List 49 Tečaj XLI. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V ljublj ani 5. decembra 1883. XI i' <0 Obseg: O izreji molzne govedi Gospoda na kraških pašnikih Pogozdovanje Krasa z lešniki Dobro zna menje, ali je krava breja ali ne. — Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 21. novembra 1. 1883. (Dalje.) pisi Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Novičar Podoba (povest). (Dalje.) Naši do Gospodarske stvari vadno debeljenje zapazi, takoj naj se množina krme > izreji molzne gov Spisal i • c. Pri izreji govedi za pitanje obračamo svojo pozor primerno zmanjša. Koder se enkrat tolščoba nastavi tam se toliko raje nova priraste. Znano je, da dobre molznice ostanejo vedno bolj kumerne, one pretvorijo ravno lože hrano v mleko, ko pa v meso in tolščobo. Hrana molzne govedi mora imeti zmirom zadostno nost v to, da pospešujemo z vsemi sredstvi nastavljanje množico beljakovin, ker se tolščoba mleka iz teh dela mesa m tolščobe. Pri izreji molzne govedi bi pa taka ■MMÍMHWVBBlItoi- ščoba bi se množila na škodo razvitka in vspešnega delovanja vimena. sredstva le nepovoljno vplivala na kolikost mleka Dolgo sesanje telet, katere se hoče molznim kra vam izrediti, ni priporočljivo, ker mleko teleta debeli Vime je grozdu podobna žleza, obstoječa iz malih tudi z dobro travo po šestih tednih je dobro, da se del mleka nadomesti s prešami, sladovim kalim, kuhanim ovsom, poleti mehurčkov, koji so med seboj z vezno in tolščobno tka Za molzno goved ima ves dušca prost in na slad nino spojeni. Ta žleza izcéva iz krvi mleko, kajti ona korji bogat živež večo prednost memo onega , ki je na kroži okolo mehurčkov v najfinejših lasnatih žilah hurčki se iztakajo najprvo v manjše mlečne žile zopet v veče, iz molži ven teče. Me oglj ? katerih potem mleko po te cih pri bogat Se ve da se živež zadnje vrste tudi ne sme popolnem izključiti Mleko zahteva, da se more iz žlez v veliki množini iztekati dovolj vodenih delov v krvi. Množina mleka Pri pitani govedi nabere se veliko tolščobe v vi- je zmerom odvisna od zadostne pijače, ki jo žival dobi menu, razvitek gori omenjenih mehurčkov se zabranjuje, Molzne krave le takrat veliko mleka dajo, ako so zraven oni postajajo tolsti, in njih imenitna lastnost, mleko iz suhe hrane tudi z dobro pijačo preskrbljene ---f„„v«rJv , J-IJA.U. ll-L-i Clí lUOlUUOl, illl^IW J krvi izcejati, vedno bolj ponehuje. Pri izreji molzne go Kavno iz tega vzroka dajo dobri pašniki najboljo vedi naj se toraj razvitek vimena ne moti, ampak po- hrano molzni govedi; ravno tako detelja in drugi. Dobra spešuj hr je tudi : lucerna, esparseta, zelena rž, zelena tur Kdor hoče dobro molzno goved imeti, naj v prvo šica, kislina, seno in otava, repa, pesa, tropine pivo na to gleda, da junica, katero si je za to izbral, pri- varen itd., se ve da ne vsako za-se, ampak pomešano pada tacemu rodu, kateri je zaradi dobrega molzenja z otrobi, senom, slamo, soljo itd uže obče na dobrem glasu, glavna reč je pa, da je uže mati bila dobra molznica Sočivje za molzuo goved ni dobra hrana: ne samo da se kolikost mleka zniža ampak mleko samo ? ----— ~ ~- " vic« uv ivviiuuow Zim/ju^ (iui|;aa rnicixu c Dobra molzna krava pokaže se kot taka uže v ni dobro za teleta, ona bolehajo in opešajo sebi svojih lastnostih, katere se tudi v veči ali manjši mer nahajajo pri junicah. Take lastnosti so: lahka, tako zvana ženska glava, tanka, prožna koža, velika, sodu pres oa olja em Kravi na dan dati ni svetovati, vse podobna prsa, nepredolge nogé; vime mora biti veliko, kakor treba je pa soli dodati. Otrobi zmešani s krom Zeló tečna hrana in preše od olja poprej pospešu jejo debeljenje kot pa dobro molžo. Več kot 1—2 kilogr preš od olja eni kravi na dan dati ni svetovati mehko in rahlo, sesci dobro razviti in daleč narazen stoječi. Veliko vime ne dá zmirom veliko mleka, kakor na pr. tako zvano „trdo vime", kajti pri tem nina na škodo mlačnih mehurčkov razširila je tka Utrdine vimen tudi kvarijo, kolikor več tacih vtrdin pirjem, repo itd. so prav dobra hrana. Zmérni pregib molzne govedi pospešuje naprav-ljanje mleka, med tem, ko prevelik pregib ali pa celó težko delo množino mleka izdatno zmanjšuje je, toliko veči del mlečne žleze je za napravljanj nesposoben mleka Smola, eterična olja, grenke tvarine, zdravila „ , ,, , IJJ------ dri- stila, strupi pridejo radi v mleko , vsled katerih dobi mleko slabe lastnosti za sesajoča teleta. To je tudi Krmenje mladih, za molžo namenjenih goved naj slučajno pri mrzličnih in vnetih boleznih, pri vnetici bo tako stranski razvitek, nikoli pa ne toliko več, da se živež da telo dobi dosti redivnega živeža za vse- mena itd. ter se priporoča, takega mleka teletom ne dajati. Vsako mleko, katero svojo naravno barvo in svojo -------- ------------, ~ " J^^v ^ ~ vva*.u v * V/v , VA L v uv mivu T kJWUU XJUAVyiVVy , AV. CC Li V^ 1. \J OÏUJU l_L(vl (Al V ÍXKJ UCH V V/ J. JUL O Y W J v kot tolščoba na živali nastavlja. Kakor hitro se čezna- normalno zunanjost izgubi, se kot hrana za mlado ži L-_ J/ { ' »• ' i 1 • • à ' d h * V M < : t » < *A . v * * ■ • l > ■ 4 . . K j .»> vino mora odstraniti. Pri izreji molzne govedi veljajo imel v zalogi dobro deteljino in travino seme, da bi ga ena m ista pravila, kar se tiče vzdrževanja zdravja, potem kakor rigajsko lanéno seme po znižani ceni od njih natančno izpolnovanje je porok dobrega vspeha; dajal kmetskim gospodarjem, prosil je odbor v prora posebno velja to o enakomernem krmenji, čistem zraku, čunu o podporah 1884. leta za tega voljo 200 gold, dr suhem in snažnem hlevu ter o skrbi za snaženje kože. žavne podpore, in čakati je o tem še odloka si. c. kr ministerstva poljedelstva. se tiče predlogov podružnice v Novem mestu Tangento centralnega odbora pri doneskih dru Gospodarstvo na kraških pašnikih. Znano je, da se je pričel s pomočjo vlade Kras Kar ne 'v. pogozdovati in se uže obstoječi gozd pod kaznij smé opustošiti. Samo s pašniki z drevjem zaraščenimi sme delati vsak, kar hoče kazni ni se mu bati najmanjše \ Če se pomisli, da so bili z drevjem zaraščeni paš / % rfciki tudi gozdi, kateri so se polagoma pustošili v v» * • I > < "i K přašnike spremenili, bodo tudi ti pašniki Kras postali. Torej se čudimo, da pašniki niso pod nobeno postavo in sme na njih vsak po svoji volji gospodariti. Zaradi tega se pa tudi na enakih pašnikih divje gospodari, to se pravi, kakor bi žito žel, naposled štori kopljejo, kozé pasejo, z eno besedo, z vso silo dela na to, da se prej ko prej v Kras spremené. Kdor je uže Kras pogozdoval, mu je znano, koliko truda in stroškov prouzročuje, predno se ga le nekaj oralov dobro z drevjem zasadi in zarase. Vsemu temu bi se deloma v okom prišlo, če bi se z drevjem zaraščeni pašniki ne pustošili. Tam ne bilo bi treba z velikimi stroški in trudom drevja saditi, samo to bi se moralo doseči, da bi se uže z drevjem zaraščeni pašniki ne pustošili.* Pogozdovanje Krasa z lešniki. Poročalo se je o svojem času v „Novice da so lansko jesen v raznih krajih na Krasu 17 litrov lešnikov za poskušnjo vsadili. pazil Meseca avgusta sem te nasadbe pregledaval za da je ravno v tem času skoro polovico lešnikov zbog poginilo. Kalili so skoro vsi, a meseca julija se vročine posušili. Lešniki ljubijo globoko, frišno in gnojno zemljo je prav skalnata, na Krasu tega nimajo, ker tukaj so če plitva, peščena tla Videli bomo, kako se bode ostalo leskovje razvijalo. Ko enkrat toliko odraste da sad rodi, potem se naglo samo zaploduje j Namen tega sajenja v senci in zavetji leskovine tako gozdno drevje izrejati, katero noče na izsesanih in na burji izpostavljenih tleh rasti. Neumno je toraj govorjenje, da bode vlada Kra ševcem leskove gozde izrejala. Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske 21. novembra L 1883. (DaJje.) Gospod poročevalec Robič poroča dalje: Na željo žabnikov, ki je sedaj določena od gold znižati do 50 kr gold na tem more skleniti samo občni zbor in posamesnim podružnicam se ne do voljuje nikaka izjema, a ta predlog ni spi temveč stavil se je le za podružnico novomeško delati na to, da se ustanovi v Ljubljani trgovska ii obrtna šola, in v Novem mestu poljedelska šola. Ker je dežela uže dobila potnega učitelja » in ker ter poljedelstva, katerega plačuje država imamo trgovsko šolo, ki je na dobrem glas odprta vsakemu, zato centralni odbor ni storil je stvar, bilo bi vse prizadetje brezvspešno in poskusiti bi se moglo samo potem , da je kaj ta-košnega pravilno ukrenil občni zbor. Storiti, da bi se odpravila prepoved o trženji s zaradi tega nikacega koraka, kajti kakoršna koreninastim trsjem znotraj Kranjskega Dotično prošnjo je c. kr. ministerstvo poljedel stva z ukazom 20. marcija meseca 1883. 