št. 6. 15. junija 1857. VI. tečaj. Pridiga za god ssv. aposteljnov Petra in Pavla. (Kaj nas ssv. Peter in Pavi učita.) „ Simon Peter je odgovoril: Ti si Kristus, Sili živega Boga." Mat. 16, 15. V \ o d. V Rimu stoji slavna cerkev sv. Petra. Ona je nar večja in nar lepša cerkev vesoljnega sveta. Samo njena predveža je tako velika, da bi bila za tri precej prostorne cerkve; visoka je pa tako, da samo do kuple neki meri 363 čevljev. V jabelko nad križem zamore skoz ustje 16 ljudi zlesti in v njem prostor imeti. Kupla stoji ravno nad sred cerkevjo; od zunaj so tudi vrata noter v kuplo in na dveh krajih — višji in nižji je mostovž odznotraj okoli in okoli, da se zamore s silne višave doli v cerkev gledati, od kodar se ljudje čisto majhni vidijo. V cerkvi ravno pod kuplo stoji lep oltar, pri kterem le sami sv. oče maševati smejo. Viditi silne velikanske stebre, viditi neizrečeno veliko nar lepšega marmorja, ssv. podobo mojstersko namalane in izrezane, mozaiške oltarje, viditi toljko bogastvo in toliko lepoto, človek stermi; sveta groza ga spreleti, da na kolena pade in serčnega veselja in svete groze solze prelije. Več sto let so to cerkev zidali, in stala je 64 miljonov terdih tolarjev; papež Urban VIII. jo je leta 1626 posvetil. Kakor je rimsko mesto poglavitno mesto vsega katoljškega sveta, kakor je rimski škof poglavar in oče vseh ka-toljških kristjanov; ravno tako je tudi ta cerkev sv. Petra v Rimi kraljica vseh čerkev vesoljnega sveta. Vsako leto roma v to sv. cerkev tisuč in tisuč pobožnih romarjev iz vseh katoljških dežel in krajin, pokleknit in molit pred sv. oltarjem, pod kterim počivajo presvete kosti dveh apostoljskih prevakov in knezov, sv. Petra 16 — 242 — in sv. Pavla. Posebno veliko romarjev se pa snide danešnji visoki praznik, sv. oče sami božjo službo slovesno in veličastno opravljajo; po sv. maši pa delijo neštevilni trumi iz visokega mo-stovža po celem svetu znani in sloveči papežev žegen. Ljubi poslušavci! mi ne moremo v Rim romati, in poklekniti na grob dveh apostoljskih knezov Petra in Pavla; pa ju hočemo tukaj častili in poslušati: »Kaj nas sv. Peter in Pavi učita." ?>Kdor vas posluša, mene posluša", pravi Jezus od svojih aposteljnov; zatoraj zvesto poslušajte nauk in besede dveh apostoljskih pervakov in knezov! Razlaga. Sv, pismo nam pripoveduje, da je Bog o začetku sveta stvaril dve velike luči, naj sveti ena po dne, druga po noči. Ravno tako je Bog storil, ko je postavil svojo sv. cerkev. Koj o začetku sv. cerkve je napravil dve velike luči, naj lepo svetite vsem vernim sv. cerkve. In te luči sta sv. Peter in Pavi. Lepo se na njima sveti terdna vera; oba nas prelepo učita: 1. v Jezusa terdno verovati. Sv. Peter je bil ribič na Galilejskem morju. Jezus ga pokliče in Peter zapusti vse in hodi za njim. Slišal je Jezusa nebeško lepo učiti, vidil ga velike čudeže delati; zatoraj je tudi terdno veroval, da je Jezus božji Sin. Le spomnite se, kaj nam pripoveduje danešnje sv. evangelje! Poln žive vere je Simon Peter odgovoril: „Ti si Kristus, Sin živega Boga." Zatoraj ga tudi Jezus pohvali in reče: »Blagor ti,Simon, Jonov sin, ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oce, ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter (po slovensko skalar) in na to skalo bom zidal svojo cerkev." In to, da je Jezus Sin živega Boga, naš odrešenik in zvelicar, je pridigoval v Jeruzalemu in Rimi, judom in ajdom, za to je slednjič tudi svoje življenje dal. Ravno tako lepo se sveti terdna vera sv. Pavla. Znano vam je, da je šel Savi — tako je bilo poprej Pavlu ime — poln serda in sovražtva do kristjanov v Damask, ondi kristjane lovit, preganjat in morit. Pa že blizo mesta ga nagloma svitla luč iz nebes obsije, tako da te nebeške blišcave oslepi. Strahu pade z konja na zemljo, in sliši glas: »Savi, Savi! zakaj me preganjaš?" — 243 »Gospod, kdo si?" vpraša Savi in dobi odgovor: »Jaz sem Jezus, kterega preganjaš." Pri teh besedah se Savi po celem životu trese, vendar si serca vzeme in vpraša: »Gospod, kaj hočeš, da storim?" Gospod odgovori: »Ustani in pojdi v mesto; ondi boš slišal, kaj imaš storiti." Nek Ananija ga v mestu podučuje in kersti; in koj po kerstu stopi Pavi vsred med jude, oznanuje ne-vstrašno, da Jezus je pravi obljubljeni Mesija, in jim to resnico tako živo pred oči položi, da mu nobeden zoper govoriti ne more. Ravno to sveto vero je nosil skoraj po celem svetu: pridigoval je v Jeruzalemu in Judeji, v Arabiji in mali Aziji, po Gerškem in Sirskem, je prehodil celo.Taljansko in Francozko; prišel je tudi na Hišpansko; povsod je pridigoval in sam večni Bog ve, koliko prestal in preterpel za sv. vere del. Sam je nekdaj svojim pri-jatlom rekel: »Pripravljen sem, se v Jeruzalemu ne samo zve-zati, temuč tudi umoriti dati za del Jezusovega imena." In v Rimu mu je bila za Jezusove vere del glava odsekana. — Toliko lerdne vere sta bla apostoljska kneza sv. Peter in Pavi. Ch Rima so tudi naši stari Slovenci sveto vero sprejeli; in terdna vera naših starih Slovencov je od nekdaj slovela. Okoli in okoli so sosedje odpadali od prave vere, in v krivo vero zabredli; naši Slovenci pa so se zvesto in terdno deržali svetega Rima, ki je podlaga in steber vse resnice. Pa — oh škoda in nesreča, vredna kervavih solz! — tudi po slovenskih lepih dolinah in planinah sveta katoljška vera že pojema, že lazijo tudi med Slovenci krivi preroki, ki motijo verne Jezusove ovčice, že se prebirajo tudi med našimi ljudmi malo prida bukve, ki sejejo in trosijo gerdo ljuliko med lepo in čisto pšenico, že se stavijo tudi na slovenski zemlji hiše božje, kterih vogelni kamen ni Jezus, kterih stebri niso ssv. aposteljni. Ljubi poslušavci moji! imate pravo samozveličavno katoljško vero, stojte terdni v veri, ne bodite kakor rahel terst, ki ga vsak vetrič maja, ali kakor ladja, ktero burja semtertje mečlje. Oh kolika sreča, koliko veselje, da smo verni tiste cerkve, ktero je Jezus na sv. Petra zidal in ktere vse peklenske moči zmagale ne bodo, — da smo družbeniki tistega nebeškega kraljestva, kterega ključ je Jezus svetemu Petru izročil: »Kdor pa katoljške cerkve za mater nima, tudi Boga ne more imeti za svojega Očeta." Bodi toraj Bog zahvaljen, da imamo pravo vero, — — 244 pa prava vera je le tista, ktera dela v ljubezni; vera brez ljubezni je kakor drevo brez sadja, kakor truplo brez duše. Ravno ssv. apostoljška kneza sv. Peter in Pavi nas učiti: 2. Jezusa goreče ljubiti. Svojo ljubezen do Jezusa je sv. Peter večkrat dokazal. Enkrat se je nekaj učencev od Jezusa svojega učenika odločilo, in nočejo več njegovih naukov poslušati. Kristus jih vpraša: »Hočete tudi vi proč iti?" Peter mu hitro odgovori: »Gospod! h komu hočemo iti? Ti imaš besede večnega življenja." Pri poslednji večerji je sv. Peter tudi pokazal, kako goreče Jezusa ljubi. Rekel je: »Da bi se ravno vsi pohujšali nad teboj in te zapustili, jaz vendar ne; s teboj sem pripravljen v ječo in smert iti." Res da je svojega mojstra zatajil, pa bere se v življenju aposteljna, da je svoje pregrešenje vse svoje žive dni vsakdan sercno obžaloval, in kedar koli je petelina peti slišal, so se mu goste solze po licu vdirale. Po svojem ustajenju ga je Jezus vprašal trikrat: »Ali ga bolj ljubi kakor drugi?" Trikrat odgovori Peter: »Gospod! ti veš, da te ljubim!" Jezus ga pohvali in mu pravi: »Pasi moje ovce; pasi moje jagneta"; tako poplača njegovo ljubezen, da ga poglavarja cele svoje črede postavi. Iz ljubezni do Jezusa je nosil in oznanoval njegovo sv. ime od mesta do mesta, je sila veliko veselega serca preterpel in slednjič v Rimu-na križu umeri. Ravno tako je tudi sv. Pavi Jezusa ljubil. Sv. Krizostom je clo terdil, da je sv. Pavi Jezusa nar bolj ljubil med vsemi ljudmi. In res , kar je sv. Pavi govoril in pisal, pride le iz serca, ktero je vse vneto goreče ljubezni: »Kdo nas bo ločil ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali mec? Svest sem si, da ne smert, ne življenje, ne visokost, ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti ljubezni božje, ktera je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem", Rimlj. 