p.n.; Terezija Železnik r. Žitnik, Trbovlje; Valentin Baloh, šofer, p. n.; Ana Fegic, Šmarje pri Sevnici; Neža Pikel, gostilničarka, Črnivec; Cilka Sedej, Stražišče; Karla Žnidar r. Dolanc, Jesenice; dr. Erik Kline, zdravnik, Radenci; Marija Koren, Dravlje; p. Peter Krmelj, kapucin, gvardi-jan, Vipavski križ; Maks Taciga, Notranje gorice; Emilija Brili, Celje; Ivanka Vidmar r. Ogrinec, Podgorje; Peter Remic, šofer, Cerklje, p. n.; Franc Čepin, Velenje; Franc Jesih, Bizovik ; Konrad Flandung, Kidričevo.; Amalija Hren, 80, Novo mesto; Ana Ribnikar, Golnik; Jože Rus, Plešivica; Ivana Prijatelj r.. Drobnič, Dolnje Ret-je; Leopold Kranjc, čevljar, Žiri.
vse minulo... “ Pa ne, kakor da ga je to podrlo. „Bog že ve, zakaj je tudi to dobro za nas, mi pa skušajmo to razumeti. je zaključil.
Ko ¡sem ga spet obiskal, sva govorila o težavah pri Ligini pisarni v New Yorku. Bil je ¿zamišljen.
.¿Sporoči Mihu (dr. Kreku), naj pri de k meni,“ mi je rekel nazadnje. Povedal sem mu, da je Miha pred kratkim umrl. In s« je začudil: ,,Umrl?“ Mislim, da mu ni nihče sporočil. Ko sem potem spet prišel ga obiskat, mi je ¡spet rekel, da naj ga „Miha“ pride obiskat... Novejgih dogodkov se ni več povsem spominjal.
Pogreb
Dr. Basaj je umrl v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, 3. junija. V poznih urah sobote ga je sestra, ki je ¡skrbela zanj, še videla, da je,, kakor običajno, spal. Zjutraj' ga je našla mrtvega.
Č.Č. sestre so obvestile o smrti sorodnike v Ljubljani in določile, da bo pogreb v torek 5. junija. Pa je sorodnik pisatelj Miro Javornik telegrafsko iz Washingtona (USA) prosil, naj bi bil pogreb v sredo 7. junija, da bi mogli oddaljeni sorodniki priti. In tako ,ie pri tem ostalo: v sredo, 7. junija 1973 ob 2 popoldne na pokopališče okoli zgodovinske šentjakobske farne cerkve ha hribu nad vasjo. Truplo je do pogreba počivalo v novem pogrebnem domu pri pokopališču.
Hišni duhovnik pri čč. sestrah v zavodu dr. Jakob Kolarič je o smrti obvestil Basajevega sorodnika msgrja dr. Jožeta Jagodica in mene. Poslal sem telegram o smrti obema vodilnima slovenskima listoma v Ameriki: Ameriški Domovini v Clevelandu (USA) in Svobodni ¡Sloveniji v Buenos Airesu v Argentini. Duhovniki, v kolikor so mogli
SLOVENCI V
Osebne novice
Poročila sta se v soboto, 23. junija 1973 v cerkvi Marije Pomočnice v Ru-mos Mejia g. Jože Ziherl in gdč. Bernarda Opeka. Za priči sta bila: ženinova mati ga. Ana Ziherl in nevestin oče g. Alojzij Opeka. Poročil ju je med sv. mašo msgr. A. Orehar. Čestitamo!
Družinska sreča. 25. maja se je rodil v Lincolnu Marko Lenart Rode, ¡sin prof. Vinka in Jane roj. Birschegger. Krščen je bil 9. junija v farni cekvi v mestu Lincoln v prov. Buenos Aires. Za botra sta bila Kati in Gabrijel Hirsche-iger. čestitamo!
V ¡Slovenski kapeli je bil krščen na praznik Rešnjega telesa in Rešnje krvi Janez Marcel Kočar, sin Lojzeta in ge. Anke roj. Sparhakl. Za botra sta bila ga. Jožica Sparhakl in g. Janko Sparhakl, krstil ga je g. Škrbec. Čestitamo!
