« # Št. 30. Drugi natis. V Trslu, v sredo 27. julija ISS1. Tečaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V i'iUimsli ]• r>m(« »EDINOST« iihaja vsako »r?do; cona za vso !<>tra liiti frankiran. It ikopisi lir.-/ pos lino vrednosti s" no vračaj). /«rerafi r.i/.ii" vrsto naznanila in p ><|iuii v) st z iraoiiiiljo p j p »godbi — prav cono; pri kratkih oglasili z drobnimi Črk um si plaSujo za vsako busedo kr. Zapisnik XXV. občnega zbora polit, dr uit t a »Edinost* za Primorsko v Komnu dne 26. junija 1881. (Konec.) Gospod MohorČiČ govori tako-lo: Ubogi naš Kras, ali boljše rečeno, posestniki tega ubozega Krasa gredo očivldno od leta do leta, od dne do dno bolj v propad. Poglavitni vzroki tega so po mojem mnenji zdaj uže skozi G let zmerom slabe letine, potem vsako leto vlkšl davki in koneČno oderuhi, ali oni, katerim mi po kraško domaČe pravimo 100per 100. Kar zadeva prvo nadlogo to je: slabe letine^ o tem govoriti ni meni, in tudi ne drugemu mogoče, ker to vlada drug in ta je vsega mo-gnčni Bog. Preidem torej k drugoj nadlogi, ta je: vsako leto vikši davki, Ne mislite, ko govorim o zmirom vikših davkih, da mislim cesarske davke, tega gotovo ne, ker v prvo bi se eesarski davki vendar le zmagali brez škode za posestvo, in davek tudi mora biti; davek imajo vsa kraljestva to zemlje, on je bil, je in bodo vselej, še sam Kristus je rekel • Dajlo Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar ,je cesarjevega. Ko govorim o zmiroin vikših davkih, mislim s tem d oklade, lo so namreč oni davki, ki nas vsako leto bolj tlačijo in kateri nas tudi popolnoma potlačijo, ako si sami ne ponioreino. Mi imamo mnogovrstnih doklad; imamo bolnišnične ali Špitiilske doklade, potem šolske, cestne, soseskine itd. tako, da je gotovo malo sosesk, ki ne bi imele najmanj 100% doklad k neposrednjim davkom, iu ker plačava komenski okraj nad .10.000 gl., sežanski pa nad 32.000 gl. neposrednjih davkov, znašajo tudi doitlade v teh dveh okrajih okoli 02.000 gld.; k tem prikladam so prilika Še ena in skoraj ena najhujših, taje: oksekutivni troški. Jaz ne vem, koliko ti znašajo^ ker to ni mogočo natanko zvedeti, račun i m pa tako in mislim, da no morem dosti zgrešiti: oba okraja imata blizu 10.000 davkoplačevalcev, od teh 10.000 davkoplačevalcev zapade gotovo 90% eksekucijskim troškom v prvem, polovica gotovo v drugem, 3.1% gotovo v tretjem, in recimo, le 10% v četrtem kvartalu; zdaj pa naj se računi kakor hoče, vidi se, da pridejo na vsacega davkoplačevalca dvojni eksekucijski stroški po i gld. 5 kr. tedaj skupaj 2 gld. 10 kr.; to pa znaša pri blizu lft.000 davkoplačevalcev 20.000 gld. ali 31% neposrednjih davkov. Ni se po tem takem čuditi, ako je bilo konec lela v obeh okrajih nad 100.000 gld. še zaostalih davkov iztirjati, in ako vzamemo letošne davke z dokladami in oksekucijskimi troški tudi nad 140 tisoč gld. tedaj bi moral Kras do konca letošnjega leta nad 300 tisoč gld. plačati. Po tem takem se zopet ne moremo čuditi, ako sta dav-karska urada lansko leto nad 800 tožb, zaznamb, vknjižb itd. pri sodnlji vložila, in zato se zopet ni čuditi, ako se ubogi kmet oderuhu v roke vrže, misleč, da si reši svoj nacljonalekonomični kapital, to je: svoje živinče; ali žallbog, skušnje nas uče, da bi stori I boljše, da sojo hudiču zapisal, nego da je temu Šklatu ljudi v roke padel, ker prav skušnje nam dokazujejo, da skoraj vsak teden pred sodiščem boben ropota in k dražbi posestev vabi. Pretresajmo zdaj nekoliko doklade in kako bi so jih, če ne popolnoma znebili, vendar pa saj zdatno znižali. Ozrimo so najprej na bolnišnično ali spitalsko doklade. Na papirju niso te doklade zelo hude, kar vas prepričam, ali meni se zdo te doklade prav lake, kakor toča; ko bi toča vsako leto na Krasi padla, in vsakej soseski le 500 ali tisoč grozdov pobila, to se ve, da za točo ne bi se nobeden dosti menil; a gorje soseki, katerej vse popolnoma potolčo tako, da 3, tudi 4 leta ui dobro letine, tam je pač močno čutljivaj prav ako je z špitalskimi dokladami. Od kar je dotična deželna postava v moči, to je od 3. novembra 1803 do konca leta 1880, loraj v 17 lotili, imel je plačali koinonski okraj 41.788 gld. 63 kr. in sežanski 42.241 gld. 27'/, kr., skupaj 84.029 gld. 90'/, kr.; tedaj počez na leto 4942 gld. 93 kr., ali blizu 8% neposrednjih davkov. To gotovo ni hudo, ako pa nesreča zadene kako majhno sosesko, kakoršnih imamo na Krasu veliko, potem je zelo hudo; vzemimo v primer Skopo, ki plačuje 729 gld. neposrednjih davkov, in recimo, da bi bile spodaj omenjene, tri osobe v tej soseski rojene, morala bi ta soseska plačati za Marijo Mlač 002 gld. 81 kr., za Antonijo Oevnja 783 gld. 27 kr. in za Janeza Uenčina 095 gld. 38 kr., kakor jih jo morala plačali sosclta Lokve in S tor jo. Vesto li kaj bi ta znesek z 2080 gld. 73 kr. bil takej soseski, kakor je Skopo ? Polnih 0 let bi morala plačevati 50% doklade samo za to tri osebe! Ali ui to hudo, in šo enkrat rečem, da prav lahko tako hrome kako majhno sosesko zadene, kar se je ludi uže zgodilo. To je tudi vzrok, da ima Kras, čo tudi v 17 letih bolnišnični troški le 4942 gld. 92 kr. na loto stanejo, vendar konec leta 1880 Še 27.112 gld. 04 kr. bolnišničnih troškov na dolgu, in to bo moral prav tako, kakor do zdaj, zmirom le ubogi davkoplačevalec plačevati, kar mislim da ni pošteno. PraSam, kdo jo vzrok teli bolnišničnih troškov? Posestnik gotovo no; vzrok sole tisti mladeniči in deklice, ki so domačega kruha objedo, misleč, da bode lepše po gladkem tržaškem tlaku se sprehajati; tam so tudi lažji; poreče, iu polom, ko svojo mlado kosti zrabijo, pridejo oni in nastopki teh lahkomišljenih porok soseskam na ramo. Ali no bi bilo iz tega obzira pošteno, da bi vsak, kdor posolske ali delalske bukvico vzame, plačal takso v namen špitalskih troškov? Jaz mislim, da bolj poštene takso ni, če tudi vem, da bo v višjih krogih imel ta moj predlog nasprotnike, in sicer bodo tako lo argumentirali: Kako? ubozega reveža, ki gre vsakdanji kruh služit, hočete šo taksirati | Teoretično je to izvrstno; ali praktično je stvar drugačna. Jaz mislim, da takih krajev, kdor dolalec ti rja petkrat na dan dobro jedi, trikrat vina in potem Še 40, HO in tudi 00 kr. za dnino, ni treba zapuščati in si drugod živeža iskati; naj ostane pri svojem domačem kruhu; ako ga pa preobjestnost in lahkomišljenost sili iz domovine, naj za lo plača. Prašam dalje, ali ne bi se tako plačilo popolnoma vjemalo z onim plačilom, katero vlagajo delalci v sedanja tako priljubljena delalska podporna društva. Hazloček je le ta, da k delal-skiin podpornim društvom pristopajo le vestni in pridni delalci, tukaj bi moral pa tudi plačati tak, ki ni ničvreden, kar gotovo potrebo in poštenost lo takse šo bolj podpira. Imam še drug predlog: zdaj se namreč lahko vsak poroči brez dovoljenja soseske in mislim, da lo tudi tako ostane. Znano pa nam jo dobro, da se jih veliko Ženi, ki nomajo druzega, nego golo pot, po katerej hodijo, in' da jo očivldno, da danes ali jutri morajo soseski na rame priti. Prej ni imel nič, potem še dosti manj; ali kader so ženi, takrat pa je vsak bogat; meni šo eden ni znan, da no bi bogat bil, kader so ženi: godba, velika večerja, pijače, kar se da itd. to jo geslo pri žonilvah, p »tem pa naj gre kakor hoče. Ker jo pa vsak ženin listi čas bogat, ne hi li bilo tudi pametno in pošteno, da en del svojo bogatijo v korist bolnišničnih troškov da? Sij takrat bi ga lo manj bolelo, ko da bi ga muha pičila, in ako bi pa ne mogel takse plačili, toliko veča sreča zanj in za sosesko. Tudi v tem predlogu vem, da bom Imel nasprotnike in sicer tudi le v višjih krogih, gotovo bodo tako-lo argumentirali: zenitov je po postavi prosta, in kako to, da bi posestnik, ki ne potrebuje bolnišnice, zavoljo le, kadar se ženi, takso plačeval? Tudi