Šolske novice. Iz lOffiltskega Šolskega Okraja. Dnč 8. p. m zborovali so učitelji in učiteljice tega okraja v Planini v gosp. Lavričevej gostilni. Dvorana bila je ozaljšana s podobo presvetlega cesarja in s zastavami. Gosp. nadzornik si je izvolil za svojega narnestnika gosp. Ivana Poženel-a, a zapisnikarjem bila sta voljena^er acclam. gg. Žebre in Kleč. Gosp. nadzornik otvori zborovanje s prav prijaznim ogovorom, pozdravi navzoče učitelje in učiteljice, ter se jim zahvaljuje za obilno udeležitev, ker v tem se pozna, da radi darujejo vse svoje moči v prid šolstva. Ker je bil g. c. k. okrajni glavar zaderžan radi opravkov, počastil je zbor se svojo navzočnostjo g. c. k. okrajni komisar. Z napredkom tukajšnih šol bil je g. nadzornik sploh zadovoljen, omenjal je le nekatere male pomanjkljivosti, katere je pri nadzorjevanji zapazil; potetn pa jame govoriti o vredbi, potrebi in koristi šolskih vrtov jako, jako obširno. Eekel je, da povprečno merijo tukajšni šolski vrtovi kacih 600 Q m. in da nekateri zadostujejo deloma šolskim namenom, a drugi zopet ne. Vrt naj bode z živim plotom ograjen, ne pa z visokim zidom, gredice iiaj bodo, ako je le mogoče, lepo okroglasto in okusno narejene in izpeljane, ne prevelike, ker šolski vrt je le podučevalni, poskuševalni in uzrejevalni prostor, nikakor pa ne za druge reči, katere niso mladeži v poduk. Otroci naj opravljajo na vrtu o priličnem času lahke njim primerne dela, gredice snažijo in zaljšajo ali lepšajo, pota popravljajo; dejansko naj se toraj vadijo na lepoto, snažnost, natanjčnost, okusnost in varčnost. Vadijo naj se praktično uzrejevati in pridelovati vsakovrstnih rastlin za dom in za obrt kakor, cerealij in sočivja, predivnatih in okopovavnih; pa tudi strupene rastline naj bi bile v kacem kotičku na šol. vrtu, da se jih otroci uče spoznavati. Deklice naj prideljujejo posebflo kuhinjske rastline, potem cvetice in naj skrbe sploh za snažnost in olepšavo vrtov. Na vrtu naj bode tudi voda, če že ne drugače, vsaj v kaki kadi. Sadjerejo naj otroci pod vodstvom učitelja sami opravljajo, deklice naj sade in sejejo semena v gredice, dečki naj pa iz pešek izrastle divjake presajajo, žlahnijo itd. Na vsacem vrtu naj bode tudi čebeljnak s čebelami, da se otroci dejansko vadijo, kako jih je treba oskrbljevati in ž njimi ravnati, to je umnega čebelarstva. Čebele naj jim bodo pa tudi v izgled natanjčnosti in redovnosti, ker vsaka čebela opravlja svoje delo in to brez odloga natanjčno in lepo, ker so jako marljive in pridne, skrbne in varčne. Rekel je k sklepu svojega govora, na ta način bomo svojo nalogo rešili in namen šolskih vrtov dosegli sebi v čast, šoli in celi soseski pa v korist. Prvo točko dnevnega reda: »Na kak način bi se uže v ljudski šoli moglo delati zoper ubožanje ljudstva?« je gospdč. Strle v lepej in gladkej slovenščini v izgled drugim svojim tovarišicam jako dobro rešila. Štediti naj se vadijo otroci, rekla je, koj ko v šolo pridejo pri vsaki reči, štedijo naj pri ročnih delih, ker naj se naj bolj ozira na taka dela, katera so jim v navadnem življenji resnično potrebna, ali papo okoljščini kraja, da si s takim delom kaj prislužijo. Otroci naj se privadijo posebno reda in snažnosti, ker snaga je prijateljica ljubega zdravja, ona nas obvaruje raarsikatere bolezni, katera bi nam pobrala mnogo norcev. — Govor bil je s pohvalo sprejet. 2. »Je-li ponavljalna šola koristna naprava ali ne?« sta gg. Krmavnor in Kepič v svojih jedernatih govorih izrekla, da dandanašna po- navljavna šola v sedanjih razmerah in okoljščinah nikakor ne doseže svojega namena, kar jima tudi ves zbor odobrava. 3. Kedaj in kje je tako zvana koncentracija pri poduku v ljudski šoli na svojem mestu? sta gospdč. Gale in g. Pleško pokazala, da je bila tudi ta točka v strokovnjaških rokah, a vender do nikakoršnih sklepov ni prišlo. Od zadnje učiteljske konference si je okr. učit. bukvarnica omislila in naročila nekaj pedagogičnih knjig, a vendar jej je še kacih 18 for. v gotovini ostalo. V stalni in bukvarnični odbor so bili prejšnji udje per acclam. voljeni. Pri točki posamezni nasveti, se oglasi učitelj X. ter nekako tako-le govori: Šolam se tu in tam očita, da narejajo šolske praznike, kakor se jim zdi i. dr. Dneve, ob katerih je postavno pražnji dan, je odločilo c. k. deželno šolsko svetovalstvo dne 8. oktobra št. 316/d. šl. s. §. 