8, 35. To pa niso bile lepe prazne besede, tudi v djanju je sv. Pavi skazal, kako Jezusa ljubi. Serce se človeku trese, le slišati, kaj je sv. Pavi preterpel. »Bil sem, piše on sam Kor. 11, 23., bil sem v mnogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, velikokrat v smertnih nevarnostih. Od judov sem jih petkrat po štirdeset eno manj prijel. Trikrat sem bil 9 šibami tepen, enkrat kamnjan, trikrat se je z menoj barka raz- 245 bila, noč in dan sem bil v globočini morja; velikokrat na potih, v nevarnostih na vodah, med razbojniki, med rojaki, me never-niki, v nevarnostih v mestu in na samoti, v nevarnostih na morju in med lažnjivimi brati; v trudu in tepežu, v mnogem čuvanju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in nagoti." Ali je mogoče toliko toliko terpeti, in toliko ljubiti? Ja, moji ljubi! sv. Pavi je vse to preterpel, in Jezusa ljubil do smerti, kajti za Jezusa del je v Rimi svojo kerv prelil: večje ljubezni pa ni od te, da kdo življenje da za svoje prijatle. — Oh kolika sramota nas mora obliti, slišati, kako sta sv. Peter in Pavi Jezusa ljubila! Kje je pa naša ljubezen ? Vero imamo, ljubezni pa nimamo, po kteri se prava vera kaže m spričuje. Ali pa mar ni taka med nami? Ko bi Jezus sedaj stopil v sredo med nas in nas jel prašati: „Ali me ljubiš", ali bi zamogli odgovoriti kakor sv. Peter: „Gospod! ti veš, da te ljubim?" Pa ljubi moj! glej, jaz ti pošljem kak križ, da ga voljno nosiš za menoj, pokoro delaš in se čistiš, in si nabiraš večno plačilo v nebesih! Ti si pa le hud in nevoljen, mermraš in se togotiš: tako ti ljubiš mene, ki sem težek križ nosil za te ubogega grešnika. Ali moreš reči: Gospod! ti veš, da te ljubim! — Hudo poželjenje v tvojem sercu ustaja, zapeljivec te vabi v greh, peklenski sovražnik te grabi in lovi, huda skušnjava te zalezuje, — Jezus te praša: Ali me ljubiš? Ti nočeš se premagovati, nočeš se zatajevati, le koj hitro padeš in privoljiš v greh, zavoljo kterega je Jezus svojo presveto kri prelil. Ali moreš odgovoriti: „Gospod! ti veš, da te ljubim!" — Kristus pravi: „Kdor moje zapovedi derži, ta je, ki mene ljubi." Premisli sedaj svoje življenje, skoraj zapovedi ni, ktere bi ne bil prelomil, skoraj ure ni, da bi ne bil greha doprinesel. Jezus te vpraša: „Ali me ljubiš?" Kako moreš odgovoriti: „Gospod! ti veš, da te ljubim!" Veliko se sedajne dni govori in kvasa od ljubezni! Ja res je ljubezni med nami, pa le mesene, nesramne in grešne ljubezni, Jezusova prava ljubezen pa le v malokterem sercu še berli. Pa vendar da bi vse znal, vse imel, vse razdal, te JezusoveJjubezni bi pa ne imel, nic nisem, nic bi ne pomagalo: „Kdor ne ljubi, ostane v smerti." Kdor pa Jezusa prav ljubi, ljubi tudi svojega bližnjega, in mu stori prav obilno dobrega. Danešnja dva svetnika nas slednjič še tudi učita: — 246 — 3. bližnjemu obilno dobrega storiti. Pred tempeljnom v Jeruzalemu je sedel vsakdan pri velikih vratih hrom ubožec, in memogredoče milošne prosil. Temu reče: „Srebra in zlata nimam; pa kar imam, to ti dam. V imenu Jezusa Kristusa ustani in hodi!" In pri tej priči hromi ubožec popolnoma zdrav na noge skoči, gre za Petrom v tempel in ondi na glas Bogu čast in hvalo daje. Ali to ni bila velika dobrota? Sv. Peter je bil ubog ribič, in vendar je storil hromemu veliko dobroto. Tudi sv. Pavi je bil boren rokodelec , in vendar je postal nar veči dobrotnik celega človeštva. Zlata in sreba nista imela in nista dajala ljudem, pa dala sta, kar sta imela: Jezusa Kristusa, njegov sveti nauk in njegove nebeške zaklade. Koj binkoštno nedeljo povzdigne Peter v Jeruzalemu svoj glas, oznanuje neštevilnim množicam Jezusa križanega, in jih okoli 3000 spreoberne in kersti. V drugi pridigi jih je Jezusu pridobil več kot 5000, in potem se podal po širokem svetu oznanovat sv. evangelje. Slednjič pri— roma tudi v Rim, pravo gnezdo ajdoske nevere in vsesortne hudobije. Tukaj postavi svoj apostoljški stol in pošilja svoje poma-gavce na vse strani: in iz Rima je prisjalo rumeno sonce sv. katoljške vere celemu rimskemu cesarstvu. — Se več dežel in mest je sv. Pavi obhodil in povsod oznanoval sv. evangeljski nauk; prehodil je veliko mest, dežel in kraljestev, veliko apo-stoljških mož v razne dežele poslal, nevernike učiti in kerščevati, sam jih je veliko tisuč h keršanstvu spreobernul, in svojim vernim veliko prelepih listov napisal, jih v veri podučiti in uterditi. Svoje sinove in hčere v Kristusu — tako imenuje nevernike, ktere je on spreobernul — te je res ljubil kot svoje naj ljubše otrocice, in jih je vse v svojem sercu zapisane in zaperle imel, kakor sam pred Bogom pričuje. Vse to očitno pričuje, koliko je Pavi svojega bližnega ljubil! Tako sta sv. Peter in Pavi bližnega ljubila, in mu storila obilno dobrega. Ktera dobrota mora biti večja in bolj hvale vredna kakor ta, da bližnemu pokažeš Jezusa Kristusa; kajti ni ljudem na svetu imena danega, v kterem bi se mogli zveličati, kakor ime Jezusa Kristusa. Spomnite se keršanskega nauka, ki vas tolikokrat tolaži in vam žalostno serce razveseluje: Jezus nam ga je iz nebes prinesel. Smislite se ssv. zakramentov, tistih i čudnih studencov, iz kterih se nam cedijo božje gnade in milosti za vse potrebe našega življenja: Jezus nam jih je pripravil in r 4 — 247 — izročil. Spomnile se nekervave daritve sv. maše, ktera se daruje Očetu nebeškemu za vse žive in mertve: Jezus nam jo je postavil v spomin svoje kervave daritve na križu. Poglejte svete nebesa, kjer nas čaka večno veselje: Jezus nam jih je odperl in vsakemu že mesto pripravil. Vse to vemo po sv. aposteljnih, to neskončno dobroto so nam oni skazali. Oh bodimo hvaležni, ljubimo po njih izgledu svojega bližnega in storimo mu obilno dobrega! Vidiš da bližnji jesti nima in lakote terpi, daj mu jesti svojega kruha in nasiti ga, in storil si mu kaj dobrega; pa še več dobrega storiš bližnjemu, ako mu lomiš kruha božje besede, da ga podučiš v kerš. veri, ako mu kažeš tisto angeljško mizo, kjer se zavživlja presveto rešnje telo Jezusovo v večno življenje. — Vidiš, da bližnji nima kej obleči, da raztergan in razcapan hodi, daruj mu kej svoje obilnosti in obleci ga: storil si mu kej dobrega; pa še več dobrega mu storiš, da mu skerbiš za belo oblačilo nedolžnosti, ki ga je pri sv. kerstu oblekel, da mu skerbiš za svatovsko oblačilo, ktero ga vrednega stori sedeti pri nebeški večerji. — Vidiš, da bližnji svoje posvetne reci napak opravlja, da mu kaka nesreča grozi ali si jo sam pripravlja, posvari ga, poduči ga in priskoči mu in storil si mu kej dobrega; pa če vidiš ga grešiti in dirjati proti časni in večni nesreči, oh ne molči, sedaj priskoči, svari in prosi, in storil si mu še veliko več dobrega, kajti