li argumenti, kakor oni, so leo-rctlčno jako dobri, ali praktično jo tudi la stvar drugačna. Hesnlčno je, ženiluv je prosta, ali mislim, da kakor ženitev, prav tako je tudi posestnik prost, pa vendar pri vsej svojej prostosti mora za nastopite mnogih teh prošlih nesrečnih ženitev krvavo zasluženo krajcarji1 bolnišnici dajati, nagih svojih otročieev pa Še obleči ne more; toraj ženitev naj bode prosta vsacemu, ker drugače si ne moremo pomagati, pi vendar moramo skrbeti, da se te nepristojnosti znebimo. Kar drugi argument zadeva, da posestnik no potrebuje bolnišnice, in zakaj bi loraj on takso pri ženltvi plačal, to jo resnica, ali kaj pomaga, če prav no potrebuje bolnišnice, vendar mora, ko ga zadene, visoke doklade zavoljo njo plačati, posestniku jo toraj vse enako, plačati mora tako ali tako; gotovo pa bi bil i taksa za ženitev velika korist posestniku: v prvo — ponavljam še enkrat —bi jo takrat najlažje plačal, in drugič bi jo tudi listi plačali, ki nikoli vinarja za sosesko ne plačajo in nikoli soseski no koristijo, večkrat pa škodujejo. Ako bi se nam posrečilo to dve taksi uvesti, katero takso Id se morale naravnost v deželni zaklad plačevati, bili bi posestniki popolnoma prosti bolnišničnih doklad. Dokaz jota: delal-skih in poselsklh bukvlc so je oddalo v 3 letih 994, toraj sploh na leto 331, za vsake naj bo taksa 4 gld., to znaša na leto 1424 gld. porok jo na Krasu, kar mi jo bilo mogoče pozvedcll, na 280 duš ena na leto torej pri 28.000 dušah 100 porok po 50 gld., znaša 5000 gld., skupaj 0424 gld. Troški za bolnišnico so pa do zdaj le 4942 gld. 93 kr. na leto znašali; poleni takem bi ostajalo še 1484 gld. za rezervni zalog. In to so gotovi denarji, ni jih I roba čakati leta, torej bi tudi odpadlo vso obresti, katere moramo zdaj plačevati. Ker so li podatki le do zdaj gotovi in se ne ve, kako bodo v prihodnjo, zato bi svetoval, naj bi vse soseske skozi 3 leta poleg tega 5% doklade uvedle, in ludi te bi se morale v deželni zaklad plačevati, da bi so reservni zalog okrepil, po treh lotih pa mislim, da bi vsaka doklada odpadla. Zdaj preidem k drugoj uokladi, to je Šol-skej. Ta je tudi ena izmej tistih doklad, ki nas tare in močno taro; mi imamo zdaj 35"/,, šolske doklade, Imeli smo pa užo 58% in kar jo bilo, lahko zopet pride. Ako o loj dokladi govorim, ter jo imenujem za naš Kras teško breme, ne mislite, da hočem s tem šolam nasprotovati, tega gotovo ne, ker vsak mora spoznati, da je izobraževanje in poduk vsakemu narodu in vsakej vladi potreben; v vednosti iu izobraženju jo moč, in te potrebujemo mi in jo potrebuje naš narod, Ali ko o tem govorim, mislim le, kako bi bilo mogoče, teško to hrome polajšati. Mojo menjenjo jo v kratkem to, da bi morala dežela šolo prevzeli in da bi se na posreduje davke, to je: na vžitnino 10% za šole uvedlo; jaz mislim, da bi se deželi s tem ne godila nobena krivica, nam pa bi to iiilo veliko polaj-šanje; upam, da bi z 10'70 prav lahko izhajali, ker bi veliko nepotrebnih troškov potem gotovo odpadlo. Tretja doklada jo cestna, ludi t i ni majhna, znaša 20%; ali tu ni pomoči in tega smo sami krivi. Ceste, to mi vsi pritrdilo, morajo v dobrem stanu bili; mi jih nočemo delati, same se tudi nočejo, toraj ne ostane druzega, nego doklade. Ko bi pa soseske svojo cesto v redu držale, kar je na Krasu prav lahko mogoče, ko bi lo volja bila, imeli bi namesti 20, Iu 5% doklade. Polom so šo soseskine doklade, o katerih ne morem govoriti, ker to ve vsaka soseska sama, česa potrebuje in potem se tudi ravna. Zdaj preidem k zadnjoj nadlogi na Krasu in rekel bi najhujšej, ta nadloga so — oderuhi. Te pijavke hočejo ubozega kraškega kmeta uničili. Ugovarjalo so mi bo: saj jo nova postava zoper oderuhe. To je užo res, ali kaj pomaga, ker t a spaka ljudi je z vsemi žavbaini namazana, le z dobro ne; postave se prav lahko ogne, kmetu posodi |O0 gld., pri notarju pa napravi dolžno pismo za 200 gld., kmet v zadregi vse stori, da lo denar dobi; kaj pomaga vsa postava, 200 gld. mora vrnoti, resničen je laški pregovor ki pravi: Cirta canta, vilan dorme. Druge poti ni, nego da bi s> zdi j, ko so gruntne knjige skoraj sploh po Krasu napravljene, vstanovila banka, ki bi posestnikom dajala posojila po G"/,, ker posestniku, ki nad 0% plaču j ni mogoče izhajati. Gospod Dolenc mi jo o lak-j banki užo omenil iu nam ludi zdaj kaj razjasni. Kar so tiče špitalskih in šolskih doklad, slavim predlog, naj bi ]e pri govoru ostalo, vendar pa naj bi so v: i kraški župani določenega dne kdo zbrali iu volili olsek, kateri bi poleni prošnjo in kar treba dovršil. Zbor je ta govor z veliko pohvalo sprejel. G. Stok se ujema poptlnonn z nazori pred-govornika in šo dostivlji, da je način, kako oksekutorji rubajo neznosen; oni nihajo, odvajajo živino v drugo kraje, pa za živino nič ne skrbč. Zarubana krava navadno ino lli in zgubi mleko; zakaj ne bi so puščala zanihana živina doma In se prodala v tistej srenji, kdor ji* bila zarubana? Prodaj i n i semnjih je dokazala, da se po njej maste oderuhi. Garancijo za zanihano Žival in drugo blago prevzame lehko županstvo. Tudi v tem obziru je treba kaj storiti za kmeta. G. Ličen pravi, da se godi na Vipavskem prav lako, kakor na Krasu gledć špitalskih troškov, rubežev itd. On priznava, da davki morajo bili, toda izterjavajo naj so po človeški, a no na tako kruli način. Da pa bodo kmet lažjo zmagoval prevelike davščine, treba je, da ga tudi vlada podpira v tem, da svojo pridelko lehko in dobro prodaje. Za vipavski kraj jo posebno velike važnosti sadjarstvo in z njim združena kupčija sč sadjem; a kako skrbi vlada za dotični promet? ona podpira bolj Italijanske pridelke nego pa domače, kajti iz Gorico do Dunaja stane voznlna od češenj in druzega sadja do gl. 7'/, od mtr. stota, a iz dolenjo Italije stane voznlna do Dunaja manj. Treba je torej, da se si. društvo obrne do vlade, da so pride v okom tudi tej nepriliki. G. Dolenec pravi, da je to stvar trgovinskih zbornic, in da se bode treba obrnoti na zbornici v Trst in Gorieo, G. Nabergoj omenja, da na južnoj železnici je dosti takih napak, a da vlada nž: zdaj na to dela, da se odpravijo diferencijalne tarife, 1.1 delajo tak kvar domačemu prometu, G. Ličen se pritožuje, da v Trstu ni nobenega nadzorstva glede bolnih poslov; za 4 tedne morajo po postavi gospodarji plačevati bolnišnične troške, a ve se, da dosedaj ni Šo noben gospodar plačal bolnišnici \inarj t za bolnega posla, ampak te troške kar brez \sega preiskanja navalovajo na uboge občino. On predlaga, naj bi so po kakem načinu poskrbelo, da bi primorske dežele imele kacega zastopnika v Trstu, ki bi stvar nadzoroval, da ne bi se godile take krivice in samovoljnosti. G. Dolenec po vabilu g. Mohorčiča razjasnuje, kako v Trstu nekateri rodoljubje, njim na čelu jako vešč iu upliven mož, delavajo na to, da se osnuje neka banka v Trstu za vse Primorje. Ta banka bi delala na osobni kredit, kateri jo najceneji, ker vknjižbe in druge operacije so drage in stanejo 3 do 5%; tako da je kmetu malo pomagano, ako ne more dobili saj majnih svot na osobni kredit. V Skednju se jo osnovala taka majhna založnica, ki prav dobro posluje, akopram jo vodi|o sami kmetje. Osrelnja taka banka, katero bi morala podpirati tudi vlada, pa bi še bolje poslovala, ker bi prišla na pomoč vsem stanovom, zatorej priporoča on navzočim, da sc bodo za stvar z vso močjo zanimali, kadar p »stan*• zrela, ter «t« lunin pridno pristopili k družiti. To bo najbolja in edina Javba proti oderuhom. G. Nabtrgoj p'ijasnuje nekoliko g. Stokove pritožbe zoper cksekutorjc. Postava veli, da se eksekviranemu ne sme zarubiti potrebnih reči /a lii.šo in kmetijo, tako zvani »fundus i ust uc t tis«' A i ksekutorji d stokrat presegajo postavne meje iu posestniki molče. Pritoževati se je treba in pravii e iskati, potem bode uže boljše, a 6? ljudstvo molči, če se nikdo ne briga za njegovo trpenje; torej »vigil antihus jura!