1. št. 3486/679 kar naravnost zavrglo, o čemer se je poslalo novomeški podruž aprila meseca t poročilo, a poslala se jej z dopisom dné logov a, b in c št. 980 tudi dotična rešitev pred željah podružnice metliške: delati na to, da se napravi na Dolenjskem železnica ; naj se ukaže potnemu učitelju, da pride tjakaj razlagat o trtni uši; da se dobodi seme amerikanskih trsov, katero naj se razdeli: zopet živino vse pova delati na to, da bi se postavil zdravnik ; donesek učiteljem znižati na 1 gold biti, naj pristopijo družbi. tem se poroča: ad a). Da je centralni odbor utemeljeno peticijo o dne fabruarija meseca 1880. 1. št. 76 ter prosil napravi železnice po Dolenjskem na više mesto oddal uže poslanca gospoda Viljema Pfeiferja, naj to za Do lenjsko prevažno vprašanje spravi v si. poslansko zbornico. Ker je bilo vse poskušanje brezvspešno in ima ta predmet priti v obravnave letošnjega deželnega zbora, zato se ni storil zdaj nikakoršen drug isorak, dokler ne bodo znani letošnji ukrépi deželnega zbora. kraj ad b). Gospod potni učitelj se je odposlal v tamošnji , toda uvidelo se mu je koristneje, da podučuje o drugih predmetih, ker je o trtni uši uže prejšnja leta predaval mnogo potov gospod Rihard Dolenec ter so se podružnici poslali tudi podučni spisi o tej kvarljivki. ad c). Kar se tiče te točke, prosil je centralni od podružnice v Kranjski Gori: naj bi centralni odbor bor 1881. 1. z vlogo 7. dné januarija omenjenega leta * V krajih, kjer so pašniki na brdnih tleh grozdnega semena pri si. c. kr. ministerstvu poljedel za zdaj ne more nič storiti, ki se pa hajaj belem kamenj postavno stva, a dobil je od njega z ukazom dne februarija na- meseca 1881. leta št. 485/56 odlok, da se došlé ni še se radi pokrasijo, je toraj dolžnost dotičnih političnih pokazalo, če je amerikansko trsje toliko varneje pred oblastij, ž njimi ravno tako kakor z gozdi postopati. Pri na pravi postave za pogozdovanje Krasa moralo se bode posebno nasájanje, ali da se je vendar^ poslalo vinarskim šolam trtno ušjo in bi se zavoljo tega moglo priporočati za / • • i • i • -t m * • # « • v i na to gledati, da se bode živina kolikor toliko v hlevu kr mila, kar se bode lahko doseglo, če se tisoče voz sena iz Krasa v Trst prodá pomisli, da ■ v Klosterneuburgu, Mariboru, Slapu, Gorici in St. Mise zdaj na helu takošno grozdno seme, zategadel je počakati, kako Vred se obnesó poskušnje njim. SI. c. k. ministerstvo poljedelstva je pa o tem predmetu imelo meseca januarija 1883. 1. tudi enketno posvetovanje in centralni odbor meni, da je treba počakati vspeha tega posvetovanja. ad d). Ta predlog je uže rešen sam v sebi, ker ima še vedno veljavo ukrep občnega zbora 7. dne maja meseca 1856. 1., po katerem so učitelji ljudskih šol, ako pristopijo družbi, oproščeni letnega doneska. Zarad kmetijske šole omenja gosp. poročevalec, da v tej zadevi odločujeta si. vlada in si. deželni zbor. K tej točki oglasi se odbornik dr. Pokiukar in omenja, da je vprašanje o napravi kmetijske šole posebno gospodarski odsek deželnega zbora v zadnjem svojem zasedanji obravnaval obširno. O potrebi take šole bilo bi odveč zgubljati še besedico, ker je vsestransko priznana in ker bi se s tem vstreglo splošnji gorki želji kmetovalcev kranjskih, katero je pokojni dr. Bleiweis pred več leti tako gorko zagovarjal, in katero je ponovil poslanec Detela s tem, da je pred dvemi leti stavil blizo enak predlog. V deželnem zboru in v njegovem gospo» darskem odseku priznala se je od vseh strani potreba kmetijske šole, katera se mora vsikakor osnovati brez zamude. S popolnim priznanjem važnosti obstoječe vino- in sadjerejske šole na Slapu treba bode poduk v kmetijstvu tako vrediti, da se napravi v Ljubljani, središči dežele, kmetijska šola brez posebno velikih stroškov, Dolenjska pa dobi svojo vinorejsko šolo. Na to se oglasi družbenik gosp. Zelen iz Senožeč trdeč, da se mora napraviti kmetijska šola na Notranjskem, ker Ljubljana ima za-se in svojo okolico več viših šol, Gorenjska ima nižo gimnazijo, Dolenjska ima višo in nižo gimnazijo, Notranjska pa edino le slapško šolo, katera pa, akoravno pod izvrstnim vodstvom, ne zadostuje kmetijskim potrebam. Na to odgovori dr. Pokiukar, da s svojimi opazkami ni