rešil si mu dušo večnega pogubljenja! h ljubezni do Boga bližnjemu kej dobrega storiti na truplu, je keršanska ljubezen, in Bog ti bo vse poplačal; pa veliko žhihjjejša in veliko več vredna je ta ljubezen , ako svojemu bližnjemu kej dobrega storiš na duši, kakor nas učita sv. aposteljna Peter in Pavi. Sklep. V veliki cerkvi sv. Petra v Bimi kleči danes na grobu sv. apo-stoljških pervakov tisuč in tisuč pobožnih romarjev. Pokleknimo pred ta sv. oltar v duhu tudi mi. Poslušajmo, kaj nas sveta moža učiia! V Jezusa terdno verovati, Jezusa goreče ljubiti in bližnjemu obilno dobrega storiti. O presvela aposteljna obljubimo vama, se zvesto ravnati po vajnem nauku in izgledu, terdno hočemo v Jezusa verovati, goreče ljubiti Jezusa in bližnjega. Oh prosita tam pri Jezusu za nas, da se poterdi naša vera in oživi naša ljubezen! Amen. 248 — Pridiga za peto nedeljo po binkoštih. (Božja sodba že na tem svetu; govoril F. L.) „Jaz pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu bratu reče raka, bo kriv zbora; kdor pa reče norec, bo kriv peklenskega ognja." Mat. 5, 22. V vod. Od trojnega sodništva sv. evangelje govori: od sodbe zbora in peklenskega ognja; dvoje ste na tem svetu, tretje je v večnosti. Bog je po Mojzesu Izraelcem dal postave za vse polrebe in naključbe. Učil jih je najpred, kako imajo Boga častiti, zapo-vedal jim je praznike in darove, in na tanjko napovedal, kako morajo praznike posvečevati in darove darovati. Razodel mu. je naris svetega šotorja, barvo in podobo duhovnih oblačil. Dal je tudi postave za dom in domače oprave, odločil je pravice gospodarjev in dolžnosti domačih in podložnih. Bil je pa tudi njihov nar višji kralj in sodnik in kaznovavec hudobnih. V ta namen je veleval ustanoviti dvoje sodništev; eno v vsakem mestu, v kte-rem so bli pismarji in slarašini; drugo je bilo v Jeruzalemu, je bilo nar višje sodništvo in se je zvalo visoki zbor. Pervo je sodilo o manj imenitnih rečeh in malih prestopkih zakona; rekalo se mu je sodba, kakor beremo V. Moz. 16, 18. »Postavi sodnike in predstojnike v vseh tvojih vratih, ktere ti bo dal gospod tvoj Bog,^v vsakem rodu, da bojo sodili ljudstvo v pravični sodbi." Sv. evangelje pa še od tretjega sodništva govori, kterega kazen je peklenski ogenj. Glejte preljubi! človeško sodbo in božjo sodbo; v pervih dveh sodijo ljudi, v tretjem pa Bog sodi. Povzamite iz teh besed , kako se razločuje božja in človeška sodba. Po zunajnih delih sodijo človeški sodniki, božja sodba pa tudi misli obsega. Prepovedal je Mojzes ubijali, in kdor je koga umoril, je zapadel sodbi; Jezus pa uci, da se ne samo ta, ki človeka umori, pregreši, timveč že tisti, ki serd do bližnega v sercu nosi, in da je pred božjimi očmi ravno takšne kazni vreden kot tisti, ki je v djanju postavo prestopil. Bog je pravičen sodnik; sodi nas ne samo po delih, timveč tudi po mislih. Kje in kako nas bo sodil? Sodi nas že tukaj na tem svetu, sodil nas bo v večnosti. „ 249 Dvojna je toraj božja sodba: ena že na tem svetu, druga pa lam v večnosti. Od obedveh govoriti mi časa zmanjkuje; za-toraj govorim danes: »Od božje sodbe na tem svetu." Poslušajte! Razlaga. Bog je pravičen sodnik, je druga nar imenitnejša resnica keršanske vere; vse pridgodbe pričajo to resnico, od začetka sveta do danes, skoz in skoz se vidi roka božja, ktera po pravici in zasluženju vlada ljudstva in posamezne ljudi. Resnica je, da mnogokrat mrena zatamnuje naše oči, da ne spoznamo in ne previdimo vladanje božje pravičnosti; ali enkrat, ko bode se mrena pred našimi očmi sternila, kader bomo vidili in spoznali, kar je popolnoma, bode se tudi božja pravičnost jasnejši in popolniši nam razodela. Bog je naš Gospod, in nam je dal postave in zapovedi, kterih se moramo deržati; on je pa tudi naš sodnik, ki ne pripusti, da se njegova sveta volja nemarno prestaplja; on je pravični sodnik, in bo nam srečo ali nesrečo po zasluženju podelil. Kje pa in kako se vidi in spozna pravična roka božja? V njegovih sodbah že tukaj na svetu! 1. Sodba božja na svetu je deželska oblast; zakaj de-želska oblast je od Boga, in postavljena dobre braniti, in kaznovati hudodelnike, kakor nas Jezus uči, ki se je deželski oblasti pokorno podvergel in Pilatu odgovoril: Ti ne bi imel oblasti, ko bi ti ne bila dana od zgoraj; in je Petra, ki se je hotel v vertu Gelhsemani v bran postaviti, posvaril rekoč: „Deni svoj meč na svoje mesto. Ali mar ne verjameš, da bi mogel Očeta prositi, in on bi mi več kot dvanajst legionov an-geljev poslal?" Mat. 213, 52 — 53. Ap. Pavi pa v listu na Rimljane uči: »Vsak naj se podverže deželski oblasti; Zakaj ni oblasti, kakor od Boga, in ktere so, so postavljene od Boga. Kdor se deželski oblasti zoperstavlja, se božjemu vredenju zoperstavlja; ali taki puntarji se bojo sami pogubi 1 i; ona ne nosi mec zastonj, temuč božja služabnica je v kaznovanje hudodelnika", Rimlj. 13, 1—5. Deželska oblast je roka božje pravice na svetu, in kdor je postave prestopil in je v roke deželske oblasti prišel, je zapadel sodbi božji na svetu. Deželska oblast je sodba božja na 250 — svetu; ubogajte toraj in spoštujte deželsko oblast, ne zoperstav-ljajte se njenim vredbam, podpirajte jo, da svoj visoki namen spolnuje. Deželska oblast je sodba božja; spoznajte svoj visoki poklic vi sodniki in namestniki sodbe božje na svetu; branite pravico in resnico , kaznovajte , zatirajte krivico; nikar se ne prevzamite, ker tudi nar manjše stvarice služijo vsemogočni roki božji v nar višje namene. Kdor je sodnik in je postavljen braniti pravico, in zatirati krivico, naj sodi po postavi, in se ne da motiti in slepiti skoz zvijače ali lastne strasti; naj ne mori in ne zatira pravice, namesto da bi jo branil. Naj se ne prevzame in ne povzdigne čez borne, da bi jih zatiral in pravico jim kratil. Postava je za uboge kot za premožne, sodnik je pa le orodje v roki božje pravice. Pred sodbo božjo bo tudi sodnik prišel in se bo moral zagovarjati zavoljo svojih sodb. Je pa kdo postave prestopil in je bil obsojen, naj spozna roko božjo, ktera ga hoče poboljšati, če so sodbe deželskega sodništva sodbe božje na svetu, kako je tedaj, da se tolikokrat po krivičnem sodi? Krivične sodbe niso po volji božji; Bog jih le pripusti, nas opomniti, da se božja pravičnost na svetu popolnoma ne razodeva, ampak da nas tamkej v večnosti čaka še druga sodba. Božja pravičnost ima še mnogo, mnogo potov, po kterih se razodeva. Roko božjo čutimo, pa le malokdaj jo spoznamo. 