Stane Golob umrl. 10. junija je umrl v Bariločah Stane Golob iz Rajhenbur-ga. ¡Pokojni je bil star 47 let, delal je kot električar in je bil nekaj let odosten iz tega kraja. Pred meseci se je vrnil v Bariloče. V Argentini nima svojcev. Pokopali smo ga 11. junija. Naj počiva v miru.
Umrl je v domovini — v Šmarju pri Jelšah — dne 21. maja 1973 g. Štefan Skale, ugleden in spoštovan posestnik, brat našega javnega delavca g. Jožeta Skaleta, predsednika Slovenskega pevskega zbora v San Martinu in odbornika raznih slovenskih društev v Buenos Airesu. Pokojni zapušča v domovini ženo go. Frančiško ter sina Franca in hčerko Štefko. V Kanadi pa živi brat Vinko z družino. G. Jožetu ¡Skaletu in vsemu ostalemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje.
BUENOS AIRES
II.	kulturni večer SKA
Na II. kulturnem večeru SKA je predaval prof. Tine Vivod o „Rekreaciji“. Pred začetkom je predsednik SKA dr. Tine Debeljak povedal nekaj besen o ustanavljanju novega odseka pri SKA, ki naj bi zajel publiciste, ekonomiste in družabne vede, s čemer bi zbiranje kulturnih delavcev razširil na nova polja. V eno tako področje spada to predavanje še predno se je tak odsek dokončno ustanovil. Tudi je novost to, da nastopa mladi kulturni delavec, kar daje SKA upanje na kontinuiteto tudi za bodočnost.
Prof. Vivod je s tem predavanjem začel za Slovence novo problematiko „rekreacije“ in razložil to, kaj ta nova veda, ki se je začela kot taka pojavljati šele od 1. 1958 naprej, pomeni in s čem se njena raziskavanja pečajo. Problem je v tem, da se doseže ravnotežje med telesnim utrujenjem in „rekreacijo“, od-počitkom oz. pridobitve nove duhovne osvežitve. Zdrav duh v zdravem telesu, so vedeli že stari narodi. Podal je zgodovino iskanja tega ravnotežja že od starih časov pa preko srednjega veka, ko so za tako osvežitev duha od telesnega napora skrbeli cerkveni prazniki. In nova veda, iz katere nekatere univerze že dajejo doktorate, se znanstveno peča prav s tem, s izkoriščanjem prostega časa za rekreacijo, poživitev izrabljenih telesnih sil z zadovoljitvijo duhovnih potreb, Ne gre tu za. telovadbo, ampak za oddih od dela, ki nekate-
zvedeti za smrt, so se med seboj obvestili, tako da je bilo vendar pri pogrebu skupno 14 duhovnikov.
Pogreb je vodil domači šentjakobski župnik Andrej Karicelj, ki je v pogrebnem zavodu opravil molitve m nato se je razvil skromen sprevod dc kakih 150 m oddaljenega groba. V sprevodu je bilo štirinajst duhovnikov, za krsto devet sorodnikov, pet šolskih sester, nekaj pokojnikovih znancev in prijateljev in dve-tri desetine šentjakobskih domačinov. Srčkano sliko pogreba so napravili ljubki otroci otroškega vrtca pri čč. sestrah, ki so na pokopališču obkrožili kot venček Basajev grob in na koncu vrgli cvetje s travnikov, vsak je nosil majhen šopek, Jožetu Basaju v slovo v grob. župnik Karicelj je pri grobu izrazil sorodnikom sožalje, vsem navzočim ¡se zahvalil za udeležbo in povabil vse k pogrebni maši takoj po pogrebu v kapeli šolskih sester, ker farna cerkev še ni po nedavnem požaru povsem restavrirana. Predsednik Mohorjeve družbe kanonik in dekan Filip Millonig ise je zahvalil pokojniku za njegovo naklonjenost do Mohorjeve družbe. Jože Godina se je kot pokojnikov prijatelj in sodelavec pri Ligi Katoliških Slovenskih Amerikancev poslovil od dragega Jožeta in poudaril njegovo naravnost svetniško vernost, ki mu je bilo vodilo v civljenju ob vsaki priliki, na vsakem kraju. .Sam zase je bil izredno skromen, živel je takorekoč ob kruhu in mleku in spal malo več kot na golih deskah, da je tem lažje kot usmiljeni samaritan pomagal v vojski ubobožanim rojakom. Želel mu je, naj ¡se sedaj, ko je srečal svoja dva v revoluciji zgubljena sinova, večno veseli plačila za svoja dobra dela.