« L; opreznim godi se pruvicu, zaspanci pa morajo trpeti. G. Ferd. Luk je mnenja, naj vlada izroči županstvom opravila ekaekutorjev, kateri naj se odpravijo. Ti možje le gledajo, kako bi se bolj »auszeichn ili«, a se nič ne brigajo z i kmete in njegove pravice; županstva p i bodo bolj previdno iu pravično postopala. Zakaj pase vedno govori o avtonomiji srenj, to pa je vsa ti reč le vedno na papirji".' Kaj so naša županstva z laj? G. Furčič pravi, da vlada ludi nema obzira na čas, kedaj terja davke, davki bi se morali terjati ta čas, ko kmet ima kaj doma za prodajo, torej litja naj so v primernem času. G. Mokorčič predlaga še enkrat, da se po-zovejo v shod vsi župani iu veljavni kraški možje, h kateremu shodu naj se povabi tudi o I bor »Edinosti« iu da potem ta shod sklene potrebne korake, prošnje in resolucije, z ozirom na \se tu, kar se je govorilo k četrt«j točki. G. Uulaivc predlaga še, naj s.; voli danes odsek, ki bod j vso to prip.avlj il iu ki bode odboru društva »Edinosti« luli pomigal izvršiti \se detii s dane mu naloge ter sklical tudi po g. Moliorčiču nasvetovaui sliod. Predsednik, g. Nabtrgoj, stavi oba predloga na glasovanje, katera so sp.jinela enoglasno. Potem povabi zbor, da izvoli odsek, kar se zgodi in so izvoljeni ti le gospodje: G. Stok, ,los. Živic, it. AMorČit, Ferd. Lah in Al. Strekelj. Predsednik se zalivali potem zboru za lepi redili posebno pa govornikom, ki so stvar tako lepo resili in zaključi ob5nl zbor ob 7 uri zvečer. Dopisi. I -i, Kobarida 23. julija. Prijemši v roke 159. štev. »Slov. Naroda« od 10. t. ni. brali smo dopis: »V Kobaridu 12. ju. lija« radi preložene ceste, G. dopisnik trdi, da bode veliko boljše za voznike in za naš Irg, ko pojile cesta po novem vladnem načrtu in daje prav po lom načrtu za nas prepotrebna. A to je povsem neresnično. Ites je, da jo sedanja, ki drži po ozkoj ulici In po vodi, zelo slaba in nevarna, pa gotovo je, da bi bilo za naš trg veliko bolje, ko bi se ta cesta popravila, in sicer i/, teh le razlogov: I. Nova cesta bi prekrižala in zelo zmanjšala trg, katerega uže tako mulo imamo. To bi bilo v kvar obči uskoj denarnici in vsem občanom. 2. Ko hi se popravila stara eesla, imela bi voda Kobarišček, ki lečo mimo hiš gg. Aniona Gruntarja, Andreja Uršifia, Mihe Perinčiea i dr. pravilnejši lok, da bi tem hišam tudi v zdravstvenem obziru koristila in bi se ob deževnem vremenu ne razlivala po trgu, kar ju zelo nerodno in po noči nevarno. 3. Tudi bi se voda, ki teče mimo hiš gg. Ivana Trampuža, •Josipa Medveda, Janeza Uršiča i dr. odpravila, kar bi tudi mnogo koristilo. 4. Će pojdo cesta po novem načrtu, ostane ves del Kobarida, ki stoji na starej cesti, osamljen in mnogo ljudi bilo hi brez zaslužka, kajti polom bi vsa njihova kupčija splavala po vodi. 5. Po starem načrtu pa bi dobil ves trg lepši obraz, kajti potem bi bila stara cesta mnogo širja in tudi ravna ter bi se od hiše gosp. Aleksandra Ostana po vsej loj ulici videlo. Govori se, da jo bila vlada pripravljena staro cesto popraviti, pa g. J. K., gostilničar, ponudil je vladi brez odškodovanja kos svojoga posestva, po katerem pojilo nova cosla mimo njegovo hiše, kar bodo ko gostilničarju dobro ugajalo; ako je to res, kriv bo nezgodam, ki nastanejo, sam g. I. K. Da ni skoraj noben Iiobaridčan zadovoljili z novim načrtom, to je znano iz tega, ker je slavno starešinstvo napravilo rekurz proti temu, in tudi vsak Kobaridčan izrazuje s zelo nevoljniini besedami svojo nasprotnost. G. dopisnik imenuje nasprotnike toj eosti »posamezne kričače«; bol bol toraj so vsi udje našega starešinstva »kričači«. Mislimo, da se pri tacih stvareh moramo ozirati na splošno korist, ne pa na ono posameznikov. V l.okavm 12. julija. Pri nas smo svetkovali i proslavljali god sv. Cirila 1 Metoda lako le: V nedeljo 3. julija, dopoludne i pnpoludne čitanje i razlaganje papeževe enciklike. Gospod vikar je znal to priliko v narodnem oziru odlično porabiti. Prav isli din: krst mladega Slovana na ime Cirila i Metoda. V ponedeljek zvečer zvonjenje i strelanje iz topičev, Tudi kres je pri cerkvi mogočno zaplapolal. V vtorek, na Cirilovo i Metodovo je bila ob polu osmej uri slovesna sv. maša, a h kom u sv. opravila zahvaljna pesen. Ljudstva je prišlo v cerkev več, nego katerikoli praznik v letu-Šol s ka mladina je imela prost dan, a vdeležila se je tudi v popolnem Številu cerkvene slovesnosti. Po dovršenem božjem opravilu, mej katerim je pok za pokom pokal, — pogostili smo šolske otroke. Dali smo vsacciuu bel hlebček, nekoliko koščekov kuhane krače, a vse to se je primerno zalivalo z vinsko kapljico. Koncem tega pogostovanja zaori mladež, poleg druzih pesnij, še vseslovansko: »Na mnogaja ljeta živeli!« in sicer tudi v srčno zahvalo svojim dobrotnikom, koji pa — gotovo ne žele javne časti i zalivale. V spomin na prvo Cirilovo i Metodovo narodno svetkovanje, isto tako tudi v počeščenje teh dveh domačih svetnikov, napravili smo prav krasen velik staroslovanski napis, glaseč se . »Hvalile Gda. hvI jaziey.« (Ps. 11G, I.) Ta napis, v staroslovanskili pisni mili, postavili smo nad orgije v domačej cerkvi. Kdor si želi od naših prosvetljenlh i narodnih duhovnikov napraviti v svojoj cerkvi tak spominek v počeščenje sv. Cirilu i Metodu, kakor tudi v cerkveno ozaljSanje, naj se v t mi oziru obrne do gospoda J. Kapelauoviča, mizarskega mojstra v Ajdovščini, i naj točno naznači dolgost i širo kost deske, na katerej bi se napis napravil. Dalje: V spomin 5. julija j i napisal tudi tukajšni učitelj J. V. za podlistek vrlej »Edinosti«, posebni životopis z naslovom: »Delo sv. Cirila i Metoda...« Sv. Ciril l Metod sta netila Slovanom božansko Iskro narodno zavednosti; posnemajoč ju v tein po svojoj moči, napisal je nek našinec : V spomin 5. julija tudi kratko domorodno pesnico svojim srenčannm; da ž njo sebe i svojo verne, zdaj i v prihodnjo čase spodbuja k ljubezni (lo roda i domovine. Gospodine uredniki prosim, priobčite ta mali umotvor v Vašem cenjenem listu. Evo ga Vam: Lokavika. (V spomin 5. juliju 1881 napisal J. V.) Pod Čavnom visoldin prebivam, In z bistro vodico so vm Ivani; Gledam dolino prekrasno, — Vldlm »Vipaveo počftsno . . .» Čez Nimos so solnco mi smeje, Slovensko mo srčke grije; Tički veselo poje|o, Pisano rož'eo cvetejo. Prijazno so cerkev leskoSe, Tam z rebri zeleno, cvetočo: Dajem čast svet1 mu Urbani — Orozdjo In trto nuj branil Krog belih vusl imam polje, Kur tu dozori je nujboljo; Vsega linam kur jo treba, — »Vinske solzice« iu hleba, Če IlubolJ') so sliši - bo Borja, Će JelŠček") — bo dežja od »morja« Žago iu »kola« drdrujo, CvoiiUu obilo naj dajo l Sri'6 Ima milo Slovfcnoc, Luli skrit — in napihnen je Nemec; Vljudnost jaz ljubim domačo, Dolo pošteno — In plAČO. Ko Čuven ne dara so ganiti; Svoj nćiroil znam hrabro braniti: Zemlja slovenska je sveta! Lah naj se v njo ne zaleta! Pod Čavnom visokim prebivam, In 7. bistro vodico se vmlvam; Gledam dolino prekrasno, — Vidim »Vipaveo počasno . . .