hotel provzročiti obširnega razgovora gledé vprašanja kmetijske šole, temveč samo poročati dotične dogodbe. Ako bo vsak del dežele za-se zahteval kmetijsko šolo, se bode težko doseglo, kar gotovo vsi želimo, zato se bode gotovo vsem krajem dežele najbolj vstreglo, ako se šola ustanovi v Ljubljani, v središču dežele. — Naprava omenjene šole gotovo je zeló važno vprašanje, toda konečno določitev o tem ima slavua vlada in pa deželni zbor, ker bodeta ta dva imela tudi skrbeti za potrebne stroške. Poročevalec gosp. Robič omenja konečno še k temu vprašanju, da mora kmetijska šola tudi zato biti v Ljubljani, da se poduka morejo vdeležiti učiteljski pripravniki, ker vse drugo prizadevanje za povzdigo kmetijstva bo tako dolgo brez vspeha, dokler učitelji na ljudskih šolah sami ne bodo dosti podučeni, da morejo temelj kmetijskega poduka pokladati uže v ljudski šoli. Gosp. Ogulin iz Novega mesta omenja, da prosi Dolenjska uže dvanajst let, pa do zdaj brez vspeha, za napravo sadje- in vinorejske šole za Dolenjsko. Dolenjska more si le tedaj pomagati, ako prideluje dobra vina. V prejšnjih časih slovela so dolenjska „Marvina" , in kupčija z vinom je cvetela, dandanes zgubilo se je dobro ime dolenjskih vin, in vinske kupčije uže skoraj ni. Zato se govornik popolnem strinja z mislimi odbornika dr. Po-klukarja in pričakuje, da deželni zbor in odbor, katera dobro poznata potrebe Dolenjske, kmalu pomagata zapuščeni Dolenjski, in zato tudi ne bode ponavljal znanih opravičenih pritožb. Vodja slapške šole gosp. R. Dolenec izreka svoje začudenje, da na ljubljanski učiteljski pripravnici še zmiraj ni nameščen strokovnjak za podučevanje v kme- tijstvu. V Kapodistriji imajo takega strokovnjaka učitelja uže nekaj let, želel bi o tej zadevi pojasnila. Tajnikov namestnik g. Brus opomni, da je glavni odbor kmetijske družbe uže 1. 1876. prosil, naj se za učitelja v kmetijstvu na tukajšnji pripravnici namesti strokovnjak. Dve leti kasneje vložila se je vtemeljena prošnja potom deželnega šolskega sveta. Ko je došlo vprašanje zarad naprave šolskih drevesnic, ponovila se je zopet ona prošnja z dostavkom, da naj se v državni proračun za leto 1884. sprejme dotičen kredit, pa ta prošnja tudi še ni rešena. Zbor vzel je na znanje ta pojasnila in pa ona dr. Poklukarja zarad kmetijske šole. Poročevalec L. Robič poroča dalje o zadevah nameravane deželne postave za pogozdovanje Krasa. Slavna c. k. deželna vlada je s pisanjem od 30. novembra leta 1882. zahtevala mnenje c. kr. kmetijske družbe o tem, ali in v koliko bi ugajala postava veljavna za okolico tržaško z ozirom na posebne gospodarske razmere prebivalstva kranjskega Krasa, ali pa, katerih prememb one postave bi bilo treba, in konečno: ali bi taka postava takim, da bi imeli posestniki našega Krasa tudi deloma pripomoči k dotičnim stroškom, mogla opravičiti nado na zadovolilen vspeh. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske izkušnje. Dobro znamenje j ali je krava breja ali ne. Pri junicah, katere še niso storile, namolze se one tekočine, ki jo imajo v vimenu, nekoliko kapljic na dlàn, ter se jo s prstom preiskuje. Ce je ta tekočina vlečljiva, smolnata in lepljiva, sme se za gotovo sklepati, da je junica breja; če pa je , kakor voda , brez vlečljivosti, potem mora se nasprotno trditi. — Pri kravah pusti se frišno, vnamolženo mleko v kozarec frišne, mrzle vode padati. Če se kaplje hitro in popolnem potopě, je znamenje, da je krava breja; ako se pa kaplje v vodi raztopé in vodo megleno napravijo , je to nasprotno znamenje. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levi eni k. (Dalje.) Kaj pa se je zgodilo s sveto hišico? Čujmo! 10. decembra 1294. 