Gojenke enoletne gospodinjske šole pri čč. sestrah v št. Jakobu so v pogrebnem zavodu in ob grobu 'zapele po dve pesmi žalostinki.
ARGENTINI
rim ni niti oddih, ampak zgolj napor, dočim oddih dobi tak človek navadno šele po tem v svojem „hobbyju“, ki ga z ljubeznijo opravlja. To velja zlasti za nas inmigrante, ko mnogi kulturni delavci, ki so za zaslužek v tovarnah, pa dobe duhovno zadoščenje šele v svojem kulturnem delu, ki je pravi njegov „poklic“. In takih primerov duhovne rekreacije, duhovnega ravnotežja, je navedel še več. Tako je podal — morda prvič med Slovenci! —- obris nove znanstvene sistematike na čisto novem polju, ki ga do zdaj kot znanstveno področje še nismo poznali. Živahna debata po predavanju je pokazala, kako je bila snov zanimivo podana in kako je aktualna prav za naše razmere. Predvsem pa je bilo vidno, da pod rekreacijo nikakor ne moremo razumeti samo telesnih vaj, temveč je psihološko, kulturno, filozofsko področje zelo zapleteno in zanimivo ter za nas — novo. Predavatelj je žel za svoje res nazorno, globoko in strokovnjaško sestavljeno vprašanje veliko hvaležnosti od vseh poslušalcev.
RAMOS MEJIA
Prireditve v Slomškovem domu
V ¡soboto, 26. maja se je ob lepi udeležbi vršil prosvetni večer posvečen je-lendolskim žrtvam. Udeležence je pozdravil predsednik ¡Slomškovega doma g. Janez Brula, ki se je v klenih besedah spomnil dogodkov ¡pred tridesetimi leti. Predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha pa je omenil, da je to prvi spominski večer v vrsti večih, ki jih bodo krajevni domovi s sodelovanjem Zedinjene ¡Slovenije posvetili junaškim turjaškim borcem pobitim v Jelendolu pred tridesetimi leti. ¡Pozdravil je predavatelja univ. prof. dr. Tineta Debeljaka, ki je takoj nato živo in zanimivo podal pogled na svetovni polžaj, ki je vlada v svetu v času, ko ¡so se pri nas odigravali strašni dogodki na Turjaku in v Jelendolu. ISledilo je predvajanje originalnih barvnih diapozitivov o izkopu in slovesnem pogrebu jelendolskih žrtev, ki so res dragoceni dokumenti o komunističnem divjanju v naši domovini pred tridesetimi leti.
Roditeljski sestanek staršev otrok Slomškove šole in družinske nedelje smo imei v nedeljo, 27. maja po sv. maši. Najprej je voditeljica Slomškove šole, ga. Lenčka Malovrhova podala staršem nekaj prekoristnih smernic za sodelovanje s slovensko šolo, katero letos obiskuje čez 160 otrok, ki ¡so razdeljeni v osem razredov in otroški vrtec. Nato pa je prof. dr. Rudof Hanželič v zanimivem in skrbno pripravljenem predavanju nanizal množico dragocenih misli o verski in narodnostni vzgoji naše mladine. številni udeleženci so č. g. predavatelju z močnim aplavzom izkazali globoko hvaležnost za tako jasno in preprosto povedane nauke. Po predavanju pa so števini rojaki ostali na kosilu v prijetnem družinskem in prijateljskem vzdušju.
Domobranska proslava se je vršila v soboto, dne 16. junija, zvečer. Za začetek nam je Mladinska godba pod vodstvom g. Toneta Skubica zaigrala „Oče, mati...“ Na odru, kjer je g. ¡Stane Snoj naslikal lep motiv slovenske vasi s slovenskim znamenjem, nam je Franci Šifrer občuteno poda recitacijo „Mrtvi stražarji“. Moški zbor pod vodstvom g. Jo-
Mnoge pokojnikove prijatelje in znance, razkropljene po vsem svetu, ho gotovo zanimalo, ako navedemo nekatera imena udeležencev pri pogrebu:
¡Sorodniki: Hčerka Sonja iz Švice. Miro .Javornik, pisatelj, Washington, svaka Valens in Raša Vodušek iz Ljubljane, svakinji Seta Oblak in Andreja Vodušek iz Ljubljane, Florijan Basaj, nečak, iz Toronta, Kanada, Štefan Basaj, nečak, iz Suhe pri Kranju, msgr. dr. Jože Jagodic s sestro, iz Leisacha pri Lienzu na Tirolskem.