2. Sodbe božje se razodevajo po naši vesti. V vesti je zapisana volja božja, in kedar začne vest govoriti, kedar nas opominja, svaruje, ocituje, tedaj ta glas ni prazen; sodba božja je, ktera po vesti nam govori. Grešnik! ali mar še nisi slišal tega sodnika govoriti, in nisi še čutil njegovo strašno moč? Grešil si, nihče ne ve, nihče te ne svari, slepi svet te morebiti časti in hvali. Pa tukaj notre v sercu pa le ni pokoja; hočeš jesti in piti, pa vse ti je le grenko in ostudno; hočeš se veseliti in dobre volje biti, pa nič ti ne diši, veselje te povsod beži; hočeš sladko počivati in spati, pa nek notrajni červ te grize in ti spati ne pusti. Glej, to je tvoja vest, to je božja sodba, na tem svetu; le poslušaj, kako ti ta znotrajni božji sodnik govori: Razžalil si svojega Gospoda in Boga, svojega nar boljšega očeta, ki ti vsako minuto ljubeznivo deli neštevilno gnad in dobrot, — razžalil si svojega usmiljenega odrešenika in zveličarja Jezusa 251 — Kristusa, ki te je ljubil do kervave smerti na križu; odpodil si sv. Duha, ki te je posvetil pri sv. kerstu in je V tvojem sercu prebival; zapravil si svete nebesa in njih večno veselje, in zaslužil si strašni pekel in njegovo večno terpljenje. Oh ustani in verni se nazaj k svojemu Očetu nebeškemu, dokler je čas; kajti Bog je sicer počasen, pa gotovo zadene, Bog odlaša, pa ne zanaša. Tako govori naša vest, govori tako glasno in močno, da zbudi večkrat tudi naj terdovratnejše grešnike; grešnik se ustavlja in upera, pa slednjič vest vendar le zmaga. Bo že okoli 25 let, kar so v Celovcu neko jutro našli neko žensko v njeni postelji mertvo; bil jej je goltanc prerezan. Nihče ni vedel, kdo je to strašno hudodelstvo doprinesel; pa hitro je vse šlo in merilo na nekega voj-šaka, s kterim je tista ženska v grešnem znanju živela. Zvedelo se je tudi, da je pred ta večer tisti vojšak v neki kerčmi hudo razsajal, in tej ženski strašno protil. Res ga primejo in najdejo njegovo pranje vse kervavo. Ukovali so ga v težko železje in vergli v temno ječo. Zasliševali in preiskovali so ga dolgo in dolgo, spoznali so, da on jo je usmertil, in da je zrel za višala, — pa hudodelnik le ni hotel obstati, tajil je in tajil; zatoraj ga sodnija po starih postavah tudi k smerti obsoditi ni mogla. Tako se je ta pravda medla celih ednajst let; pa večji del celih ednajst let je nesrečni hudodelnik v vojaški bolnišnici zapravil. Bil je prej mož terdne in močne postave, pa kmalo so mu lica upadle, oci otemnele, lasje se pobelili in noge se sključile, zdravniki pa vendar niso našli na njem nobene bolezni. Kaj je neki siroto mučilo in morilo? Hudobna vest ga je pekla in grizla, da ni imel vesele in mirne minute. Uperal se je in branil leta in leta, pa slednjič božji sodnik v sercu ga vendar le premaga. Cujte! Teklo je že ednajsto leto, kar se je bila strašna hudobija dogodila; pa terdovratno je vse leta tajil, da jo je on doprinesel. Pa nek dan — bila je ravno sveta nedelja, Gospodov dan — poprosi, da mu pokličejo gospod sodnika. Se ve, da je la hitro prišel misleč, da mora kaj posebnega biti. Pred sodnikom jame ubogi jetnik takole govoriti: „Ze je skoraj ednajst let, kar nimam ne miru ne pokoja: tukaj v sercu mi gori cel pekel, červ me vjeda in grize noč in dan; oh hudobna vest, tvoja moč je strašna! — Gospod, jaz sem jo usmertil, prosim, da me sodite po pravici; boljše je, da umerjem na vešalih, kakor pa da tukaj toliko terpim — 252 — in tam padem v roke živega Boga." Sedaj je bila sodba kmalo pri kraju, po nekterih tednih so ga obesili. Umeri je ves spo-korjen in zgrevan, pa poln upanja na neskončno usmiljenje božjega sodnika! Tako Bog človeka po njegovi vesti že na tem svetu sodi; srečen, kdor glas svoje vesti posluša, tako uide božji sodbi, ktera ga tam v večnosti čaka! — Pokažem vam pa še tretjega sodnika, po kterem Bog mnogokrat ljudi že na tem svetu sodi. Ta sodnik je: 3. posvetna sreča in nesreča. Bolezni, siromaštvo, terpljenje so nadloge, ktere pravičnega morejo zadeti, kakor hudobneža; pa kterokrat so vendar le nasledki razujzdanosti in pregrešnega življenja; toraj poslane od pravične roke božje. Preberite zgodbe Izraelcev, ktere so zapisane v sv. pismu starega zakona. Bilo je to ljudstvo izvoljeno, pravo vero v edinega Boga v sredi molikovanja ohraniti. Sam Bog je bil njegov kralj. Vidimo, da jim je Bog dal dobre leta, obilnosti in sreče, dokler so mu bli zvesti, da jih je pa tudi hudo tepel in jim stiske, nadloge in nesreče poslal, kedar so se od njega odvernili, ptuje bogove molili ali hudobno živeli. Bog jim je to že pred naznanil. III. Moz. 26. „Jaz sem Gospod, vaš Bog. Ako bote po mojih postavah hodili in moje zapovedi deržali in jih spolnovali, vam hočem ob svojem času dežja dati, zemlja bo svoj sad rodila . . . bote svoj kruh do sitega jedli, in brez straha v svoji deželi prebivali . . . dal vam bom mir po vaših pokrajinah . . . med vami bom hodil in bom vaš Bog in vi bote moje ljudstvo. Ako pa mene ne bote poslušali, in vseh mojih zapoved ne bote spolnovali, ako bote moje postave zaničevali, in moje sodbe zasmehovali, in ne spolnovali tega, kar je od mene ukazano, vam hočem tudi jaz storiti: Naglo vas bom obiskal z uboštvom in vročino, zastonj bote žito sejali, ker bo od sovražnikov požerto . . . zastonj bo vaše delo, zemlja ne bo rodila, in drevje ne bo sadu prineslo. Ako bote meni nasproti ravnali, bom sedemkrat hujšo kazen poslal . . . vaše mesto bom v puščavo, in vaše svetišča v pusloto djal, deželo bom pokončal, in vaši sovražniki bodo nad njo ostermeli, ko bodo njeni prebivavci postali." Tako je Bog po Mojzesu govoril, in njegova beseda se je spolnila in se še spolnuje v prigodbah Izraelcev. Izraelci se pa božjih zapoved niso deržali, komaj kaznovani, so se hitro v stare 253 pregrehe nazaj podali. Preroki so božje sodbe, šibo, nesreče in stiske prerokovali, ljudstvo se je strahu treslo, ali spreobernilo, spokorilo se ni. Tako je prerokoval Jeremija, Ecehiel, Daniel in vsi preroki. Malah. 2, 2.: „Ako nočete poslušati, in nočete si k sercu vzeti, da bi čast dali mojemu imenu, govori Gospod voj-skinih trum; pošljem nad vas siromaštvo, in preklinjam vaše blagoslove." Jeruzalem in mnoge mesta Judeje, ki sedaj v razvalinah ležijo, da celo Jeruzalemsko ljudstvo nam kaže pravično roko božjo. Mesta, kraljestva, narodi, ki so nekdaj cveteli in mogočni bili, niso več; pokončane, posute so mesta , razkropljeni so narodi, še clo njihove imena in mesta so pozabljene. Mislite pa morebiti, da se le v starem zakonu vidi pravična roka božja? — Viditi je tudi danešnje dni, to da ljudi je nočejo spoznati. Velike stiske, strašne in nevarne bolezni, vojske Bog pošilja, ljudi opomniti, da še vsevedoči, pravični Bog živi in čuje nad ljudmi. Mnogokrat se prigodi, da Bog grešnika na mestu kaznuje, da preklinjevavca ali drugega hudobneža v nagli smerti pravična roka božja zadene.-Bere se, da je nek prederznež postal pred sv. križem, in je britko martro jel grozno preklinjati. Roko povzdigne in Boga na dvoboj kliče: pa slišite, ta prederzna roka se mu je posušila. Tudi „Novice" so žalostno novico prinesle, kako Bog grešnika kterokrat na mestu kaznuje. Sin pridnih sta-rišev pride zvečer vinjen domu, in po večerji se spet naprej spravlja. Stari oče ga opominja, ali on se ne mara za besedo; mati stopi za njim in ga za roko prime, pa prosi, ostani doma, ljubi moj, lepo te prosim; ali on jo sune od sebe in gre svoj pot. Pride na železnico in jo hoče prekoračiti, ali na šinah se spodtakne, pade in v pijanosti zaspi. Po pervem vozu, ki je zvečer šel, prehaja stražej železnico, in ga najde ondi, ali o groza, ko ga budi in na noge spravlja, se še le nesrečni človek zave, da mu desne roke manjka, menda ravno tiste, s ktero je svojo mater sunil. Glejte roko pravičnosti božje! Ljubi kerš. brat! grešil si tudi ti, in nic hudega se ti ni zgodilo! spet hočeš grešiti, in se ne bojiš pravične roke božje, ker te še ni zadela. Ali mar misliš ujiti sodbi božji? Poslušaj, kaj nas sv. pismo uci: „Ne reci, grešil sem, in nič žalega se mi ni pripetilo, božja jeza naglo pride." 