1. prenesli so jo angelji čez Jadransko morje na Italijansko v pokrajino Jakinsko, in ondi postavili jo v neki lovorovi gozd. (V italijanščini zove se lovorov gozd „Lauretum", odtod tedaj ime Loretto.) Zgodila se je ta dogodba ponoči. Pastirji iz bližnjega mesteca Rekanati zapazili so prvi hišico, katero je obdajal prelep blišč. Ogledali so si čudovito zgradbo od zunaj in znotraj, potem pa hiteli z naznanilom v mesto. Sprvega meščani pripovedovanju pastirjev niso hoteli verjeti; posamesne je vendar gnala radovednost ven v gozd. Našli so vresničeno, kar so jim naznanjevali pastirji, in zdaj pričelo se je splošno obiskovanje hišice. Tudi bolniki plazili so se sami ven, ali pa dali se tje prenest. Njihovo zaupanje ni bilo osramoteno ; najsvetejša Devica uslišala je njih prošnje, in po samotnem gozdu odmevale so kmalu zahvalnice čudovito ozdrav- Počastenje svete hišice množilo se je vedno bolj; napis: „Pius VII., v praznik Marijinega Oznanjenja kmalu postal je lovorov gozd nov božjepotni kraj. Toda! ječe oprošten, daroval je, iz Francoskega povrnivši se. tudi hudobni duh ni miroval. Nahujskal je malo vredne po opravljenih svetih skrivnostih v loretski hišici ta kelih ljudi, da so romarje v tamnega gozda samotnem kraji v znamenje svoje hvaležnosti." napadali, oropali in celo hudovali (pretepali) jih ljudi oplašilo, da si niso več upali blizo. To je Na nekem drugem bere: „Najsvetejši Devici Ma Pa j glej novo čudo Nekega jutra kelihu iz čistega zlata se riji pokloni Pij VIII. zlat kelih v zahvalo posebnih je dobrot, ki so mu bile v delež v lavretanski hišici. hišica iz gozda ter preuešena bila blizo mesteca Reka- prvem letu njegovega papeštva." Tudi uže papež Pij II.. nati na posestvo dveh bratov — meščanov. Kmalu pri- ki je leta 1466. v Jakinu umrl, daroval je bil loretski čelo se je romanje vnovič da tim bolj, ker jih je mnogo poprej videlo hišico v gozdu, in so bili toraj priče, da je bila ona res po čudovitem pomnožilo se je ono Materi Božji zlat kelih. Loretska zakladnica bila je ob svojem času silno bo načinu prenešena na gata. kraj Ko so pa 1. 1797. francoska puntarska kardela dobila to deželo v svojo last, oropala so tudi loretsko j Toda tudi na tem mestu ni bil Marijini hišici še zakladnico in večino dragocenost zavlekla v Pariz. Da, stalni kraj. Brata-meščana, ki sta poprej živela v naj- celó Marijni kip ni našel milosti pri teh grdinah: tudi veči složnosti, razdvojila je lakomnost zarad bogatih njega odnesli so bili s saboj ; vendar ga je poslal Na darov, ki so jih romarji donašali, in pričela sta se vsled poleon tega smrtno črtiti. Da bi pa najsvetejša Devica poka- bil kip iz zlata ali srebra? zala, da ona ne mara bivati ondi, kjer vlada kreg v Loretto nazaj. Bi ga li neki tudi bil j če prepir, spremenila je svoji vnovič prostor tosti Ker sem omenil zakladnice kot posebne znameni loretskega Božjega pota, naj^povem, da nam, žali velika sreča in veselje, obiskati in videti še kedaj Lo , naj bo pa zamujeno ogiedanje takrat nadomestiL ker so taka daljna romanja sklenjena s tolikimi retto Kaj, težavami in stroški! (Dalje prih.) •£----------- Jv ~ ' ' ' ^ , u v r v ut*^, tnu kly jutro 7. septembra 1295. stala je ona za streljaj odda- ni dopuščal čas, ogledati si ga. Ce bo kateremu izmed ljena od poprejšnjega mesta in ravno v sredi glavne slovenskih romarjev, ki smo bili leta 1881. tam, tolika ceste. Stanovniki mesta in okolice spoznali so tedaj iz lastne skušnje, da čudovita mala hišica s svojimi starimi častitljivimi slikarijami mora biti veliko svetišče; kaj pa prav za prav da je, ni jim bilo še znano. Ko se je pa hišica zdaj'stalno umestila, zasloveli so tudi čudeži, ki so se ondi godili, vedno bolj na daleč. Nekega dne prišli so s tujimi romarji tudi možje od unkraj morja, od Reke in Trsata. Oni so hipoma spoznali čudovito hišico kot ono, ki se je nahajala nekdaj pri njih, ter so strmečim predstojnikom Rekanatskim pripovedovali, da je ta zgradba pravo nekdanjo Marijino bivališče v Nazaretu. Zabavne stvari. Podoba. Povést. Da se imenovani predstojniki natančno prepričali o tem, kar so tuji romarji pravili, sklenili odpraviti Ruski spisal N, V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoričan. zanesljive može kot poslance na Hrvaško in v Jutrovo deželo, kjer naj bi zadevno dogodbo natanko preiskali. Šestnajstero veljavnih meščanov odpotovalo je najprej v Reko in II. na Trsat, potem pa še naprej v Galilejo (Dalje.) Ta pripovest je silno pretresnila mojega očeta na lastne oči vi- Zamislil se je resnično, polotila se ga je otožnost, a po Kar so na obeh teh krajih slišali deli, odvzelo jim je vsako dvombo; naznanila, ki so jih polnoma se je preveril," da je njegov čopič bil vražje prinesli ti možje s saboj na dom, napolnila so vse pre- orodje, da je del skopuhovega života resnično preselil se zdajci zaslovel je Ma- nekako v podobo in da zdaj vznemirja ljudi, probuja v bivalstvo z največo