Duhovniki: msgr. dr. Jože Jagodic, župnik, Liesach na Tirolskem, msgr. dr. Janko Hornboeck, dekan, ravnatelj Mohorjeve tiskarne, Filip Millonig, kanonik in dekan, predsednik ¡Mohorjeve družbe, Andrej Karicelj, župnik, Št. Jakob. dr. Jakob Kolarič C.M., hišni duhovnik v zavodu v Šentjakobu, dr. Janko Mikula, izseljeniški duhovnik v Avstraliji, Dušan česen, župnik, žih-polje, Vinko Zaletel, župnik, Vogrče, Jože Vošnjak, župnik in urednik „Nedelje“, Vilko ¡Pipp. župnik, šmiklavž na Dravi, Jože Pogačar, župnik, Nikols-dorf, Tirolsko, Janez Rovan, asistent v Pliberku. Jože Godina, Pliberk na Koroškem, Škorjanc Martin, župnik.
čč. šolske sestre: S- Elfrida Pioniu-nik. provincialna predstojnica, e. Me-todija Ameitz, predstojnica v št. Jakobu, s. Sialvatora Klun, ravnateljica v št. Jakobu, s. Gonzaga Kobentar, ravnateljica, št. Rupert (Velikovec), s, Marta Gregori, šolska vrtnarica, Št. Jakob.
Prijatelji in znanci: dr. Valentin Inzko, deželni šolski nadzornik, z gospo, dr. Vinko Zwitter, predsednik kat. delovnega odbora (Celovec), France Gorše, akademski kipar, ¡Sveče, Ivan Mleečnik, lastnik motela, Jože Hočevar, korektor v Mohorjevi tiskarni, Ivan ¡Perne, tovarnar, št. Vid ob Glini.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
2.	julija 1953. — štev. 26.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Ofarji so na svojem kongresu v Ljubljani govorili tudi o „skrbi za zamejske Slovence“. To skrb pa komunisti pojmujejo po svoje, čisto strankarsko, protinarodno. V resoluciji namreč pravijo, da bo SZDLS posvečala zamejskim Slovencem večjo pozornost in „spremljala z večjim razumevanjem njihova prizadevanja sodelovati s progresivnimi, sociali ¡stičnimi in demokratskimi gibanji v sosednjih državah“. Na ta del resolucije so Titovim komunistom že odločno odgovorili Slovenci v Trstu in enak odgovor bodo dobili tudi od ostalih Slovencev v svobodnem svetu, ki jim je narod več, kakor pa korist sedanje komunistične diktature, pod katere ječi narod doma.
žeta Malovrha je ubrano zapel „Oj Doberdob“. V tem pa so že prišle na oder deklice v narodnih nošah in doživeto podale lepo simbolično vajo „Molitev“, katero je spremljala recitirana beseda g. Maksa Noseta, vse v režiji gospe Eme Kessler. Mladinska godba je lepo zaigrala „Lipa zelenela je“,. Gospodična Helena Homovc je nato podala prelepo Balantičevo pesem „Zadnje sonce“, gdč. Kristina Breznikar pa drug Balantičev biser „Zasuta usta“. Komaj so zamrli zadnji glasovi naše vedno lepe „Kje so tiste stezice“, ki jo je odlično zapel moški zbor, je stopil na oder bivši legionar, domobranski častnik, pisatelj g. Ivan Korošec. Njegove ognjevite besede so nas popeljale v tiste velike čase ognja in krvi, ljubezni do doma, junaških domobrancev in izdajstva slovenske KP. Njegove miši je lepo dopolnila recitacija Hribovškove pesmi „Rast“, ki jo je mojstrsko ¡podal g. Maks Nose. Spet so se na odru pokazale deklice in predvajale lepo simbolično vajo „Prošnja“ ob spremjavi recitacije, ki jo je lepo podala Alenka ¡Smole ¡spet v pripravi go. Eme Kessler. Ves spored je povezoval z izbranim besedilom g. Marijan Šifrer, ob spremljavi glasbe in alegoričnih slik domobranske vojske, poljskih in gozdnih motivov in globeli ter prepadov, kjer čakajo vstajenja naši mrtvi junaki. Ganljivo je bilo videti dolgo vrsto naših najmlajših, ki so s prižganimi svečkami v rokah obkrožili slovensko znamenje na dvorišču Slomškovega doma, medtem ko je preko udeležencev zaplavala prelepa žalostinka „Vigred se povrne“ v izvedbi moškega zbora. Naš dušni pastir č. g. Jože Škrbec je v tem prelepem vzdušju odmolil molitve za rajne. Ob zvokih „Oče, mati...