254 — Ozri se in poglej, koliko ubogih, koliko revnih, koliko jih je v srainoli? Ali mar vsi po nedolžnem terpijo? Koliko keršanskih bratov, ki brez vere, poštenosti in brez vse tolažbe životarijo, da človeku se v serce usmilijo; koliko hčer žalostnih in objokanih, ktere so narpred poštenost in sram zgubile, in jih zdaj strašne nadloge stiskajo. Tudi te in um so bili svoje dni zdravi, veseli, srečni in niso verjeli, da bi jim mogli priti takšni dnevi. Grešili so, kakor ti, in zadela jih je pravična roka božja; kakor nje bo zadela tudi tebe: „Bog tukaj vseh ne kaznuje, temuč le nektere, da drugim čas za pokoro pusti", pravi sv. Krizo-stom. Tudi tvojih veselih dni bo konec, nastopili bojo žalostni dni, nobena človeška moč te jih ne bode ubranila. Zatoraj ozri se in daj se posvariti! Bog ti pošilja sreče in nesreče, da te že tukaj plačuje in kaznuje, da te zmodri in poboljša. Oh ne odvernimo svojih oči od te sodbe, da uidemo božji sodbi tam v večnosti. Sklep. Bog je neskončno usmiljen; pa njegovo usmiljenje se le skazuje na tem svetu. Iz samega usmiljenja nam je že na tem svetu sodnike postavil, ki nas sodijo v njegovem imenu. Božjo sodbo opravlja deželska oblast; zatoraj bodimo vselej in radi pokorni; božjo sodbo oznanuje naša vest; zatoraj jo zvesto poslu-šajmo; božjo sodbo nam oklicujejo sreče in nesreče, ki zadevajo cele ljudstva in posamezne ljudi; zatoraj odprimo oči, ne bodimo slepi vsred belega dnu! Po teh treh sodbah sami sebe tukaj sodimo, kjer nam še prijazno smehlja solnce milosti božje, da tam v večnosti sojeni ne bomo, kjer nas bo sodila ostra pravica božja! Amen. Pridiga za šesto nedeljo po binkoštih. / (Sedem koscev dušne hrane; govoril gosp. +) „Jezus jih je vprašal: Koliko imate kruhov? Oni so rekli: sedem." Mark. 8, 6. V vod. Ravno je bil Jezus gluhega muteca ozdravil, da je tanjko slišal in gladko govoril. Od ust do ust je šla njegova hvala po — 255 deželi. Čuda ljudi je za Jezusom derlo, ga vidit, poslušat-ali kako dobroto od njega sprosit. Svojim učencem v tihem in samotnem kraju ložej božje resnice razlagat, in ž njimi božjo službo obhajat, se je v puščavo podal. Ljudem pa tudi v puščavo ni predaleč, in veliko jih pride za Jezusom. Jezus odpre svoje usta in jih uči nebeških naukov; ljudje poslušajo celih tri dni tako tanjko in tako goreče, da jesti in piti pozabijo. Jezus pa jih ni zabil, on je storil veliki čudež, ki ga danešnje sv. evangelje pripoveduje. On svoje učence pokliče, jim trume ljudi pokaže in pravi: »Usmilijo se mi ubogi ljudje; sirote nimajo kej jesti. Že tri dni so pri nas; ako jih lačnih pustimo domu iti, na potu onemagajo in opešajo, zakaj nekteri so od daleč doma." Se učenci si niso v misel vzeli, kaj hoče Jezus storiti. Žalostnega serca so djal i: »Kdo bi jih toliko v tem pustnem kraju nasitil; kje bomo toliko jedi vzeli?" Jezus pa popraša učence: »koliko kruhov imate?" »Sedem, mu odgovorijo; ali kaj bo tolikim? Še drobtine lačen dobil ne bo." In glejte! Jezus ukaže množicam naj se okoli po tleh usedejo. Sedelo je samih mož nad štiri tavžent. Vse je tiho, vse gleda in čaka, kaj sedaj bo. Jezus vzame sedmero kruhov v svoje presvete roke, povzdigne v nebesa svoje oči, se zahvali, začne kruhe lomiti, in dajati svojim učencem, naj bi postregli ljudem. Zraven je še bilo nekaj ribic; tudi te je blagodaril in ukazal med ljudi jih deliti; in oh čuda! vsi so jedli in se nasitili, zraven pa še sedem jerbazov samih koscev nabrali, ki so jim od sedem kruhov ostali. — Tako je Jezus najpred svoje poslu-šavce učil,—jim lomil kruh večnega življenja in jim delil nebeško hrano za neumerjočo dušo. Preden jih pa od sebe pusti, je tudi čudovitno hrano za umerljive trupla pomnožil,- in jim postregel telesne hrane. Velika dobrota je bila ta, da jih Jezus ni lačnih od sebe spustil, da jih je čudovitno nasitil; pa še večjo dobroto jim je skazal s tem, da je njih dušo nasitil z nebeškim naukom, in jim postregel kruha večnega življenja. Tudi jaz bi danes rad vaše duše nasitil in vam podal dušne hrane, ki vas redi na potu do svetih nebes. Zatoraj vam danes podam: »Sedmero kruhov za dušno hrano." Rada in zvesto je poslušala truma; radi in zvesto poslušajte tudi v'! ^^^ , ^ - - A-rC^V. /"VC-V-VV -O ^ 7 jvH^ ^^ 256 Jezus je rekel: »Pripravljajte si ne le hrane ali jedi, ktera mine, ampak živež, ki ostane v večno življenje", Jan. 6, 27. Od tega živeža, ki ostane v večno življenje, vam podam danes sedmero kruhov. — Pervi kruh je: 1. Poslušajte radi besedo božjo. Imejte vselej, kader v cerkev pridete, pravo ukaželjno serce. Množica danešnjega sv. evangelja vam daja lep izgled. Od daleč so bli ljudje prišli k temu, poslušat njegove nebeške resnice, in s toliko gorečnostjo so jih poslušali, da so tačas na vse svoje druge potrebe pozabili. In zares, kdo bi tega rad ne poslušal, kar nam zamore pomagati večno krono v nebesih doseči! Beseda božja jejrlas iz nebes, ki nas tje gor vabi in nam kaže tisto veselje že od daleč, ki nam je v nebesih pripravljeno; nam kaže pa tudi tisti_gQjt, tiste pripomočke, po kterih ga enkrat doseči zamoremo. — V sv. pismu starega testamenta berem, da je Mojzes na posebno vižo skerbel zato, da so Izraelci čisti in brez madeža na svojem truplu božjo službo obhajali. Pred vrati sv. šotora je postavil posodbo z vodo , da se je vsak, kteri je v šotor pred obličje božje stopiti hotel, poprej kakor v špeglu ali ogledalu pogledal, da bi v licu kje zamazan ali neosnažen bil. Ce je Mojzes zapovedal, da mora vsak Izraele nh svojem truplu čist in snažen biti, kader pride Boga molit; kolikoveč nam pa Bog sam zapove, da bi čisti in brez madeža bili na svoji duši, kader pridemo Njega molit in častit v njegov sveti tempel. In glejte! beseda božja je tisto dušno ogledalo, v kterem se vidimo, kakšni da smo na svoji duši. V to ogledalo se radi in večkrat ogle-dujmo, to je: besedo božjo radi poslušajmo; zakaj tajista nam. pove, kaj nam še pomanjkuje, da še nismo zadosti lepi in čisti na duši; nam pa tudi pove, kaj storiti imamo, da naše duše, naše serca očistimo, in pred Bogom lepi in Njemu dopadljivi postanemo. — 2. Mislite povsod na pričujočnost božjo. Množica je vsa vesela poslušala Jezusove nauke, željno mu je pristregla vsako besedo, ki je prišla iz Njegovih svetih ust. Tako gorečnost je tedaj ta množica skazala v pričo Jezusa, učenika božjega, v pričo taistega, ki je Gospod čez nebo in zemljo. Glejte, ljubi kristjani! čeravno Jezusa ne vidimo več med nami Y človeški podobi, čeravno ne moremo več k Njemu priti, da bi — 257 — iz njegovih ust nauke božje zaslišali; tako je vendar še danda-nešnji med nami pričujoč, povsod, kamorkoli gremo, kjer koli . se znajdemo, na vsakem kraju je pri nas. Mislimo toraj večkrat na Njega. Kader se na kakemjiotu znajdemo, nismo sami; Bog je naš ljubeznivi tovarš, in njegov sv. angel naš dušni varh. Kader delamo in se putimo, nismo sami; Bog je pri nas. On nas gleda, kader kaj delamo—in iz kakega namena delo opravljamo. Kader nas kaj hudega zadene, kader se morebiti na bolni postelji znajdemo, nismo sami, Bog je pri nas. On nas gleda, kako mi kaj terpiino in Njegovo obiskanje sprejemamo. Kader se v samoti znajdemo, daleč od ljudi, in bomo morebiti v greh napeljevani — nismo sami; ampak Bog je pri nas; njegove oči so vedno v nas uperte, njegova roka je vedno nad nami. Bog nas gleda, kako kaj svoje skušnjave premagujemo — kako se kaj vojskujemo zoper sovražnike našega zvelicanja. Glejte! kjer se koli znajdemo, doma ali na potu, v domači ali pluji deželi, na skrivnem ali očitnem kraju, ali smo sami ali v tovaršiji, ali je po noci ali po dnevi: vselej in povsod je ljubeznivi Bog pri nas, ki vidi vse, karkoli delamo, ki sliši vse, karkoli govorimo, ki vidi tudi v naše serca, karkoli mislimo in poželimo. Njemu je vse odkrito in znano, Njemu je tema kakor beli dan. Zapišite si, ljubi moji! te nauke prav globoko v serce, in gotovo vas bodo veliko grehov varovali, in k veliko dobremu napeljevali. Lepe so besede, ki jih je govoril brumni David, rekoč: „Vse tvoje zapovedi in spričevanje bom izpolnil, ker so vsi moji poti pred tvojim obličjem." Ps. 118. — 3. Vsak dan z Bogom začnimo in z Bogom ga končajmo. Vsako jutro se Bogu v roke podajmo, se 3Iariji priporocujmo in našemu zvestemu angelu varhu. Vse storimo v imenu božjem, Bogu k časti, nam pa v zveličanje.