radostjo jini Loretski božjepotni kraj po Evropi Romarji, ki so se o poglavitnem svetem letu 1300 podajali v Rim, da bi ondi zadobili veliki odpustek » šli so do malega njih vsteklo bojazen, umeteljnika zapeljuje s pravega pota, rodí v njem zavist — nje strašno muko itd. itd. Prigodile so se tri nesreče druga za drugo, umrlo je skoz Rekanati, da bi Marijo počastili nenadoma troje ljudi: žena, hči in maloleten sin, taistem času je sodil, da je kazen iz ^nebes kar in trdno je sklenil * 5 v njenem lastnem nekdanjem domu ogradili so sveto hišico, da bi bila bolj zavarovana , s da ostavi svet. Ko hitro sem bil jaz preživel "devet let, trdnimi zidovi; za sprejetje romarjev naredila so se tudi dal me je v umeteljniško akademijo, pobotal se je sè tega postalo je s časom dandanašnje svojimi dolžniki, umeknil v neko osamelo bivališče in preoblekel se je takoj meniški. Tù je strogo živel, neumorno zvrševal vse samostanske zakone, da so vsi prenočišča mestice Lorett O daljnem razvitku loretskega Božjega pota so se prvotni zapisniki nekaj pozgubili; vendar je pisal leta bratje čudili se mu. u 1440. tajnik tadanjega papeža Evgena IV.: „Med Re slo kanatom in veča kapela najsvetejše Device Jadranskim morjem stoji po celi Italij novana, kamor donašaj Marije, „Loretto u ime „Ko je bil samostanski prvomestnik izvedel njegovega čopiča umeteljnost, rekel mu je, naj namala véliki obraz v cerkvo. Ali tihi menih je kratko odrekel, da niki v dokaz čudovitih vsli- ni vreden, da v roko vzel čopič, ki je oskrunjen, da sanj m zadobljenih milost neštevilna zlatag, srebrna, mora popřeje svojo dušo očistiti s trudom in z velikimi svilnata voščena darila Za te enake spominske žrtvami, zato da bi vreden stopil na tako delo. Niso dragocenosti se je pozneje napravila nalaščna zaklad- hoteli siliti ga. Večal je sam, kolikor je bilo moči, niča (Schatzkammer) , ki je prav za prav sama za-se strogost samostanskega života. Naposled mu ni zado-precejšnja cerkev z mičnim altarjem. Ob njenih stenah stoval, ni bil dovolj strog mu. Poblagoslovil ga je pr- nahaj se devetinšestdeset omar, prenapolnjenih z dra- vomestnik gocenimi darili papežev, kraljev, knezov in drugih bogatih melo živel. romarjev. Videti je baje v zakladnici neverjetno število si kolibo, užival je le surove korenine, kamenje nosil s in odšel je v pustino, da bi do céla osa puščavi je iz drevesnega vejevja zgradil zlatih in srebrnih dragocenih tkanin, keli hov, biserov, demantov, svečnikov, križev, kron. ovrat prostora na prostor, stal je v nebo dvignenih rok od solnčnega vshoda do zahoda na tistem prostoru in ne-nih verižic, kozarcev itd. Med mnogimi kelihi nosi eden přestáno molil, s kratka: nalagal si je vse mogoče muke in zatajeval se je neizmerno tako, da kaj takega naha jamo » v žiyotu Božjih svetnikov Tako je nekoliko let pokoril svoje telo, ki čal ga le z molitvo 5 z njé oživljajočo močjo krep Napo Ce bi bila Dolenjska na Rumunskem, bila bi uže skoz 10 let nameravana in izmerjena železnica zdavnej gotova in ta del dežele za trgovino odprt. industrijo se ve da gre tukaj še počasi, vendar sled je nekega dné prišel v samostan in prvomestniku pa napreduje. Tako deluje v deželi nad 6000 parnih Sedaj sem gotov; če bode Bogu strojev (večidel lokomobil) deloma za gospodarske na odločno opomnil ljubo, izvršim svoje delo Izbral je predmet, ki je bil Jezusovo rojstvo. Celo mene kot parni mlini (skoraj v vsaki občiui je parn mlin), dalje ste dve tovarni za izdelovanje sladkorja 7? —---J- f ~ ~ ^ ---v,, "" TJ Li v \J 1 KJ ivjoufu. vy ^JLVJ 5 J VA T ^ \J\J »tviui uuu \A\JL\J » M-UJ OiauttV/lja, leto je sedel pri tem delu, ni zahajal iz svoje izbice, dve steklarnici, predilnice za volno, več tovarn za žganje živel je le ob surovih jetvinah in molil je neprestano, špirita, pivovarn, mizarnic na par, tovarne za izdelo- Po letu_dní je podělal podobo. To je bilo res malarsko vanje smodnika, papirja (eno novo izdeluje vodja Engel čudo. Treba je znati, da niso bratj prvomestnik lander, ki je bil prej v Vevčah), veliko tovarn za izde imeli velike znanosti o živopisji, nu, pa je nenavadno lavanje strojev itd. itd., je nastalo. prešinila jih raznih podob svetost. Božj miru in Tudi stare turške napake, da grajščaki odirajo krotkosti čut v obličji Prečiste Device, ki je bila sklo- kmete, bo