“, ki jo je strumno igrala Mladinska godba in navdušeno peli vsi navzoči smo zaključili to res lepo spominsko proslavo na čast tistim, na katere nas vež:e skupna prisega in obljuba zvestobe svobodni domovini. V nedeljo, 17. junija pa se je v Slomškovem domu ob veliki udeležbi rojakov darovala za pokojne mučence sv. maša, med katero je č. g. Jože Škrbec poudaril pomen junijskih spominskih proslav in molitve za naše mrtve junake in podčrtal misel: Satansko delo organiziranega hudodelstva se ni končalo leta 1945 v škofjeloških hribih, Podutiku, Teharjih in Kočevskem Rogu. Fizično nasilje je zamenjalo duhovno in moralno ubijanje duhovnih vrednot našega naroda in omejevanje osnovnih pravic človeka in Cerkve.
IZ MENDOZE
Društva Slovencev v Mendozi
V nedeljo, 3. junija je naše Društvo sklicalo člane na 24. redni letni občni zbor, ki je bil v prostorih našega Doma.
Iz samega poteka občnega zbora in iz podanih poročil posnemamo nekaj glavnih in najpomembnejših podatkov o življenju in delovanju v naši mendo-ški slovenski skupnosti.
Društvo šteje 115 članov. Iz poročila kulturnega referenta arh. B. Bajuka ml. je razvidno, da je bil zamišljen za preteklo delovno dobo temeljit delovni načrt za naše vsestransko narodno kulturno oblikovanje in vzgajanje ter ohranjevanje naših narodnih vrednot med nami, zlasti pa za iskanje čim tesnejše povezave z mladim, doraščajočim krogom. A prav tega zadnjega, čemur so vsi odgovorni činitelji posvečali največ svoje pozornosti in delavnosti, ni uspelo doseči v zadovoljivi meri. Od tod je tudi razumljiv v letnem obračunu nekak zastoj v našem kulturnem delovanju.
Uspešni^ pa so bili nedeljski razgovori s starši; bilo jih je sedem in smo se na ^n j ih z vnetim sodelovanjem vseh navzočih in z velikim uri dom za vse porazgovorili v skupinskih debatah o vprašanjih današnje mladine, o vzgoji, o družini, o verski in o spolni vzgoji.
Zanimivo je bilo tudi poročilo o šolskem tečaju, v katerem nam je letos uspelo pritegniti v učiteljski zbor novih mladih moči (gdč. Mimi Artač in Fran cka Grintal) ter tako razširiti delo tečaja v treh deljenih šolskih stopnjah in posebej organizirati otroški vrtec (gdč. Francka Grintal). Učiteljski zbor je pa za svoje posvete in delovne načrte pritegnil v šolski svet še nekaj vzgojiteljskih strokovnjakov in z njimi razpravljal o vseh potrebnih načrtih za ureditev učnega programa in razširitve šolskega tečaja.
Kot najvažneiši dogodek pa moramo omeniti iz poročila društvenega predsednika g. Pavla Bajde novico, da je
y
(Nad. s 3. str.)
10. aprila t. 1. Društvo Slovencev končno dobilo svojo pravno osebnost od tukajšnjih pristojnih provincialnih oblasti.
Tako bo sedaj možno uresničiti postopek, da se igrišče v ozadju Doma, ki je že ves čas bilo last naše skupnosti, dejansko prepiše na Društvo kot pravnega lastnika.