« Tako smo pri nas prvikrat svetkovali in obhajali veliki dan domačih naših svetnikov. I v. Kopra 25. julija. Dopis iz Gorice v 158. št. »Slov. Naroda« so tukajšnji slovenski pripravniki z veseljem čitali. Gospod dopisnik jim je prav iz srca govoril. Koperski pripravniki .so do sedaj skoraj vsako lelo napravili koncem Šolskega leta kuko veselico. Tudi letos nečejo zaostati. Z navdušenjem so sprejeli nasvet g. dopisnika, da bi se napravil shod vseli primorskih dijakov v Logu pri Vipavi. Gospod dopisnik je izbral v resnici naj-pripravnejši kraj. Prilika je tudi dana dijakom, ') Hubelj jc velik, nevsahljiv potok mej Ajdovščino i Šturijo. Na njem jc postrojenih vcc fužin, žag i mlinov. Ta potok loči Kranjsko od Primorskega ") Jelšček, nevsahljiv potok na zahodnjej lo-kavAkej strani, kder je več žag in mlinov; tudi ima g. Godina tukaj svojo fužino, v katerej tolče g. Tonče železo v različno kmetijsko orodje. Jelšček i/vira sredi Čavenske rebri in ima, akoprem bister i svež, osobito okusne rake in rakce. koji še niso videli krasne vipavske doline, da si jo nekoliko ogledajo. Tudi čas je zelo primeren v lo svrho, kajti na m ili Smarin se zbere v Logu gotovo mnogo ljudstva. Tukajšni pripravniki se na ta shod ozbiljno pripravljajo, ter mislijo sodelovati s petjem. Zelć pa h krati, da bi se jim naznanila mnenja drugih dijakov v kakem javnem listu. Gospod dopisnik Članka iz Gorice v l.j« št. »Slov. Naroda« je ua-prošen, naj stopi s tukajšnjimi pripravniki v ožjo zvezo iu to radi določitve odbora in programa. Na noge tedaj slovenski dijacil Pričnite delovati in se vaditi. Časa je sicer še malo, ker so počitnice uže tukaj, ali z vstrajuostjo in trdno voljo se lahko Še doseže to, kar vam čas dopušča. Zberite se tedaj v Logu 8. septembra vsi. kojim je mogoče. — Lepo bi bilo tudi od slovenskih učiteljev, da bi se tam zbrali v velikem številu. K. N i*.» i j*k<»ffu 1!). julija. (O »Slovenskej Maticu.) Izobraževalnim zavodom bi morali Slovenci jako nakloneni biti, vzlasti onim, kateri poleg splošno omike tudi za širjanje in kropljenje nase materinščine skrbe. Ti zavodi so slovensko šole iu naši literarni zavodi. Na čelu poslednjim stojite slovstveni društvi: »Slovenska Matica« iu »Družba sv. Moliora«. U prvej nam je kratko besedo izpre-govoriti. Do »Slovenske Matice« je imel naš narod splošno sočuljo nekako do 1. 72, 73 In 74. V teh letih, ko smo se bili Slovenci tako nepotrebno razdelili v dve stranki, dregali so nekateri tudi v o lbor »Slovenske Matice«, nekoliko radi nedostatnosti, ki so so krilikarjem taui pokazale, nekoliko pa iz politične nagaji-vosli. Ta vihar se več let ui mogel popolnem potolažiti in nekaj nozadovoljnežev, katere peče spomin na prejšnje čase, nahaja se še dan danes. Kdor pa z objektivnim in domoljubnim očesom opazuje delovanje »Slovenske Matice« v poslelnjom času, misliti mora drugače, ali bolje rekoč, govoriti mora o tein našem prvem znanstveno-slovstvenem zavodu previdnejše, nego seje to nedavno golilo. Resnica je, da se je število udov pri »Matici« pracej skrčilo, ker je bilo mnogo ncplačcvalcev treba Izključiti. Tajniki »Slovenske Malico« so bili pač to sami največ zakrivili, ker so bili na to praktično pravilo čisto pozabili. Ako hočeš število odjem-nikov skrčiti, dajaj jim blago na upanje. In tako se je tudi godilo. Ko je takozvani likvidacijski odbor začel pridno izterjevatl, izstopilo je bilo obilo udov, ki so postali potem z ozirom na »Matico« iz Pavla — Savli. Kdor jo v poslednjem času pobližje opazoval delovanje glavnih odbornikov pri »Slov. Matici«, kdor je s temi možmi v novejšej dobi v dotiko prišel ter s pazljivostjo in nepristranskim domoljubjem čllal poslednjo poročilo o zadnjem občnem zboru in poslodnjoj odborovej seji, v katerej se je društvu nov tajnik, g. Oreiec, z letno plačo 000 gld. imenoval; mora priznavati, da so odbor trudi, pripraviti naš prvi literarni zavod v potrebno veljavo pri slovenskoj inteligenciji in povzdignoti ga na stopinjo, s katere mu hode mogoče vedno vspešnejše delovati na korist slovenskej vedi. Od strani občinstva naj bi se »Matica« pač z obilnim pristopom udov podpirala, a od strani odbora na ta način, da so skuša ozirati so na vse opravičene želje družabnikov. Da v poslednjem času »Matica« več knjig ni mogla izdati, temu pritrdi vsak, kdor vć, koliko tisek stane, vzlasti, ako jo treba pisateljem i nagrade dajali, kar dela naša »slovenska Malica« skoro v takej meri, kakor večji založniki nemških knjig. Na drugej strani pa se treba na pičle dohodke »Malice« ozirati. Veliko, veliko domoljubov in sploh izobraženih Slovencev je, kateri bi samo krl-tikovali domačo stvar, za njeno duševno ali materijelno podporo pa no bi ničosa storili. To velja tudi o mnogih kritikovalelh »Slovensko Matice«, katere čaka velika naloga še v bodoče. Moja želja bi bila, da bi poleg znanstveno-zabavnega berila iz lajala »Matica« tudi slovenske šolske knjige za srednje šole. Takovo bomo potrebovali, nko se v naše srednjo Šolo le količkaj slovenščino uvode. Ako se pa to ne zgodi, naj bi »Matica« siromaškoj iu prldnej slovenskej mlalini po srednjih učilnicah brezplačno slovensko knjige preskrbovala. Mnogo dijakov bi potem slovensko knjigo, mesto nemške, pri domačem učenji rabilo in se tako urilo v slovenščini. Nekaterim Slovencem ni morda sestava »Matičnega« odbora po volji. Ako pa natančneje pregledujem vso odbornike in v duhu naštevam ostale slovenske duševne kapaciteto, ne morem po vsem pritrjevati nezadovoljnežem, kajti vidim skoro ves cvet slovenske inteligence tu zastopan. Če prav vsaka glava, ki stoji »Matici« na čelu, po slovstvenej izobraženosti ni vredna tega odlikovanja; vendar se človek ne umre spotikali nad odborniki »Slov. Matice«, lles je, da so zunaj odbora še nekateri odlični pisatelji iu učenjaki, a ti drugod prav vspešno delujejo. Pri novih volitvah v »Matični« odbor bi bil ta način najboljše, da se od nikakorŠne strani ne nasvetujejo ti ali oni možje, naj se prepusti vsakemu družabniku, da si po svojih mislih in želji odbornike izbira. Na ta način hi se dala morda doseči nova večja in živahnejša udeležba pri tem našem prvem literarnem zavodu, kateremu mora vsak slovenski domoljub najboljši vspeh želeti.*) V Zalogu 15. julija. ti P •d H 1» P GJi (D P 0 1 ') Mi želimo »Matici« najboljši vspeh. Res pa je, da v zadnjih letih ni bilo vse tako, kakor bi želeti, bilo. Marsikaj 6e jc pogrešalo, največ pa pri tajništvu, česar, to se ve, društvo samo ni bilo krivo; manjkalo jc dobre vrcdlc i nekak preoblasten duh se je kazal v upravi. — Tajniki so bili večinoma premalo sposobni, celo pritlikovci v našem jeziku, a pri vsem tem mislili, da so, Rog vć, kako učeni; najboljšim pisateljem so hoteli kazati jezikovo svojo učenost ter se s tem celo nekako ponašali. O tem le en dokaz: Dobro znan i čislan pisatelj je v nečem sestavku pisal »peruta«, a tajnik je pod črto opazil; »perota«, ne »peruta«, saj se piše »pero«, ne »peru«, — Pisatelja jc ta čudna modrost tako zbodla, da je ves razjarjen rekel: Jaz bi dal tajniku »klofoto,« — «Malici« pred vsem treba sposobnega i marljivega tajnika, ki ni navezan na druga opravila. Ker je to »Matica« sama sprevidela i tej prvej potrebi tudi zadostila, zato se nadejamo, da bo to zelo potrebno dr uštvo odslej krepko napredovalo, (Uredn.) cs ss o C Politični pregled. Notranje dežele. Nat cesar obišče 4. avgusta v gostinskih Toplicah nemškega cesarja. Političnega pomena ta shod ne ho imel. Novi deželni namestnik na Čeikem je zadnji teden sprejel deželni odbor ter pri tej priliki prav jasno povedal, kako bo postopal, rekel je mej drugim: Jaz govorim vam kakor cesarski avstrijski general, ki nisem poklican delati politike, najmanj pa strankarsko politike. Jaz imam do obeh narodnosti enako sočutje. Obstoječi zakoni so mi edino vodilo. Vsacemu svoje, to je moje načelo, katerega se bom trdno držal Prva i najvažniŠa moja naloga bo, da vzburjene duhove pomirim in bratovsko zlogo obeh narod nostij dosežem. Nemce iu Celic, ki žive v tej krasnoj dežele, ki Imajo avstrijski čut, branil bom z vso vladno močjo zoper sovražne napore, naj bodo kakoršni koli. Nepristransko, ali z vso otrostjo se bom ustavljal početjem, ki imajo slab namen In kale pojemo o tem, kaj jo narodna pravica in kaj strankarsko pletke. Jaz bom na obe strani vedno enako pravičen. — Centraliste je ta nagovor hudo zbodel, zelo se tegote v časnikih, ker o pravici iu Cehih ti ljudje no morejo nič slišati. Dunajsko ustavoverno (asniUvo je začelo tudi pešati. »Wienor Allgomemo Zeitung«, organ rojenih ministrov Plenerja mlajšega in tovarišev> ima užo en milijon gold. zgube. Ustanovili so ta Časnik, da bi ministra Taaffeja podrli; panj šlo in vedno ;r.anj kaže, da bi svoj namen dosegli; zelo pa kaže, dajo »Wiencr Allgemeine Zeitung« v zadnjih vzdihih. Reijuiescat iu pacol Hrvatje se z vso pravico veselo vtelovljenja vojaške krajine, kajti poprej ni imela Hrvatska veliko politične pomembo, ker je bila preslaba, a sedaj meji na Serbijo, Bosno i Hrcegovino, slovenske deželo i Dalmacijo ter je postala tako rekoč srce slovanskega balkanskega poluotoka. Ogerski minister Koloman Tista jo svojim volilcem govoril o politiki ogersko vlade. O reškem prašanji jo rekel, da Reka spada neposrednje ]>od Ogersko ter se pri tem opiral na dotične dogovoro i zakono. Po tem takem ni dvombe, da bo brezvspešno vse zahtevanjo Hrvatov, naj se Iteka združi s Hrvaško, To je tedaj Hrvatom nevesela novica. A Tisza jo poudarjal tudi, da so nemadjarski narodi ne smejo madjariti, 1 da bi madjarenjo ne bilo le nevspešno, temuč da bi s tem tudi država trpela, ker bi se delal razpor mej narodi i se ti ovirali v svojem razvijanji. — Te besedo odličnega politikarja so strašno pobile našo centraliste, ker iz njih vidijo, da jim ogerska vlada v drugič ne pomore na krmilo, i da so zaman beračili in obečali Mad-jarom vse mogoče stvari, da bi jim bili na pomoči pri zatiranju Slovanov. Tudi prvi madjarski časniki izrekajo ostro sodbo zoper naše usta-voverce. Vnanje države. Zadnja papeževa enciklika je vsem katoličanom globoko v srce segla. Golo necega francoskega ministra, ki se je vdeležil proganjanja mlnihov, protresla jo tako, daje rekel: Leo XIII-jo najboljši politikar Izmoj papežev od 300 let som, in zdaj, ko smo klerikalcem nohte porezali, moramo se vpričo tacega papeža čuvati daljšega seganja. Italijanska vlada je razpisala nov zajem in spomina vredno je, da se je na Avstrijskem največ podpisalo, namreč 4 milijone angleških lir, v Italiji 3 milijone in 200.000 lir. Na Nemškem, Francoskem in v Belgiji skupaj le 2 milijona lir. Znano Jasse Ilelfnian, ki je bila vdeležena pri umoru ruskega cara i zarad tega k smrti na vešala obsojena, pomilostil jc ruski car ter kazen polajšal v dosmrtno roboto. DOMAČE STVARI. Podlistek smo danes morali izpustiti, ker jc bilo treba posebnih Črk. katerih iz Prage pričakujemo. Trlesler Keltiiilg, organ nekaterih tržaških Schnnererjev, ki je nedavno strašno divjala zoper Cehe. potegnila je tudi z splitsko liredento, dalmatinsko smctljako. Ogrdila je tu li poštenjaka Kovačeviča, splitskega luknega kapitana ter legala, da je z revolverjem strelal i da so rnu revolver vzeli. Dobila je dokaze, da je vse to laž, a vendar nič ni preklicala. In urednika tega časnika je izvolilo goriško veteransko društvo častnim udom 11 — Naj to umeje, kdor more, nam se dozdeva, da----- Tržaška gimnazija je dobila iz zbirke gosp. dr. Holuba, slovečega preiskovalca južne Afrike, v dar nekoliko prav zna.....nitih stvari. K malu nastopi omenjeni učenjak drugo popotovanje v Afriko. Tržaški promet posuliein v prvej polovici Ida 1**1 ni prav nič vesel, ker jo uvoŽnja iz domačih dežel v primeri z lan-1 skim letom skoraj za polu milijona metr. centov pala, izvožnja v domačo deželo pa lo za 27.000 metr. centov poskočila. Uvozilo so je namreč leta 1881 — 3,094.389 metr. centov (lansko leto 3,619182 m. cent.) tedaj letos 424.793 metr. centov, ali 12% manj; izvožnja je poskočil i od 1,428.820 metr. centov lansko leto na 1,450.382 m. cent. tedaj za 27.550 m. centov, tedaj na l'/i.Vo- Tržaški Turiiverein »ISinlraelit« je dobil dovoljenje, da oproščen državnih pristojbin sme izdati 100.000 delnic po 50 kr. za zidanje društvenega poslopja. V®© polival« je vredno tržaško društvo za varstvo živalij. Vsako leto deli darove mej one voznike in kočijaŽe, kateri s konji, voli, in osli najlepše ravnajo. One brezsrčnožo pak, kateri živino mučijo, toži pri policiji, da so kaznujejo. Dva dni zadnjega tedna so preiskovali v mestu pri sv. Jakobu hleve, kamor stavijo Istranko svojo oslo in mulo. In glejte! Prvikrat so našli 10, in drugikrat zopet lOživinčet z globokimi ranami na sedlu (hrbtu) ali drugod. Sram bodi takih žensk, katerim se uboga žival ne smilil Pogreli stotnika pl. Pilliaeh je 1)11 v sredo ob 5. uri popoludno sijajen. Mrtvaški voz so peljali 4 konji, rakev jo bila z venci ozal-šana, za vozom je korakalo mnogo višjih vojaških dostojnikov, uradnikov in mnogo rodoljubov raznih stanov. Jelačičcva godba in kompanija vojakov sto mu bili častno spremstvo. Za pogrebom jc šel tudi oddelek vojaških doslužoncev. Na stari Šrangi so mu vojaki se strelom skazall zadnjo čast, in potem se je spremstvo razšlo. Videlo sc jc pri ogromnem sprovodu, da je bil rajnki naš rodoljub priljubljen in spoštovan v vseh krogih. DelalNko podporno društvo priredi 14. avgusta veliko besedo v gorenjih prostorih pri »Zelenem hribu« z godbo, petjem in plesom. Obširni spored priobči so prihodnjič. Odbor. D«lahb«ga podpornega društva udje, kateri so s plačilom zaostali, vabijo so, naj dolg hitro poravnajo, ker sc bodo sicer z njimi po g. 14. društvenih pravil ravnalo. Politično društvo »Sloga« sejo po dolgem spanju probudilo lil bo imelo II. avgusta občni zbor v prostorih goriško Čitalnice; na dnevnem redu so razno peticije do državnega zbora In volitev novega odbora. Dopolnilna volitev enega dežel« nega poslanea v kmetskih občinah političnega tolminskega bolskoga in cerkniškega okraja bo 10. avgusta v Tolminu. Ciril Metodov narodni praznik l»o 9. avgusta v Dolenjem L.ogateu. Dotični odbor je uže razposlal vabila in karte za veliko tombolo. Kdor bi jih še želel, naj so obrne na gosp. Resmana na Rakeku; dobivajo se po 20 kr. Čisti dohodek jo namenjen za Jurčičevo ustanovo, belimo ogromno vdeležbe, ker s tem počestimo svoj narod. Imenovanje. Poštni oskrbnik g. E. Zonta jo imenovan višjim poštnim oskrbnikom v Pulji. Ciioriško kmetijsko društvo jo začelo izdajati »Gospodarski list« ter vabi na naročito. Naročnina znaša za polu leta 00 kr. in za vse leto 1 gld. 20 kr. Za dijake žlvinozdraviiiške šole na Dunaji jc razpisano 10 štipendij po 300 gld. Prošnje so imajo vložili do 15. avgusta pri ini-nisterstvu notranjih zadev. Tako izvrstne godite, ko letos, še v Trstu nismo imeli. Vojaški bandi regimentov Jelačič in Albrecht, prva pod kapelnikom gosp. Millier, druga pod g. Czibulkom (kateri je dobli lani v Bruselju prvo premijo) privabite v vtorkih iu petkih zvečer na tisočo občinstva v ljudski \rt ali na glavni lig, iu vse očarate. Posebno nas veseli to, da vselej sli inio prekrasne slovanske melodije I Vročina je zadnjih 14 dni v mnogih krajih, v Kvropi in tudi po drugih delili sveta nezuosljiva. V Parizu se enake no spominjajo. T un umrje vs ik dan več ljudi z i solnčuimžigom. Str ašno trpe ubogi vojaki, ki morajo vojevali v vročej Algeriji in Tunisu, — kder jim šu vode manjka. \ovo grško parohrodno društvo hoče z našim Lloydom tekmovati in ustanoviti redne vožnje mej Trstom in spodnjo Donavo. % žltnliiskl dn%rk v Trstu meseen utaja je znašal 102.285 gld. Mestne mitnice so vrgle 11180 gld. in klavnimi 3880 gl. Pri mestnej blagajnici se jo vplačalo 28.432 gld. občinskih, in 30.G48 gbl. državnih davkov. Praško narodno gledišče, umetniško čudo, ki jo v slavo češkemu narodu, o Ipre se slovesno 11. septembra. Velikanske pripravo se delajo v ta namen. ljubljansko obrtno podporno društvo je obhajalo predzadnjo nedeljo svojo 25 letnico jako slovesno. To društvo je i/, malega prav krepko dorastlo, obrtski stan v Ljubljani jako vtrdilo in okrepilo; ono je Čast ljubljanskemu mestu in vzor vsem enakim društvom. Gosp. Ho rak, društveni načelnik, da ne bi mel družili obilnih zaslug, pridobil