—Večkrat čez dan svoje misli, svoje serca k Bogu povzdigujmo. To nas bo v dobrem močno podpiralo. In na večer, kader smo delo končali, Bogu vse misli, besede, djanja, terpljenje in težave celega dneva v dar prinesimo in se njemu zopet v roke podajmo; tako bomo vsak dan našega življenja dobro obračali v Njegovo čast, našim dušam pa služili večno zveličanje. Kolike skrivne moči ima pobožna molitva, pričate nam sledeče dogodbi, ki smo ju brali v „Droblincah leta 1853." V verli Cilerski dolini na Tirolskem ugleda popotnik Pt. ca cerkev. 17 — — na robn sterme pečine železen križ; in če pobaraš, kaj to znamnje pomeni, bodo ti prebivavci tistega kraja tole povedali. V bližnej bajtici so pred enimi letmi pobožni ljudi pre- . bivali, kterim dober Bog ni velikega premoženja, pa zadovoljno, veselo serce, pa lepo šako bogabojecih otrocicev dal. Prigo-dilo se je, da pride oce neko opoldne poprej h kosilu na dom, kakor je drugekrat bila njemu navada. Zaklice deco jest, ki so si brez vse skerbi zunaj bajte veselo igrali, in kedar k mizi doidejo, vsi čedno pred jedjo roke povzdignejo in molijo, kakor je njih šega bila. Ravno za žlice primejo, kar strašno gromenje zacujejo, in pa tolsti prah skoz okna ugledajo, ki se krog njih bajte vali. Kadar skoz okno polukajo, strahoma vidijo grozno veliko pečino na ravno tistej trati ležati, na kteri so se deca poprej igrali. Ravno v tistej dobi, ko so molili, se je pečina ravno nad bajto odrušila in na bajto zalocila; pa na debeli, močni bukvi obteči, in se na stran bajte zavali, kder ni nobene škode storila. — Stariši in otroci pokleknejo, ter Boga goreče zahvalijo, da jih je smerti rešil. V zahvalen spomin so postavili železen križ. Veliko let je po tem minulo, prebivavci so tisto dolino popustili in se na Austrijansko preselili; tudi otroci so lepo odrastli in bili starišev veselje. Hčer je materi pridno delati pomagala, starej sin je šel na vojsko in kajti je dobro brati in pisati znal, je hitro desetnik postal. S starejšo sestro sta se naj raje imela; in ko se je v žold podal, mu je naj ljubšo stvar dala, ktero je imela: molitvine knjižice, ktere ji je bila usmiljena gospodična darovala, in mu je prisercno naročila, naj prav pogosto na te bukvice moli. Zvesto je njeno prošnjo dopolnil, in jih je povsodi v vojaški torbici s seboj nosil. — Kedar so se leta 1848 Italiani spuntali, nad cesarske vojšake padli, in so cesarski iz Milana potegnili, je mlad Ti-rolec ravno v zadni versti bil. Eden puntarskih Lahov, kteri so za cesarskimi četami strelali, na verlega mladenca pomeri, da bi ga ustrelil, zadene ravno njegovo torbico, ali svincata krogla ravno v molitnih knižicah obteči. Pobožne Mine bukvice so dragemu bratu življenje ohranile. — Moli rad, moli — 259 v nevaršini, in se zlega ne boj. »Padali bodo na desnici, padali na tvoji levici: angel Gospodov bo te varval." 4. Večkrat se spominjajte na besede Jezusa: »Eno je potrebno", svojo dušo zveličati. Veliko stanov je na svetu in mnogotere so dolžnosti in opravila, ki jih dopolniti imajo. Pa naj bo človek v stanu, v katerem hoče, naj ima opravila, kakoršne hoče, eno opravilo je med vsemi drugimi naj pervo, naj imenitniše: Bogu služiti in svojo dušo zveličati. Če pa človek vse drago zvesto dopolni; če si skoz svojo pridnost pridobi bogastvo in premoženje celega sveta; če skoz svojo prebrisano glavo naj večjo čast in hvalo doseže, ki nam jo svet dati zamore, če pa na Boga, na večnost pozabi in za svojo dušo nič ne skerbi; je vendar pred Bogom velik revež, in za celo večnost zgubljen. — Neki kralj na jutrovem je imel prav zvestega služabnika, ki ga je tudi prav rad imel. Služabnik hudo zboli; sam kralj ga pride obiskat, in mu reče, že skoraj umirajočemu: Prosi od mene, karkoli hočeš, in jaz ti bom dal. Služabnik si en malo pomisli, in reče: Kralj! samo eno vas prosim, dajte mi, da bom eno leto živel, ali saj en mesec, ali saj en dan še. Kralj se žalosten k njemu oberne in reče: Tega ti jaz ne morem dati. Zdaj služabnik globoko izdihne, rekoč: Sem bil pac bedak, da sem tebi, tako slabemu kralju tako zvesto služil; zdaj mi pa še za en dan mojega življenja podaljšati ne moreš. Bi bil pač rajši tistemu kralju tako zvesto služil, ki mi za zvesto službo življenje večno — življenje brez konca dati zamore! — Skerbimo zato, ljubi moji! da tudi mi enkrat na smertni postelji tako zdihovali ne bomo! Zatoraj služimo prav zvesto našemu nebeškemu kralju Jezusu Kristusu; skerbimo pred vsem drugim za zveličanje naše duše. Če to storimo: se nam smertne ure bati ne bo. Vse nas bo zapustilo: Jezus pa nas bo milostljivo k sebi vsel. — 5. Vsak dan sprašujte svojo vest. Naj boljši pomoček pobožnega življenja je — večkrat — ali vsak večer pred spanjem svojo vest izpraševati. Naša vest — to so bukve, v kterih so misli, želje, besede, v djanja in nehanja celega dneva zapisane. Kader smo že vse drugo delo končali, vzemimo še te bukve v svoje roke in preberimo 17* — 260 jih pridno, tudi brez Juči, v temi jih znamo brati. Te bukve nam bodo povedale, ali smo preteceni dan prav živeli ali pa ne; ali je preteceni dan za nas ena stopnja bližej nebes ali pekla. In ce nam naša vest nobene velike pregrehe ne očita: zahvalimo Boga prav lepo za to gnado, da nas je greha obvaroval. Ce pa najdemo v bukvah svoje vesti zapisano, da smo čez dan morebiti večkrat Boga razžalili: o takrat pa iz serca obžalujmo svoje hudobije in obljubimo terdno, da se tega zanaprej varovati hočemo. In gotovo bomo v brumnem življenju lepo napredovali; in če bomo vsak dan sami sebe prav ojstro sodili: bomo pa enkrat milostljivo sodbo našli pri — Jezusu! — 6. Večkrat se spovejte svojih grehov, in pogosto prejemljite Jezusa v zakramentu presv. rešnjega Telesa. Samo svojo vest izpraševati vsak dan, še ni zadosti; treba se je tudi svojih grehov spovedali, in svojo vest očistiti v studencu sv. pokore. Kader vas kak velik greh na vesti teži: o ne odlagajte spovedi na veliko noč — na ad-ventni cas; ampak pri pervej priložnosti se z Bogom spravile. Zakaj nevarno, nevarno je, v smertnem grehu živeti, ker takrat duša le še na eni niti visi nad strašnim ognjem večnega pogubljenja. Pa tudi zavojj malih grehov delj je dobro, se večkrat spovedati, po izgledu svetnikov, od kterih so nekleri vsak teden, ja clo nekteri vsak dan se svojih malih pregre-škov obtožili in pred Bogom odpušcenje zadobili. Sv. Krizo-stom je opominjal svoje poslušavce, da kolikorkrat Boga z grehi razžalijo, naj tudi k sv. spovedi pristopijo: „Jaz sem noc in dan pripravljen, je rekel, vas spovedati. Če se pa primeri, da kdo po noci greši, pridite in zbudite me spanja in izpovedal vas bom." Hom. JO. in Math. RaArno ta svetnik govori z naj večjo nevoljo