Prav tako je tudi občni zbor odločil, da naj novi odbor izvrši še nakup sprednjega dela Doma s stavbo in vsemi pritiklinami, kar je bilo doslej last štirih naših rojakov, ki so vse ob nakupu velikodušno odstopili v uporabo za kulturne in organizacijske namene v naši skupnosti.
Kupno prodajna pogodba je na ta način bila že izvršena dne 4. junija t.
I.	in je Društvo Slovencev v Mendozi končno prišlo dejansko do svojega lastnega Doma na Urquizi 335.
Odkup je bil omogočen s prostovoljnimi prispevki vseh rojakov, ki so delno že nabrani, pa se bodo morali še izdatno razširiti, dalje s srečolovom v Mendozi, z nabirko med rojaki iz San Luisa in z bogatim prispevkom, ki ga je dala velika tombola v Buenos Airesu, za katero so s svojim sodelovanjem priskočili na pomoč vsi slovenski domovi na področju Velikega Buenos Airesa.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor, ki ga sestavljajo predsednik g. Pavle Bajda in odborniki gg. S. Grebenc, L. šmon, K. Kavka, M. Ovčiak, arh. B. Bajuk ml., D. Žumer,
J.	Štirn, M. Bajda; namestniki: VI. Šmon, M. Hirschegger, P. Bajda ml.; nadzorni odbor: ing. J. Germ, D. Hein-rihar, J. Žumer; razsodišče: Luka Grin-tal, P. Bajda st., in prof. B. Bajuk st.; šolski odbor: P. Bajda, Anica Ovčjak in Lenčka Božnar.
V svojih besedah je predsednik poudaril misel: če dobimo v svojo lastnino Dom, stene same še nič ne pomenijo. Potrebni so nam medsebojno prijateljstvo, iskrenost, ljubezen in spoštovanje. Vse svoie sile pa moramo pri tem posvetiti skrbi za povezavo z mladino.
Bb.
Po športnem svetu
V nedeljo 24. junija se je začel v Londonu tradicionalni Wimbledonski teniški turnir, katerega letos bojkotira 70 najboljših teniških igralcev, med njimi je tudi lanski zmagovalec S. Smith. Igralci bojkotirajo turnir, ker je Svetovna teniška zveza kaznovala jugoslovanskega igralca Hrvata Nikolo
PRISTNE DOMAČE KOLINE NA PRISTAVI
bodo na razpolago za dom v soboto, 7. julija, zvečer
8. julija: DRUŽINSKA NEDELJA
pri kosilu boste postreženi z domačimi kolinami.
15. julija OBČNI ZBOR društva SLOVENSKA PRISTAVA takoj po sv. maši ob 11.
Vabljeni vsi redni in ustanovni člani.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
DR. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uribnrn 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
V priredbi SKD-SLS bo v nedeljo, 15. julija, po slovenski sv. maši v Slovenski hiši sestanek za vse rojake, ki se zanimate za slovenske narodne probleme.
Na programu je poleg drugih točk prikaz razmer v Evropi s posebnim ozirom na slovensko zamejstvo na Koroškem in Primorskem, ki ga bo podal predsednik NO za Slovenijo Miloš Stare, ki se je pred kratkim vrnil s poti po Zahodni Evropi.
Piliča na zahtevo jugoslovanske teniške zveze. Jugoslovanska zveza je očitala Piliču, da se ni odzval prošnji Zveze za nastop proti Novi Zelandiji za Davisov pokal, čeprav je prej obljubil. Pilič je v zagovoru dejal, da kot profesionalec ni mogel prekiniti nekaterih nastopov ter da je tudi sicer vabilo prišlo kasno, tako, da bi se ne mogel primerno pripraviti na tekmovanje na trdem igrišču, kakršno je na Šalati v Zagrebu. Jugoslovanska teniška zveza ga je kaznovala s devetmesečno prepovedjo igranja, svetovna zveza pa z enomesečno. Ta zadnja prepoved bi pretekla teden po pričetku turnirja v Wimbledonu. Igralci svetovnega slovesa pa so zah tevali od Zveze dvig prepovedi pred za četkom turnirja; ker se to ni zgodilo jih ni na turnir.
Mlada teniška igralka Mariborčanka Mirjana Jauševčeva je osvojila prvo mesto med mladinkami na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu. V finalu je premagala mlado Pražanko Maržikovo s 6:3, 6:1. Jauševčeva je bila že na lanskem turnirju finatistka.