si je vočno čast s tem, da je lo društvo lako I. po in ra-zuinno vodil. — Pri slavnosli je poslalo društvo tudi zaupnico grofu TaatTeju in grof TaalTe jej je prav lepo po brzojavu odgovoril, da vzajemno zaupanje jadi združeno delovanje. Mi čestitamo temu vrlemu društvu ter smo uvijeni, da bo na veselje ljubljanskega mesta iu vseh Slovencev slovenskej obi t i v korist in častšo lep sad rodilo. Občni zlior društva za podporo rokodelcev v Ajdovščini bode v nedeljo dno 31. julija 18S1 ob 4 uri popoludne. Dnevni rod: I. poročilo tajnikovo, II. polaganje računov, III. volitev predsednlšlva in odbora, IV. volitev pregledo-valcev računov. »Ulov. učil. društvo za koperski okrni« bo zborovalo v Kopru v čitalniških prostorih tamošnjih gg. profesorjev, dno 4. avg. t. 1. ob 10. uri zjutraj s tem lo drevnim redom: 1. Nagovor zač. predsednika; 2. Prebranje zadnjega zapisnika; 3. Kako bi so ubranilo kratkovidnosti v šolo, razpravlja g. Mirko Anžlovar, učitelj v Čubedu; 4. O Šolskih zamudah, govori g. Leop. Krapš, učitelj v Ospi; 5. O okrajneJ učiteljskoj knjižnici, govori g. And. Vcrtovco^ učitelj v Dolini; G. Volitev stal. odbora in predsednika. Gg. učitelje in šol. prijatelje — podpiratelje vabi najvljudnejše k obilni vdeležitvi. Zač. odbor. .lliirlliorskn čitalniea je zadnji teden obhajala svojo^dvajsetlotnico; ona je najstarša čitalnica na Štajerskom. — Moj vsemi mestnimi čitalnicami na slovenskej zemlji jo najstarša tržaška, i mej kmetskiini rojanska čitalnica. Požar. Pri sv. A'rižu, občina Toinaj, zgorelo jo 12. I. m. zvečer gospodarsko poslopje Fr. Zlbrno. Govori se, da so ogonj vtorili neprevidni delalci, kateri so pri spravljanju sena tobak pilil Poškodovanec bil je zavarovan pri banki »Slaviji«. Razne vesti. Telegrafska zveza mej Avstrijo in Turčijo skoz vso državo na balkanskom poluotoku jo bila od zadnje rusko-turške vojne pretrgana ter je s Turško bilo mogoče občevali le skoz Italijo ali Rusijo (Odcsa-Garigrad); zadnji čas se jo p i poteza zvezda skoz Grnogon (Kotar-Ulčinj-Skadar). Vendar vlade niso prevzele nobene odgovornosti za to, ako poslanico na tej poti zakesuć. Nepričakovan grobni spominek. (Resnična dogodbaj. NI šo ininolo 15 let, kar je prišel v Trst v dostojno i častno službo gospod iz dobre in bogato hiše. V Trstu sejo oženil z lepo mladenko. Živela sta razkošno, in dulci jubilo; zaslužek še zadostoval ni za stanovanje, ker jo bilo jako prostorno i krasno opravljeno, povsod svila i damast. Iz začetka se je pokrival prlm ankljaj iz podporo, ki je dohajali od dumi, potem je prišlo nekoliko tisočov dedščlno, katero pa sla zakonska naglo pognala, če tudi bi morala skrbeti za otroke. Ker zdaj razen letno plačo od nikodar ni bilo več pomočkov, nastopila je v žepu suša i ž njo nadloga i reva; vendar je družina še visoko letala, ker jc bil naš gospod premeten v tistej umetnosti, s katera se dobiva denar na posodo i s katero se vspeŠno — berači. A to ni moglo dolgo trajati in zgodilo se je, kar ni moglo izostati, da je naš človek tudi službo izgubil. Zdaj je bil drag svet: beračenje pri znancih, prijateljih in tovariši li ni zadostovalo; nastala je skrajna nadloga v družini; kar jo bilo 8e kaj Vredno, to se je prodalo In ostala je nazadnje lo slama i nekoliko cap. Ta nadloga jo ženo spravila v grob, otroci so beračili, njihov oče pa je iskal živeža i novcev, kdor je mogel, a otrokom nič ni dal, le drugi ljudje so zanje nabirali, da niso poginoli. Premeteni naš gospod je I zdaj iz tega, zdaj iz onega bogatega gospoda več ali manj novcev znal izviti. Necega dne je | prišel li gospodu baronu II— Ker so je poprej dobro o njegovih lastnostih podučil in torij vedel, daje g. baron ji ko boga boječ, /ato mu je tožil veliko svojo nesrečo, da mu je Bog z sveta poklical preljubo soprogo i kako ga boli, d i jej ne more postaviti spomenik i na grob, ker jo v velikem uboštvn. — Gosp. baron polivali njegovo ljubezen do soproge ter pia a, kak spominek želi: ko pa je bilo lo dogovorjeno i naš človek pro i novcev, da bo mogel spomenik postaviti, odgovori mu gospod baron: Spomenik jaz naročim, platim i post ivim; bodite brez skrbi. NaŠ mož je otsel v.is poparjen — na grobu njegove žene pa seje te dni postavil spomenik. Pogumna deklica. Dve petnajstletni deklici, ki ste z odliko izvršilo četrti razred meščanske šole, hotele -de stopili v učiteljsko pripravnico \ Peštu. Ali na tem učiteljišču je litje laki navada, da spričalo ni zadosti, tomilč treba je še priporočila katere vplivne osobe, ker tako priporočilo je prav za prav zrelosti doka/1 Ker ti deklici tacega priporočila niste imele, odbila jima je bila prošn ja. Ali ena teli deklic zara I tega ni zgubila poguma, ampak zarotila se jo, da jo morajo v solo vzeti, naj velja, kar hoče ter prosila pri cesarju avdijence in ta p/o'mji jo bila uslišana. Cesarje niiioslljivo poslušal nje pritožbo ter odgovoril: »Le umiri se, dete moje, jaz li pomorem.« Pravijo, da je učiteljiŠčni gosp. vodja zelo čudno gledal, ko je projei od cesarja ukaz, da mora sprejeti obe deklici, katerima je prošnjo odbil. Koliko časa žive veliki možje. Tasso je živel 51 let. Virgil 52, Shakespeare 52, Molieru 53, Dante 56, Ovid 57, Itacine 57, Lavater tU), Kcnelon (>•'!, Aristotel (VI, Milton 00, Rouscau tiii, Gervantcs (lil, 1'etnrka 70, Linue 71, Hoche 73, Da Foutaiiio 74, Re.itimur 75, Galllej 7 rt, Thucillites 7!), Kant 80, Plato KI, Voltaire 85, Solbkles00,Mihael Angelo90, Fontanelle lOOlet. Judežovo plačilo. Dnovničar Nachtnebel, ki je laškej vi i • 1 i iz lil skrivnost, kako se topovi iz jekla iu brona uliv.ijo in bil zarad tega v ječo obsojen, dobival bole od laške vlade lelno plačo. Vožnja po zraku iz Ameriko v Evropo. V Novem Jorku so je ustanovila družba Iu užo precej novcev nabrala, da so u ipr.ivi zračna ladij i, s katero se spusti prof A. King po zraku iz Amerike v Kvmpo. Družba trdno veruje, da se ta vožnja posreči. Bistroumen sodnik. »Pungolo« pripoveduje lo lo čudno dogodbo: Sodnik.... je imel obsodili malopridneža, ki je bil zasačen na črošnji i se jo čreŠenj dobro napasel. So lnik jo menil, da ga zarad tatvine no smo obsoditi, ker nič ni odnesel i se corpus delieti ni našel; kakor blisk pa sc zasveti sodniku v glavi in obsodi malopridneža — zarad prepovedano pašo. Hudič v cerkvi- Ni lake neumnosti, da bi je neumni ljudje no verovali; tako je tudi s hudičem v cerkvi. Predzadnji teden se je v vasi Obrovic pri Brnu zbrala velika množica pred cerkvijo, ker je baje -- hudič v njej. Župnik je ljudstvo miril, ali lo mu je odgovarjalo, da 'bogatim ljudem hudiča kaže, ubogim pa ne. Na večer istega dne se je enaka vest raznesla v Brnu, da jo hudič v cerkvi Minoritov iu zbralo so io več tisoč ljudi pred cerkvijo. Policijski vodja jo z velikim trudom rod napravil; cerkev se je morala zapreti in tudi ulico, ki k njej drže. — Mi no moremo umctl, kaj bi hudič v cerkvi delal. — Molili — tega menda ne, saj se boji šo lipovega križa, ki ob poli stoji, pa bi v cerkev hodil! Ali to ni smešno? Kobilice so pokrile kavkaske dežele, turško in ruske, ltuska vlada je kavkaškemu deželnemu namestniku dovolila 100.000 rubljev za njihovo pokončavanje. Na (doku Smirite so vsi prebivalci pečajo s pokončavanjem požroŠnih kobilic. V Angori so morali vse prodajalniee zapreti. Prišle so baje iz Perzije. Koliko more človek prebiti. Nedavno je v blaznici v Gharontonu umrl stointriletni tako imenovani »stekleni mož», ki se jo domišljeval, da je njegovo telo iz stekla. Bil je od let 11707 v blaznici in jo teh 83 let le enkrat spregovoril in tobaka zahteval. Ubogi stekleni možje tedaj v 20. lotu zblaznil. Tržno poročilo. Kava — brez spremembe, vendar pa se ceno držo trdno in ni so nadejati p »pusta, akopram se pričakuje mnogo blaga, posebno kavo Itio. Rio stane denes od gl 55 do gl. 75.