zbornica kmalu odpravila po poljedelskih po njena nad dete, globoki razum v očéh Božjega deteta, stavah. Ravno tako je vlada z močno roko prišla na kakor bi bilo pogledovalo v dalečino, slavno molčanje pomoč kmetom in poljedelstvu sploh. treh Kralj ki je bilo prošinilo jih Božje čudo in ki Dve leti sèm se uže vsako leto v posamesnih okra so pred nogi pokleknili mu, a naposled sveta, neizrek- jih priredujejo razstave živine, pri katerih se delijo da J * V \ • • i • 1 « - «1 t V^ • • . . . t - Ijiva tišina, ki je razprostirala se po vsem obrazi vse to je ponašalo se s tako soglasno močj rila, se skušajo v oranji itd. na državne stroške y tudi z mo- se je letos v deželi ustanovilo več kmetijskih šol, tudi gočno krasoto tako, da je vpliv bil čaralen. Vsi menihi obrtnijske šole, v katerih se podučuje, pa tudi kažejo so pokleknili pred novi obraz, prvomestnik pa je čudil in poskušajo različna rokodelstva (kovaštvo, ključarstvo, se in vskliknil: „„„Ne, ne zgotovi lehko človek sè samo mizarstvo, izdelavanje strojev), za mašinstvo izučujejo pomočjo človeške umeteljnosti takovega obraza; sveta, se domači mládenči; dalje ste bili ustanovljeni dve po neka viša moč je vodila tvoj čopič je počival na tvojem delu u u a Božj blagoslov Ijedelski akademiji in dve gozdarski šoli in je bilo nameščenih več popotnih učiteljev. Mnogo mladim ljudem w Ta čas sem bil jaz dokončal svoj uk v akademiji, (z izpiti zrelosti) dajejo se državne štipendije, da se iz prejel sem zlato medalijo , z njo vred pa veselo nado, učé v tujih deželah za učitelje. da odpotujem v Italij največo željo dvajsetletne Ljudska šola je v vsaki občini najmanj ena, v večih umeteljnika. Treba mi je bilo le posloviti se od očeta, krajih so normalne šole, po mestih realne gimnazije in Pri « » videl ki sem ga bil zapustil uže pred dvanajstimi leti znavam, njegova podoba je bila uže kedaj izginila iz mojega spomina. Uže nekolikokrat sem slišal o strogi svetosti njegovega života in dolgo časa sem se nadejal da bodem videl telo puščavnikovo, ki je odrekel se vsemu na sveti, samo svoji izbici in molitvi da bodem očeta izlakotovanega , omršavelega vsled neprestanega posta in bedenije. Ali kako sem se čudil ko je pred menoj stal prekrasen, skoro veličasten starček Oslabelosti nisi ni videl nikakoršne v njegovih očéh gorele so tako, kakor sije nebeško veselje. Brada bela, kakor sneg, in tenki, skoro zračni lasje, kakor srebrni liceje, v Bukureštu pa je vseučilišče. Jaz strmim, ako se oziram nazaj na leto 1873. j ? ko sem prvič prišel na Rumunsko in je bilo sploh le mogoče jahaje na konji skoz deželo potovati, da je bilo mogoče s pogumnostjo, trdno voljo in denarnimi sredstvi v tako kratkem času deželo in ljudstvo z otročjega stanu tako visoko povzdigniti. To pa je bilo mogoče samo po nesebični požrtvovalnosti moža, kakoršen je Bratianú. To sem trdil uže tudi drugod. Pa napredek moral bi biti še boljši in hitreji 5 ako , vsipali so se mu prekrasno na prsi in po naborih črne obleke sezali so prav do prevezo, ki je pa- sala njegovo ubogo meniško oblačilo. Čudovitejše, nego vse drugo, pa so mojemu uhu bile njegovih ust besede in sodba svoji duši in iskreno zahtevam činil tako." Rumunci ne bili tako zaprti in nestrpni nasproti tujim strokovnjakom, marsikatera draga poskušnja bi se prihranila in namen bil bi hitreje dosežen. Fr. Schollmayr. Zadnje dni razmotale so se, Dunaja dec. o umeteljnosti, ki jih dolgo časa gojim v da vsak moj sobrat kakor kaže, homatije na tukajšnjem vseučilišči, ziciji sedanje vlade zdelo se je namreč primerno ? Opo- pre- (Konee prihodnjič.) Naši dopisi. selitev vseučilišča v novo velikansko in lepo poslopje spremljati z novimi škandali. Ako ni pravega povoda, mislili so si kolovodje, zvijemo si ga s trte, in sklenili so najprej ponoviti škandale zoper bivšega rektorja profesorja Maassen-a, kateri je lansko leto pokazal „nezaslišan" pogum, sedanji vladi nasproti biti pravičen. Slatine na Rumunskem meseca novembra. Ru- Zbrala se je tedaj k prvemu predavanju prof. Maassena truma nemških buršov, časnikarskih pobiračev in druzih munska hitro napreduje pod previdnim ministerstvom mlajših rogoviležev, ki se nahajajo pri vsakem škandalu predsednika Bratianu. Kdor je deželo videl pred 10 in sprejeli so bivšega rektorja z vpitjem „pereat" (naj