Mariborčan Milan Kotnik je na mednarodnem lahkoatletskem turnirju t Zagrebu zasedel v teku na 3000 z za prekami drugo mesto za Grkom Kon-donosolosom. Kotnik je pretekel proge v 3:43,6, kar je drugi najboljši slovenski čas. Rekorder je Ljubljančan Špan s 3:35,3. Na istem turnirju je bila prva v metu kopja Celjanka Urbančičeva. s 60,54 je bila pred Poljakinjo Jamorsko.
Na turnirju v Gradcu je v skoku \ višino zmagal Celjan Vivod z 204 cm tretji pa je bil Prezelj s 198. Kocuvan, ki je med najboljšimi slovenskimi in jugoslovanskimi šprinterji pa se je na 100 in 200 m obakrat uvrstil na tretje mesto; prvi mesti so pobrali južnoafriški lahkoatleti.
O K V l| S T I L A
ČETRTEK, 28 junija 1973:
Na letošnjem /Spominskem slavju
Zveze mater in žena, ki bo v četrtek v mali dvorani Sloi-enske hiše, bomo o a 5 popoldne imeli najprej skupne molitve pod vodstvom našega duhovnega voditeja g. Rodeta. Molitvam bo sledilo predavanje ge. Matičičeve, ki nam bo priklicala v sponiin strahotno žaloigro tistih usodnih dni in ki nam bo v mo-mento, da se da odpustiti, pozabiti pa nikoli. Na večer prisrčno vabimo slovenske matere in žene!
SOBOTA, 30. JUNIJA 1973:
Predavanje prof. dr. Milana Komarja
tb 15 v 'Slovenski hiši v priredbi Srednješolskega tečaja za porfesorje tečaja in starše dijakov.
Družabna prireditev SKAD-a ob 17
v Slovenski hiši.
Slovenska hiša — gornja dvorana — ob 20. uri. Tretji kutumi večer SKA. Predaval bo v okviru teološkega odseka dr. Mirko Gogala; „Teologija sekularizacije“.
V	Slovenski hiši ob 18 občni zbor zavetišča dr. Gregorija Rožmana.
NEDELJA, 1. julija 1973:
Žegnanje v 'Slovenski hiši
V	Slovenski hiši ob 9.30 mladinski sestanek fantov in deklet ter skupna sv. maša.
SREDA, 4. julija 1973:
V	Slovenski hiši ob 17 seja širšega odbora in zastopnic krajevnih odsekov Zveze mater in žena.
SOBOTA, 7. julija 1973:
V	Slovenski hiši veseloigra „Voda“
NEDELJA, 8. julija 1973=
V	Slomškovem domu velika tombola Prosimo vse obiskovalce tombole v
Slomškovem domu, da puste svoja v Trzala v stranskih ulicah.
DARUJTE DOBITKE— KUPUJTE TABLICE! PRIDITE NA TOMBOLO! EDINSTVENO SREČANJE!
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T, E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■B
«■BBBBIBBBaBiaaBIBBBMaBIBBBBBIIIBBaBBiaiBBIIBIIBBIBBIBBBBIBBIBIIBBBIBBBBBBBBBBBBaiBBBBIBBiaBBIBiaBBIBIBIBBIBBBBBBBBIBBBBBBIBB
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES	_	^ n Ht Podružnice
LUKY
Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T. E. 295 - 1197
CARLOS SPEGAZZIN1 : Avda. 25 de Mayo 136 »
•
SAN JUSTO Almafuerte 3230
LUKA MILHARČIČ!
Električni aparati
Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse’ — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall.
■■■MaaaaaaiiBaBBBBBBBaaaaaaaBBaaaBaaaaBaBBaBBaBi
BBBBBBBBBBBBB'BBBBBBBBBBBBBflBSBBBBaBBVBBBBBBBBBÉBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
V	Slovenski hiši veseloigra „Voda“
Na Prestavi Družinska nedelja.
V	Našem domu v San Justo po maši govori dr. Marjana Peternel o boleznih sedanje dobe. Vabi odsek mater in žena.