5. — So pa taki dnevi med letom, ob katerih otroci neredno v šolo prihajajo, kakor n. p. pepelnično sredo, križev teden in vernih duš dan, kako se tačas obnašati učitelju, da se mu ne bode tu pa tam kaj očitalo, naj to določi višja šolska oblast. — Po živahnem razgovoru uraakne g. govornik svoj predlog. (Take stvari se bodo rešile, kedar pride deržavna šolska postava v deržavnem zboru zopet na rešeto. V Ljubljani imajo na vernih duš dan dopoldne prosto; na podlagi prošnje, stavljene pri učiteljski skupščini l. 1879. je dež. sl. svet to dovolil. Sicer se pa učiteljem ne more drugače reči: Tvoja glava, tvoj svet, ali pa jadikovati se znanim epigramom: nDeine Mannschaft, junger TVutherich, ist ivirklich zu beklagen, wird sie nicht vom Feind, so ivird sie sicher vom Korporal geschlagen". — Sicer pa taka vprašanja kažejo, da si učitelji resno prizadevajo vsestransko spolniti svojo dolžnost. Ur.) Drugi predlog jebilza vpeljavo Musil-ovih pisank inR. Žumerjevega Abecednika v tukajšne šole, kar se deloma odobri. Zbor sklene g. nadzornik s trikratnim »slava« in »živijo« Njih Veličanstvu; po dvorani se razlega slava in živijo in na to se zapoje z navdušenim glasom še cesarska himna. Učiteljska skupščina za mesto Ljnhljansko veršila se je 23. ju^ija ob napovedani uri. Predsedoval je g. c. kr. nadzornik pl. Gariboldi, podpredsednik mu je bil direktor g. Hrovat. za zapisnikarja sta bila voljena g. Pavlin in gdč. Konšek. G. predsednik pozdravi skupščino in posebej oba nova uda, ki sta v preteklem šolskem letu vstopila med mestno učiteljstvo, g. Pavlina in gdč. Em. Guzelj. Potem prebere uradne dopise med druzim. da se je »Cvetnik« poterdil za rabo višim ljudskim šolam ter Abecednik (Žumer-Bazinger) po znani premenitvi pismenk; poroča, da si je zopet prizadeval za zboljšanje učnih sob II. mestni deški šoli, za telovadnico dekliški mestni šoli in da bi se šola na Morostu v samostojno predelala. Glede letošnjega nadzorovanja omeni, da je sploh jako zadovoljen z vsemi, bolj nego pred; tudi z disciplino v šoli, če tudi ne tako zelo — zunaj šole n. pr. kepanje, ki je bilo po zimi v uradnem listu očitno grajano; v dosego lepšega vedenja po ulicah meni, naj bi se zunaj nastavili varihi — boljši učenci, da bi poročali; tudi zamude naj bi se natanjko kontrolirale, ker se večkrat vidijo šolarji postopati med šolskim časom po mestnih ulicah. — Drugo točko programa sta dotična gospoda in gospodičini dobro rešili; prav premišljeno in določno, so drug druzega podpiraje, po eni strani pokazali koristi, po drugi slabosti poduka v oddelkih, pa so tudi prav spretno razložili, kako naj učitelj pri takem poduku postopa v posameznih predmetih, da doseže zaželjeni sad; posebno koliko in ktere reči naj obravnara z obema oddelkoma skupno, koliko pa z enim posebej, med tem ko druzemu daja tihoraa opraviti. Iz vse razprave se razvidi, kar so tudi vsi štirje referenti pripoznali, da piizadeva tak poduk mnogo truda in zahteva spretne moči. Pričujoči so pazno poslušali zanimive razprave in so se v obče vjemali, le poslednji refercnt, g. Bele, je kouečno stavil predlog, M ni vsim ugajal, da bi se v V. razredu ne »alterniralo«, češ, da je treba tu učence bolj poznati, ker so jim posebne n;ignjenosti bolj razvite, ktere je treba v daljši razvitek posebej vporabljati — ta predlog je vzbudil nekoliko debato. (Mi smo tega osobnega mnenja, do so vzroki za V. razred v tej reči zelo enaki, kakor za druge razrede; dober učitelj je povsod dober! Ur.) — Pri tretji točki je vodja Praprotnik zopet nasvetoval, naj se v IV. in V. razredu saj poljubno dovoli III. slovenskonemška slovnica (t. j. če hočejo otroci za pomoček jo kupiti, da jo smejo, podpiral ga je g. Tomšič, rekoč, da jezikoslovne knjige, ki so za rojene Nemce, ne ugajajo popolnoma za slovenske otroke, tega je prepričan iz skušnje. — Volitve: V bukvarnični odsek se volijo dosedanji g. g.: Kokalj, Raktelj in Zumer. Isto tako ostanejo v stalnem odboru prejšni g. g.: Linhart, Praprotnik, Raktelj in Tomšič. — Seja se konča še pred 11. — Dopoldne je bilo odmenjeno delu, a popoludne pa razvedrilu.