—, .lava gl. 70 do gl. rti.—, Geylon plant gl. 08 do gl. 130, —, Portorico gl. 8!) do gl. 100.— Olje — namizno brez spremembo, cono Šibke, jedilno je postalo ceneje za 2%. Denes stane namizno gl. 52 do gl. 00 in jedilno gl. 38 do gl. 41. —, bombažno I. gl. 30.—, II. gl. 84. Sadje — pri mali prodaji so cone stalne in visoke; a iz julrovega dohajajo ugodna poročila, po katerih lio letos vsega suhega sadja v obli« nosti in torej bodo sadje tudi veliko ceneje nogo jo bilo letos. Sull mina velja gl. 40 do gl. 52.—, 'Gvehe gl. 24 po gl. 33.—, Opaša gl. 23.—, rožiči gl. !).—, limoni gl. 7.—, poiuerančo gl. 8.—, lige gl. 10'/,, mandlji gl. 75 dog gl. 82. lliž — prodaja so po |ako trdnih cenah katero utegnejo še poskočiti. Denes vel ji Ran-goon iz prvih rok gl. 13 do gl. 13'/». italijanski gl. 10 do gl. SSJ'/i« Mast in Ipek — uze zopet draži, denes stane mast gl. 08 gl. 70, Speli gl. 50 do gl GG. Petrolije — jo postalo ceneje, ker jo došla ena 1 ullja s tem blagom; denes slano gl. 40'/,, za ke-sneje dobo tudi gl. I01/«. — Mnenje jc, da še padajo cono. Domači pridelki. — Za beli tišol je nekaj prašanju, denes ponujajo zanj gl. 91/,, P<> bo-bohincu in rudečem ni prašanjo. — Mnenje jo da bo prihodnjo leto boljša kupčija z fižolom nego je bila lansko leto, ker Italija utegne potrebovati več blaga. — Maslo utegne pasti v coni, denes ga plačujejo po gl. 00. Za slive nekoliko več prašanja. EDINOST. Žito. — Pšenica si> ni ganila, i»m* p t ko niza, ki stane denes gld. 7,— na |nli|i in z. avgust jo plačujejo uže po gld. 7'/,. --utegnejo šo poskočiti zarad kuV. One Dra2lH>. V Pazinu posestva Antona 1'ilarja i/. Tinjana, ii. avgusta, 14. septembra od 9. do 1.'. ure. V Pazinu posestva in hi>a Boštjana Malinarica, cenjcna iojt gl. iJ. avgusta, 16. septembra od . do 10. ure. — V Pazinu liisa 111 zemljišta Antona Skanipiča iz (iornjega grada (Starega Pazina), ccnjen i Jodi id. avgusta, 1 >. septemt >ra od 1j do u. ure. — V Ka nalu posestvo Antona SoviCa i/ Gorenje vasi, cc-njeno 1118 gl. 1 J. avgusta, 10. septembra od . septembra, od ij. do u, ure. — V Tolminu hiša in posestvo Mihe Iktiča, cenjeni ,kyo gl. .t. avgusta, .1. septembra od (). do 1 j. ure. - V Kanalu posestva Mihela Mur niCaiz Uontina, cenjena nJogl. 1-. avgusta, i \. sep temhra od •). do M, ure. -- V Kanalu posestva Jakoba Valeniincica iz Morske, cenjena .(717 gl. h. avgusta, J- septembra, H. oktobra, od . do u. ure. — V Hu-zetu posestva obeme Sovinjaskc, cenjena 47j« gl. 10. avgusta, 10. septembra, i.l. oktobra. — V Kopru Insa Mihela I rusina v Miljah, cenjena J80 gl. 10. avgusta, 10, septembra, 10. oktobra. — V Buzetu posestvo Antona Goma iz Črnic, cenjeno 56.1 gl. 8. av-susta, m. septembra, ti. oktobra. — \' Kopra hiia Ivana Nasiguera n Miljah št. 1j5. 17, avgusta, 17. septembra, 17. oktobra. — V Pazinu posestvo Simona Vitas iz I iiijana, cenjeno trfrfj gl.t 10. avgusta, 10. septembra, u. oktobra. - V Pazinu posestvo Petra Lavrencica 1/, Tinjana, cenjeno kjJj gl., H, avgusta, 7. septembra, u. oktobra. — \ Sežani posestvo Petra P.udina iz Samotovca, cenjeno uoi gl., j(j. avgusta, jO. septembra, povso.l od tj. do u. ure. Listnica uredništva, » estiti eosp. dopisniki naj nam blagovole prizanesli, da zopet danes nismo mogli vseh dopisov priobčili. Pridejo uže na vrsto, da bo le mogoče. Čast. gosp. A. it. v U.: Radi bi se z Nanu seznanili, k le in v katerem tasu Vas moremo obiskati ? Dunajska horza dne 27. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih 77 gld, 00 kr. ISuolni drž. dolg v sredini , . 78 « 45 « Zlata rotila .......93 « 05 « lKCiO državni zajem .... 132 « 25 « Delnice narodno banko . . . 833 « — t Kreditne delnico.....304 « 90 « London 10 lir sterlin .... 117 « 35 « Napoleoni........ 9 « 31 « C. kr. cekini...... . 5 « 53 » 100 državnih mark.....57 « 30 « Pain-Expeller se sidrom je izvrstno domaČe zdravilo. Mnogo milijonov je vleči od posojil Italijo pa tudi Avstrije in druzih drŽav in od zasebnikov, katera svota bo konečno popolnoma Izgubljena, in to kapital kakor obresti. Kdor se za leto naroči pri verlfikacijskem uredu /a vsa izirebanja in menjitna opravila J«>m1|»ii jf.4k|«lnii-n v Trstu, hiša Stratti poleg c. k. na-mestništva (mej tabakarno in žganjarijo), sme gotov biti, da ne stavi v nevarnost svojega kapitala, 111 ne Izgubi dobičkov ne obresti. Kdor zeli se mu pošlje okrožnica s pogodbami naročbe, Posestnikom srečk kaže v njih prid, takoj se naročiti. Letna svota za naročbo od 1. januarja do 3i. decembra jc: do 10 srečk cld. —.jo I do 5o srečk gld. i.5o 100 n « a,— « IJ u (i —-o " ^o « <1 —.80 t< 3oo « u 3,— n « « 1,— u [000 u « (,.— Cena za več ko inoo srečk se posebe poračuni. Za pregledanje od prvogn iz/rebanja do danes se pristojnimi po pogodbi določi. (2-1) Hajd v Rojan! Miha: Komparc Jaka, kam pojdete v nedeljo? Jaknz Ali ste uže slišali, daje Primožič vRojanu na vrhu odprl zopet gostilno; jaz sem bil zadnjo nedeljo tam, in reci Vam moram, da boljše domače kapljice ni v okolici, od one, in pa še prav po ceni je. Mihi: liravol saj je uze znano, da Primožič toči le domače svoje vino, pravi brzamin; torej' veste kaj, v nedeljo se vidimo pri Primožiču v Rojanu in prav bi bilo, da bi prišlo tudi kaj narodne naše gospode tija, da bi se dobro imeli, kakor smo se uze večkrat tam pri starem narodnjaku Primožiču. Loterijsko kolek I uro i trafiko tabaka v Trnovom na Notranjskem odda si. c k finančna direkcija kranjska do 8. avgusta 1881. Oboje daje po uradnem razglasu dohodka 66a d. 87 kr. na leto. b Ker se zahteva v prvej vrsti, da ostane oboje v dotte delov, Udeležba je vsaccmu za majhno vstopnino dovoljena. Skladišče vsakovrstnih Siucjor -jo vih iimorikauskih Šivalnih strojev. Amerikanski Siiig< rjevi sin.j s pOboljšanlni mahaliiim koli-«■»111. Ti stroji so pridobili na vs.-h razstavah darila, so najboljši, in poroštvu dajem za nju H let, Iikoprav Sinif.-r ,V Coiiiji. za svoje samo let garantira. Skladišče ml Hovveja, \Vilson-a Wui'l'T-ja itd. Naročila iz deželo in poprav« se ceno iu na-tanČno Izvršuj jo. Prodaja tudi In plačilno delo po ft gld. na t',len. Pritlklina, kakor slvanke, sukanec Itd. po najnižji fabriški ceni. (13-&) Kili p Itnttlch, Aipiedotto št. 23. Trst. ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja, Sesalke vse H vrst, Plinovi motori OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema. Železne cevi, Stavbeni slroji. SCHNABL & C, V Trstu via Cnrintin 17. (12-10) m Auerovo m najboljše barvilo za lase za lilesasto, rvjaro in črno edino najlmjjit na ontinentv, s paro&ttam, da so potnic znesek, barva v /3 minutah In stalno, du so barva pri umiranju ne od mira. Patent za Arslro-rgers o. Cena za karton tekočina za imhclkaslo 4 gld.' — za črno ali rvjato 3 ljUI. — z natančnini naznanilom, kako so mm rabiti i>0 kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppilzinovo« najboljše ye,Istro za ohranjen je ole zoper prut in, rerma-tizem, kolne spu&Saje, stan In nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen sLekkrnica t gld. JO kr v gotovini ali s povzetjem, 7. ovitkom 20 kr. več. Mnogo snriM loži na razgled pri M. H r d 11 d k a, -i v< v'astnlk 1111 Dunajl, Wleden, Hauptstrasse »t, 36. kamor naj se pošiljajo tsa naročila. (34—0J Vinske sesalke (pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na Dunaj! z državnim iu enim zlatim darilom zaradi dobre izdelavo odlikovano, s vso pritikllno; prave amerikansko cevi z dvoletnim poroštvom, Mousseiu, ................... in kljunasto pipo, prehodne zaklop- nli'o in vsi izdelki iz kovine pri Franc S/rot*y, Wlen, III. Jiezirk, Fasangasse Nr. 18. v laslnej hiši. (>i_r,) Jos. Svoboda, lekar pri,zlatem orlu' v Ljubljani, ProšBrnov trg, 1'rif.nroSa lualiin ixilalano iiosobnoiti, ki so i 1. Vesoljna »tupa za Sivino za konje, govedi, ovce in prešiče, kadar nečejo jesti, pičlem mleku itd. v zavitkih po 20 in 3o kr. — 1. Prava Frano-ov« esenoa, izvrsten domač pripomoček pri vseh boleznih v želodcu steklenica po 10 kr — 3. Svalki za čistenje krvi, v škatlah po jo kr. — 4. Balzam zoper ozebline po 20 kr. — 5. Tinktura zoper bolečine zob po 10 kr. — C'. Stupa za pokončanje Surkov v zavojih po 20 in 3.r) kr. — 7. Sallcllske' ustna voda po 60 kr. in Sa< lloilskl zobni prah po ,|o kr., sta najboljša sredstva za cistenje ust in zob. — H. SaliolUka štupa zoper potne noge. — g. Čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po m kr. — 10. Takozvani fljakarski prah zoper kašelj. 