PONEDELJEK, 9. julija 1973:
V	Slovenski hiši veseloigra „Voda“
NEDELJA, 15. julija 1973:
V	priredbi SKD-SLS sestanek v Slovenski hiši po sv. maši za vse rojake, ki se zanimajo za slovenske narodne probleme. Poleg drugih točk je na programu prikaz razmer v Evropi in predvsem v slovenskem zamejstvu, ki ga bo podal predsednik NO za ¡Slovenijo Miloš' Stare. Vabljeni!
Občni zbor Družabne pravde po sv. maši ob 10.30 v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 16 družinski sestanek — čajanka — z avdiovizualnim prikazom letnih časov v Sloveniji. Okoli 300 diapozitivov ob glasbeni, besedni in šumski spremljavi-»
NEDELJA, 29. julija 1973:
Blagoslovitev Hladnikovega doma
Mladina, ki obiskuje slovenske šolske tečaje, bo prejela posebno nakaznico, s katero bo dobila dne 8. julija v Slomškovem domu brezplačno tombol-isko karto, a nakaznica velja tudi za posebno nagradno žrebanje ob zaključku tombole.
Koordinacijski mladinski svet ZS se bo sestal v petek, 13. julija ob 20 uri v mali dvorani Slovenske hiše. Vabljeni že sedaj vsi mladinski referenti, voditelji in zastopniki mladinskih organizacij !
ZAHVALA
Vodstvo Vaditeljskih tečajev se zahvaljuje rev. Nacetu Čretniku, Francija, in rev. Vinku Žaklju, Belgija, za podporo 10 dolarjev pri izdaji knjige „Priročnik za vaditelje telesne vzgoje na osnovnih šolah“.
ESL0YBQA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino jCentral (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) —- Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—)• ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
ZAVETIŠČE
DR. GREGORIJA ROŽMANA
OBČNI ZBOR
30. junija ob 18 Slovenska hiša
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
s
bbbbbbbbbb:
„Tu je miza, na katero se morem nasloniti, kamor lahko položim " kruh in postavim kozarec, miza, ki nas veže na občestvo ljudi... Tiha družica našega življenja, lepa težka miza...“	E. Cevc
SLOVENSKA TIPIČNA MIZA s šestimi stoli bo glavni dobitek na XII. tomboli Slomškovega doma, ki bo letos izjemoma
v nedeljo 8. julija
v vseh prostorih in ob vsakem vremenu. Rekordno število praktičnih dobitkov in prijetna družba!	Pričetek ob 15. uri-
Za cerkev Marije Pomagaj
V nedeljo, 1. julija, v Slovenski hiši V
Žegnanje
• ob 11-30: koncelerirana sv maša za žive in rajne dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in Slovenske hiše
«H
ob 12.30: kosilo
ob 15.30: popoldanski program:
pozdravna beseda msgr. A. Oreharja
pevski nastop deklet in fantov iz Carapachaya
šola nadškofa Jegliča iz Capitala
prizor iz veseloigre “Voda”: Tinček se ženi, v režii g. Maksa Borštnika
Rojaki od blizu in daleč — lepo vabljeni!
Sreča te čaka, um ti je dan ■—-
zato v Slomškov dom — na tombolni dan '
JOŽA VOMRERGAR
VODA
veseloigra v treh dejanjih
Režija: Maks Borštnik
Scena: arh. Jure Vombergar	-■
Slavnostna predstava v počastitev 70-letnice pisatelje Jože Vombergarja bo:
v soboto, 7. julija, ob 20 v dvorani Slovenske hiše.
Predstavi še: v nedeljo, 8. julija» ob 16.30 in na praznik, v ponedeljek, 9. julija, ob 16.30.
.Nastopa nad 50 igralcev, — v glavnih vlogah bodo naše znane igralke in igralci.
Po kratki in težki bolezni je po prejemu zakramentov za umirajoče dne 21. maja 1973 v Šmarju pri Jelšah v Gospodu zaspal naš mož, oče in brat, gospod
Štefan Skale,
pojsestnik
Pokopan je bil dne 24. maja 1973 na domačem pokopališču v Šmarju pri Jelšah.
Priporočamo ga v molitev!
Za njim žalujejo: v domovini: Frančiška, žena
Franc, sin, z družino Štefka, hčerka, z družino v Argentini: Jože, brat, s sinom Jožetom v Kanadi: Vinko, brat, z družino in ostalo sorodstvo.
Šmarje pri Jelšah, Celje, Argentina, Kanada, 25- maja 1973.