od tistih, ki so le o sv. treh kraljih, o veliki noci, o božiču k sv. obhajilu pristopili. Ilom. 21. od Antioh. — Večkrat ko sv. zakramente vredno prejmete: lepši ste na svoji duši. In če to dušno lepoto skerbno ohranite: smete terdno zaupati, da se bo vaša cista duša enkrat z čistim ženinom Jezusom združila, in se pri njem na nebeški svatovšini vekomaj veselila. — — 261 — 7. Ne odlagajmo od danes do jutra, se na pravi pot proti nebesom podati. Kar danes lahko storimo, ne odlagajmo na julre. Kar danes zamudimo, je morebiti na večno zamujeno. Potok našega življenja hitro naprej tece proti večnosti; hitro tudi mi storimo vse to, kar nam k srečni večnosti pripomagati za-more. — V nekih bukvah sem prigod bo bral in taisto vam še hočem povedati. Neka udova, Juvenalis po imenu, se je pred svojim kraljem pritožila, da že njena pravda tri leta teče, pa še zdaj ni dokončana, kar bi se vendar v dveh dnevih lahko zgodilo. Kralj poklice sodnike pred se in jim zapove, da imajo pravdo te udove tako hitro dokončati, kakor le mogoče je. In kakor je udova rekla, so pravdo tudi dokončali v dveh dnevih. Kralj jih zopet pred se poklice. Sodniki, ki so svojo pravdo tako hitro dognali, z veseljem pred kralja stopijo, ker so mislili, kako jih za to pohvalil bo. Kralj jih pa praša: kako je to, da ste zdaj to pravdo v dveh dnevih sklenili, kar poprej v treh letih storili niste. In oni mu odgovorijo: Ker nam je tvoja visokost to zapovedala. Kralj pa rece: Kader sem vas sodnike postavil, ali vam nisem takrat vso skerb izročil, posebno skerb in pravico za udove? — Smert ste zaslužili, ker ste rec, ki bi se bila v dveh dnevih lehko storila, pa tri leta odlagali, jo dognati. In pri priči so bili ob glavo djani. — Ljubi moji! tudi nam je nebeški kralj eno skerb zrocil — za našo dušo skerbeti, in vsak dan za naše zvelicanje delati. Zakaj pa tedaj odlagamo to dolžnost — od danes do jutra; morebiti ne tri leta že — ampak že dolgo dolgo časa? — In vendar je jutrešni dan negotov; — danes tedaj začnimo in ne odlagajmo vec, kar se le z veliko nevarnostjo odložiti zna. Danes smo še zdravi — jutre že morebiti mertvi. Koliko imamo takih izgledov! — Zatoraj hitro začnimo prav zvesto Bogu služiti, da nas enkrat nebeški kralj zavergel in v večno smert potisnil ne bo. „Delajmo, dokler je dan, pride noc, da delati ne bo vec mogoče", Jezus govori. — — 262 — Sklep. Ljubi poslušavci moji! Glejte, kako lepo in veselo stoji žito na polju. Spet je storil vsemogočni, usmiljeni Oce nebeški velik čudež, pomnožil je zernica, ki smo jih v zemljo * vergli. Spet bomo imeli jesti; Bog bodi zahvaljen! Pa kaj bi pomagalo, ako bi le skerbeli za truplo, se veselili le samo telesnega kruha: Kaj pomaga človeku, da si cel svet pridobi, na svoji duši pa škode terpi? Ne zabimo tudi neumerjoče duše, in tega, kar jo čaka: smert in sodba, nebesa in pekel. Usmiljeni Jezus nam je tudi zapustil dušne hrane, njegov sveti nauk je tista jed, ki nas živi in redi za večno življenje. Od njegove nebeške hrane sem vam danes izbral le sedmero koscev in vam jih podal. Oh lepo vas prosim, ne zaverzite jih, velik greh je kruh in krušne drobtince pod mizo metati in teptati. Mi Slovenci vsako drobtinco hitro poberemo in lepo poljubimo. Še veči greh bi bil, drobtince nebeških naukov pod noge metati in teptati. Le radi se spominjajte sedmerih kruhov, ki sem jih vam podal: „Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj!" Ti pa o usmiljeni Jezus! ki si sedmere kruhe danes požegnal in množico ž njimi čudnovito nasitil: požegnaj tudi moje slabo govorjenje, da bojo tudi ti moji sedmeri kruhi mojim poslušavcem služili v večno življenje! Amen. Pridiga za sedmo nedeljo po binkoštih. „Varujte se lažnjivih prerokov, kteri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi." Mat, 7, 15. Svoje učence večne nesreče zavarovatiy-jih je Jezus prijazno posvaril,, rekoč: „ Varuj le se lažnjivih prerokov, kateri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Po njih sadu jih bote spoznali." Ali da bote besede daneš-njega sv. evangelja in svarjenje, ki ga zapopada, prav zasto-pili, vam hočem povedati, pri kteri priložnosti je Jezus te (Nauki krivih prerokov; govoril gosp. 1) V vod. p — 263 — besede govoril. Jezus je enkrat na neki gori učil in je med drugimi lepimi nauki posebno tudi priporočal, po pravem potu proti nebesom hoditi. Rekel je: „Pojdite noter skoz ozke vrata; zakaj vrata so široke, in pot je prostoren, kteri pelje v pogubljenje, in veliko jih je, kteri po njem noter hodijo. Kako ozke so pa vrata, in tesen pot, kteri pelje v življenje, in malo jih je, kteri ga najdejo." In ko je to govoril, je še pristavil to posvarjenje, rekoč: Varujte se lažnjivih prerokov, kteri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotrej pa so zgrabljivi volkovi." Zdaj bote pa zastopili, kaj to svarjenje pomeni.; Jezus je hotel reči: Zveličanje doseči, ni ravno tako lehko, kakor nekteri mislijo; zakaj pot zvelicanja je ozek pot, in se je treba zvesto varovati, da se ne zgubi; vrata, skoz ktere se v nebesa gre, so ozke in tesne,, treba si je veliko prizadevati, skoz tiste priti;-hočem vam dati znamnje, da bote spoznali, kteri je listi široki pot, ki v pogubljenje pelja, in ktera je tista ozka steza, ki proti nebesom derži. — Po poti, ki v pogubljenje pelja, jih veliko hodi; po ozki stezi pa, ki v nebesa pelja, jih le malo gre; to tedaj, kakor večidel ljudje živijo, je pot pogubljenja in le to, kakor jih manjši del živi, je pravi pot proti večnemu zveličanju. Zvolite si tedaj ozki pot, in prizadevajte si, skoz ozke vrata noter iti; varujte se takih ljudi, ki vam pravijo, da je v nebesa priti tako lahka reč; kateri vam krive nauke oznanujejo, kar človeku scer rado dopade; kar vas pa v večno nesrečo pripeljalo bo, če tim lažnjivim naukom verujete in po njih živite. — Tudi dandanešnji se ne manjka takih lažnjivih prerokov, ki vse sorte krive nauke med ljudi trosijo, ki pravijo tudi dandanešnji, da ni že ravno tako težko, večno zveličanje doseči, kakor se nekteri tega bojijo. Ljubi poslušavci moji! Veliko krivih prerokov lazi tudi med nami okoli, oni trosijo lažnjive nauke med ljudi, jih motijo in v večno pogubljenje zapeljujejo. Veliko je ogoljfanih in zapeljanih tudi med nami; oh globoko globoko v serce se mi smilijo! Zatoraj hočem vam danes pokazati: »Nektere nauke krivih prerokov, da jih poznate in se jih varujete." Dobre ovčice poslušajo rade in zvesto glas svojega pastirja; poslušajte! — 264 Razlaga. Novi časi nam so splodili tudi veliko novih prerokov, ki gerdo krivico in ostudno laž po svetu trosijo. Jih je toliko, da vam vseh našteti ne morem; pokažem vam le nektere, poslušajte, kaj ti pravijo. 