20 kr. — 11. Balzam za gušo (krof), s tem se odpravi napihnjeni vrat, 5o kr. — u Konjska tekočina, s to se mažejo bolni konji — i3. Strup za podgane, s tem se pomorč podgane in misi. — 14. Terpotčev sok, zoper bolezni v prsih in na pljučih. — i5. Sanloninski celtelci zoper črve pri otrokih. — Potem seidllčni prah, mallnski sok itd. itd. Dobe se nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribja mast. vino Iz Malage za bolnike in ozdrav-Ijajoče, franeovo žganje, in tudi natančno pripravljene homeopatiške zdravila po najnižjih cenah. (lu-1) l'ri slabosti in boleznih prsi, pri jetiki in naduhi In sploh pri boleznih dihal in čistil presega gotovo vsako drugo zdravilo smoljnakova voda, ko so so škodljivo tvarlne iz njih spravile. Posebno poleti, ko se ne more rabiti olje iz ribjih joter in jodovi preparat j edino zdravilo je smoljnjakova voda, ki so more priporočati. No le, da naravnost odpravlja vzroke zgoraj omenjenih bolezni, teniuč krepi tudi in čisti ves organizem. Pittbl se samo smoljnjakova voda kemlkarja In lekarja O. Rtal Ž > S" 5< O S" r1 p (M* M C 9 « f 3 CD N fj 55 o Op 15' ■ » mmm m 3 5 n o 3 u t/i » ^ S 3- P t—• Oi ■ ca cr H« Ravnanje z vinom ro djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, k toru obsega: navod k požliihtenju kislega, pustega nalomega vina, napravljanje vina brez grozdja; vina iz drožij (iz 100 litrov 1000 litrov) s prlstavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, in fina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobro pijače is sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izleČkov, drožij, dišav, zdravilnih spiri-toznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktero dajejo več ko 100% dobička. — Cena .'1 gl. — Naročuje se z gotovini denarjem ali postnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, č. k. priv. lastnica, VVien, \Vieden, Hauptstr. Nr. ^G, 1. Stock 34. (2/i l) Od c. k. uv. iianiestnlštva potrjeni bureau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlička, Dunaj, VJiedon, Hauptstrasse 36. I. nadstropje se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom ln vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih ln tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo UI Inseratl za vso koledarje in časnike so sprejemajo cenejše, kakor če so neposredno naročajo. Kup in prodajo hiš, posestev in blaga vsake vrste, posredovanje |»ri denarjih in službah, pri Ženitbensklh ponudbah Itd. prevzame za luseriranje pod popolno tajnostjo bureau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlička za vse časnlko na svetu. (24—5) Latteria Milanese 11 Via tleH'Accjuedotto 11 V oni njeni pmst»r s p,,š.|ja vsak dan iz Latteria Milansse tvr.lk Biihringcr. Milius et Co. v Milanu svežo mleko, kak >r tudi nnjfinejše milansko surovo maslo naj- boijše vrste na pr daj. I.il r mleka Velja K! kr. Kozarec »i m r, h Naročnikom s mleko po 16 kr. liter na dom pošilja. Naručila se za zdiij «pr> j inajo v prostor« 1.3—0) 11 Via dcirAocitieclotto 11. zdravi tnd Traltuljo 1 pisni mo dr och 11a D itn tj i Pruter-stresne H. kr. Na slo tisoč ljudi ve hvalo za lepe, ^osLe lase edino obstnjei in kr. ogersko izključljivo privlliglranej Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grlnte brez sledu prežene, kakor k njej spa-dajočej pristnej pomodi iz štajerskih planinskih :e-h&S, alt archov iz c, k. in kr. ogerski izključljivo privi ligirane fabrike M. A. Herdlička Ha Dunaj i. IVieden, Hauptstrasse, U. 36. To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo Imenovana esenca za lasno i,t I,radno rast, ki pri pravilne) rabi in s prldeto vmado Štajerskih planinskih zcliio ali orehovim ldečkom užo v kratkem času celo na najbolj gnlih lirajih napravi goste lase prejšnje barvo! Mnogo mladih mož vo 'hvalo za lepe rotn; sivim, celo snežnobelim lasi m daje popolnoma črno svit-lobo. Pri rab-lasnlh barvili priporočani jio-selmo svoj« Kop-pitzlnal,« pristno, dvojno močno pomado ____ooc _____________________„r. polne brade niojej esenci za lasno in bradno rast. Ce lasje le izpadejo, vpliva u?e v osmih dneh, pri grintah iife po tnkratnej rabi. 7'rav «18 ikad- ^si^^ tjiro in najbolje barrilo za lase nh'oppittinah (brez priineša-nega svinca) ki barva v vseli barvah f.nio-ru-jarn idi sritln-rtijaro r 10 minutah pod por 0% t- _ iz orehovcfla Izločka, tudi (v kozmetiki) pomado vpalClcuh, kakor tudi mjliolj moja olja iz orehovega Izločka za barvanjem lasno rast. MoJa ces. In kralj, ogerska Izključljivo priv. Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseh primerljajih bolne lasne korenike popolnoma ln v najkrajšem času zagotavlja ilo naj-poznejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na glamn kofa, hrani od vsake pihtične ln revmatične glaro-boli ln odpravlja vse kožne nesnage. Resnica je, da jo dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brez brade ali Maste, uže od enega do treh Mcsener, v primeri tedaj v nererjetno kratkem Sušil, htm in gosto pol.10 brado, ali goste potne tuši. Zaderajmnoge zahvalnice so razstavljene. Naročila naj so pošiljajo glarnej zalogi ces. in kr. ogerski Izklj. priv. esence za lasno In bradno rast Marije Ane Herdlička c, k. in kr. ogersk, Izklj. posestnici privilegija VVieden, Hauptstrasse 36 na 0u naj i. Cenik: t velika alabastrova steklenica dvojno močne esence za lasno in bradno rast 8 gl, 51 kr. I majhna..........2 » — «' 1 alabastrova steklenica pristno po- rnade lz štajerskih planinskih zelišč 1 » 00 » t alabastrova steklenica pristne po- made orehovega izločka za obnovljenje las.............a » - » Pristno lasno barvilo »Koppltzinal« za rudeče, črne, rujave, ali svitlorujave št. 1 (plavo) št. 2 (rumeno) obe steklenici s pladnjeina Iu krtačama velja 1 steklenica olja orehovega izločka za omnovljenlo las........1 „ _ „ Poniada obrehovega izločku kosmetik v plačicah..........-»50« Naročila i: inozemstva ali domačih detel se proti pošiljal vi ali povzetji ročno in naglo vrši Zavitek 30 kr. već. (S4—ic Podpisana si jemlje Čast naznaniti, da ima uže 30 let v Trstu Via Nuova Nr. 735 zraven grSlio cerkve. X ui oko mušni li oblačil vsa^v vr*le cerkvriiili |irl|»rav. V zvezi z domačimi in ptujimi tovarnami, lahko vsako naročilo točno in hitro oskrbi. V podpisani zalogi so nahaja vsako vrsto blago v svili preprečeno se zlatom in srebrom finim, damasti za cerkvene in društvene zastave, za mašna oblačila pro-progo v svili, v zlatu in srebru m vsaki drugi kovini. V zalogi ima kelhe, svečnike, križe, lampe, svetilne, monstranc*, kadilnice itd- Vsa naroČila izvrši natančno, okusno in elegantno, bodi si iz Šivaninc (Štikanja) z zlatom ali z svilo. Prevzame tudi vsake vrsto dela iz lesa kakor: svečnike, križe, božje jrrobo, podobo, tabrnakclne, trune itd. Ker podpisana uže Čez 30 let v tej stroki dela, pridobila si je ime jio raznih škofijah in farah, 'car dokazujejo obilna pohvalna pisma in spriče- vala od onih ,katero jo posluževala s svojimi izdelki. (10-5) Katarina Garusa. Lastnik društvo »Edinost.« — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSll' MILANIC. Tisk, F. Huala v Trstu.