1. Nekteri pravijo: Bog ni tako ojster, kakor si ga ljudje mislijo. On ne bo človeka zavergel tako lehko; On, ki je večna ljubezen in milost, tudi človeka nesrečnega viditi ne more. Kteri tako govorijo, so lažnjivi preroki, ki se jih je treba varovati. Tako govorjenje se grešniku res dopada in začne misliti: res da je Bog miloslljiv — mi bo že grehe odpustil; kaj bi se že greha toliko bal in si iz njega toliko toliko vest delal. In tako se da zapeljati. Ta zapeljivi nauk ga v grešno spanje sladko zaziblje, iz kterega se brez po- , sebne gnade božje zbuditi vec ne da. — Res je to, ljubi moji! nad tem ne smete dvomiti: Bog je sama ljubezen in neskončna milost. On ne želi, da bi se človek pogubil; ampak želi, kakor nas sv. pismo zagotovi, da bi vsi ljudje zveličani bili. Ali Bog pa ni samo neskončno milostljiv: On je tudi neskončno pravičen. On zares grešniku večkrat dolgo prizanaša, ker čaka na njegovo poboljšanje. On prizanaša, ker je neskončno milostljiv; ali on pa vse hudo kaznuje po zasluženju, ce ne na tem — gotovo in še hujše pa — na unem svetli. On mora to hudo kaznovati, ker je naj svetejši in naj pravičnejši Bog. Poslušajte, kako pravični Bog včasih terdovratnega grešnika naglo zagrabi. Enkrat so potovali trije tovarši, in šli od Suhe na Jele-nico. Po potu grede jih vjarne strašno vreme; cerni oblaki se pode od vseh strani, in kmalo se dan v noc zavije; začne se bliskati in grometi, toča suje in strela zdaj tu zdaj tam vreže; tako da trije tovarsi vsi preplašeni beže, in se usto-pijo pod neko drevo — ali kaj! ko jim nič pomagalo ni; kajti dež je lil, kakor o dnevih Noeta, ko je Bog zemljo potopil, in strele so švigale tako blizo njih, da so vsi trije se tresli kakor list na drevu, in če dalje večja groza jih napada. Bili so namreč vsi trije malovredneži in hudi razbojniki, ki 265 — so že mnogo grehov na vesti imeli; in zdelo se jim je, kakor bi nekdo v cernih oblakih se grozil nad njimi in velel: »Udri, vsekaj ga! kajti dozorel je!" — in tresk! strela vreže, in eden zmed njih se zgrudi, in mertev na tleh leži. „Šent in plent!" pravi Miha, »to niso nobene šale. Lenarta je že hudič vzel — Luka! kaj pa z nama bo? tudi mi dva sva zrela že." Luka. „Oh! kako meni serce klopoče, in zdi se mi, da mi smert že za žilo šlata. Miha idi kamor hočeš; jaz grem, in ako me Bog še pri življenju ohrani, hočem ves drugačen biti." Miha. Tega pa ne, Luka! jaz te ne spustim. Skupaj sva živela, skupaj ropala in divjala; toraj ako greš, boš vidil, kaj bo." Luka. »Kaj bom vidil? — Mar nisi ti pri vsakem hudo-delu pervi bil? kolikokrot že sem se ti ustavil, pa si vselej me tako dolgo naganjal, da sem zopet na slabe pota se podal." Miha. »Res da svetnik ravno nobeden nisem; ali tudi ti, Luka! nisi veliko bolji. Kar hudobije zadene, mislim da sva brata, in eden drugemu ne moreva kaj oponositi; zatoraj tudi v prihodne skupaj ostaniva." Ali Luka meni nic tebi nič jo iz pod drevesa vlije, Miha za njim. Po polju semtertje se klatita in lovita, dokler se zopet nebo stemni, in v černih oblakih se nekdo zopet oglasi in veli! „Udri, vsekaj ga! kajti dozorel je!" — in tresk! strela drugič vreže, in Miha se zverne in se ne gane več. »Oce nebeški! zdihne Luka in se prekriževati začne, »to je strašno, to je neznano — zdaj vidim, da zavoljo nas treh se je to hudo vreme privleklo, in na naše glave so strele poslane. O Bog! ki si usmiljen, prizanesi mi le zdaj še, in obljubim ti, da nic vec te ne bom tako žalil." Ali zopet se temni, zopet černi oblaki nakopičijo, in bližej in bl žej gromi in treska. „Za božjo voljo!" zavpije Luka, se trese na vseh udih, pade na svoje kolena, klepeče zobmi, kakor kdo, ki prav hudo merzlico ima, in jecla že skoraj na pol mertev: „Pod tvojo pomoč in brambo pribežim ... o sv. božja porodnica . . ." In tretjikrat se sliši glas: Udri, vsekaj ga! — Ali odgovori mu drug glas: »Ne* smem, ne smem! ker kliče Mater božjo na pomoč." — 266 — Na to vse potihne, nebo se razvedri, in sonce tak prijazno sveti, kakor bi se ničesar zgodilo ne bilo; Luka pa čudno vesel se zopet dihati upa, ustane, zapusti nemudoma grešne pota, resnično pokoro delati začne, in postane lep izgled pobožnosti vsem, ki so ga poznali. Bog je res usmiljen, pa tudi pravičen, in včasih naglo zadene. Zatoraj joh in gorje grešniku, ki takim prerokom veruje. Kdor takim krivim naukom verjame in se le na božjo milost zanaša, na božjo pravičnost pa pozabi: zgubi strah božji, ki je začetek modrosti; zgubi strah pred grehom, ker se nobene kazni ne boji; bo pa tudi v svojih grehih enkrat žalosten konec vzel, kakor pismo govori -.».Konec greha je večna smert. 2. Nekteri pravijo: „Se ni vse to že tak velik greh, kakor duhovni pravijo; če tudi včasih nekako veselje zavživam; saj tak velik ali smerten greh vendar ni. Tistih se je treba varovati; pa zavolj vsake male reči se že ni toliko bati. Te besede ljudem zopet prav dopadajo in radi jim verjamejo, posebno tisti, ki jih kaka posebna grešna navada ukle-njene derži. Res je, ljubi moji! človek sme gotovo tudi vesel biti, kader je veselja čas. Ali tvoje veselje mora nedolžno in pošteno biti. Tako veselje nam priporoča tudi sv. Pavi, ki pravi: Veselite se, in zopet vam rečem, veselite se; ali vaše veselje mora biti v Gospodu. Če vam pa duhovni grešno prepovedujejo in tisto za greh štejejo: delajo to po božjem povelji — po nauku sv. evangelja. Če pa tim naukom ne verjamete, bote pogubljeni; kakor pravi Jezus sam: „Kdor ne verje, je že sojen." — Res je tudi, da ni že vsaka reč hitro smerten greh. Tega tudi Bog ne daj. Pa prašam vas: Ali zainoremo vselej gotovo zvedeti, če je kak greh — smerten ali odpustljiv greh — ali zamoremo na tanko določiti, koliko smemo grešiti, da je samo še majhen greh in kje se veliki greh že začne? — Tega mi ne vemo. Ali samo to mi dobro vemo, da božja sodba čez naše grehe je cisto drugaca, kakor pa človeška sodba. Kar se nam mala rec, majhen greh dozdeva; je pred naj svetejšim Bogom že morebiti velika gnusoba. Zakaj * neskončno sveti Bog vse — 267 — .,, .; , V , V M- A" hudo — veliko in malo — iz serca sovraži. — Nekteri na kake grešne misli in želje malo ali clo nič ne porajtajo in jih večkrat — naj bodo še tako gerde in nespodobne, še za male grehe štejejo. Takim nevem nič drugega povedati, kakor nauk Jezusov, njegove lastne besede jim pred oči postavim: „Kdor ženo svojega bližnjega nesramno pogleda, in jo v sercu poželi, je že v svojem sercu ž njo prešestoval"; samo skoz svoje misli in poželenje je tako grešil, kakor da bi greh pre-šestovanja bil v djanji doprinesel. Zdaj pa sami sodite: Ali so nespodobne misli in želje veliki ali mali greli, na ktere ljudje večkrat nič ne porajtajo. Kdor vam tedaj pravi, da ni že vsaka reč, naj že bo ravno nespodobna, vselej in hitro smerten greh; te ali une reči se že ni treba toliko varovati; to ali uno reč si človek slobodno privoši — brez velikega greha: takim ne verjemite. Lažnjivi preroki so, pred kterimi nas Jezus svari. — 3. Nekteri pravijo: „Dokler smo mladi, moramo prav veselo živeti in si vse privošiti, kar si serce poželi; kader bomo pa enkrat stari, takrat bomo pa pokoro delali. Kdor je na svetu, mora tudi s tem svetom živeti. Bog gotovo ne tirja, da bi že morali zmiraj žalostno živeti in si nobenega veselja ne privošiti." Te lažnjive besede posveten človek kaj rad posluša; taki nauki mu kaj radi k sercu grejo in bolj jim verjame, kakor celemu sv. pismu. Ali da bote spoznali, kako zapeljivi, pa tudi lažnjivi ti nauki so, vas samo prašam: Kje pa stoji zapisano, da tajisti, ki se v svoji mladosti po vseh lužah pregrešnega veselja valja, da bo enkrat starosti dočakal, v kteri se misli pokoriti? — Koliko je razujzdanih mladih ljudi, ki jih v sredi njih pohujšljivega življenja prezgodna smert pokosi! To je tedaj velika prederznost, misliti: Kaj, če že v moji mladosti nekoliko posvetno živim , bom pa že na svojo starost pokoro delal. In ravno tiste, ki kaj takega govorijo, Bog ve-čidelj kaznuje, da jih starosti doživeti ne pripusti, ampak za časa jih potrebi iz tega sveta, kakor se te;nje potrebi, poseka in r