ali 20 leti in jo pogleda zopet danes, bi je ne spoznal pogine) in s kričanjem tako, da mu ni bilo moč preda-zopet. vati in je konečno izrekel, da ga toliko časa ne bo Lepe, široke, kakor bi vstřelil, ravno in dobro iz- učit na vseučilišči, dokler se red ne povrne. Nov rektor državane deželne, okrajne in občinske ceste speljane so Wedel se ves čas ni zmenil za vse te homatije, dekan križem dežele tako, da se prav mnogo okrajnih in občin škili cest avstrijskih ne more meriti ž njimi. Eksner pa je prišel še le po dolgotrajnem kričanji neposredno odobravat ves škandal, vendar pa dostavljajoč, Železnic je zadosti, pa dodelava se leto za letom da naj bode zdaj, ko so „gospodje" dijaki na dosti raz še novih stranskih prog. Ob Donovi nastala so nova umljiv način izrazili svoja čutila, zadosti tega, in naj pritišja, tako Galac, Braila, Sistov, Magurele, Corabia, gredó gospodje zdaj vsak svojo pot. — Edini profesor J m f* a • rSA m M m m m v « « ^T t 1 • 1 • Il v à » 1 V • 1 • Lorenz obsodil je odločno to ravnanje rekši, da je s •Calafat in Severin in tako dalje. Kedar so sredstva za promet v deželi gotova, potlej trgovina hitro napreduje, prof. Maassen-om, velikim učenjakom, razžaljen tudi on * da bi se pod njegovim rektoratom ne bilo smelo zgoditi kaj tacega, pa da ga tudi ne bode na vseučilišče, dokler ne bode napravljen red. To je razžalilo rektorja Wedelna in odpovedal se je svojemu častnemu poslu, poskušavši poprej v preiskavo dejati profesorja Lorenza. Zdaj je akademični senat sklenil izvoliti novega rektorja; volitev ima se vršiti dne 16. ali 17. t. m. — Vrh tega zavezali so se načelniki raznih dijaških društev, za naprej skrbeti za red in tako je — za zdaj, do prihodnjega ponovljenja ta poskušnja opozicije, politično rogoviljenje ustanoviti na vseučilišči, pri kraji. Danes zboruje zbor poslancev prvič v novi, zares krasno in bogato izdelani palači. Dovoz k nji je ska-žen — strm, sicer pa je zgradba izredno bogata in krasna. Na u nanj i sprednji strani kažejo se močni kamniti, do pod strehe segajoči stebri; od sprednjega se gre po nekoliko stopnicah med stebri do glavnega vhoda. Velikanska -vrata, prepeti z rumeno-svitlo kovino, so na sredi predrta in je vloženo lepo steklo. V prvem velikem hodišči ozidano je vse zidovje z mnogo-barvenim marmorjem. Na desno od glavnega vhoda je velika , krasna, svitla dvorana, zbornica za poslance. Sedeži so lepi in pripravni, gledé višine razvrsteni tako, da je predsedništvo v eni višini z onimi poslanci, kateri imajo najviša sedeža, vsi drugi sedeži pa so polu-krožna vrsta niža in niža dol do mize stenografov in oziroma do sedežev ministerskih ; za temi so zopet vrsta za vrsto viši sedeži vladinih zastopnikov, poročevalca, pero-vodij, podpredsednikov gori do predsednika. Za najskrajnimi sedeži poslancev vzdiguje se vrsta 18 s kararskega marmorja izsekanih stebrov, vrh katerih se vzdigujejo krasno izdelane galerije za poslušalce. Med omenjenimi stebri je več vrat — vhodov in izhodov za poslance. Okno ima dvorana le eno, to pa je ves strop, skoz katero prihaja v vso dvorano obilno svitlobe. — Marsikdo izmed poslancev pač zdihuje: vse prelepo, tudi desetina vse te krasote zadostovala bi resnemu in težavnemu delovanju državnega zbora, vendar pa dostavljajo tudi vsi dobri državljani in vestni poslanci : „Bog daj, da bi se zmiraj v tej krasni zbornici mislilo in skrbelo tudi za blagor vse države, za blagostanje, za obstanek težko borečih se državljanov!" Iz Gorice 26. nov. (Izv. dopis. — Konec.) Predsednik tukajšnje c. kr. okrožne sodnije, Pavel Sbisá, dobil je red železne krone 3. vrste. Ne mislite pa, da naša okrožna sodnija občuje s slovenskimi strankami slovenski. Tu se zapisujejo vsi zapisniki samo italijanski, in Slovenec posreduje s predsedništvom in drugimi sodnijskimi osebami s posredovanjem tolmača, ki pa ne more absolutno zabraniti, da bi se tu pa tam ne godile pomote vsled krivega razmoljenja. Mnogo so se pri nas uže pritoževali, da so se jim godile krivice, ker so jih drugače razumeli pri sodniji, kakor so se hoteli sami izraziti. Materijalne in moralne krivice so ob taki osnovi neizogibne, pa za narod slovenski jako žalostne. Prevdarite samo, da med porotniki pri naši c. k. okr. sodniji se nahaja vedno več Italijanov, nego Slovencev, in razvidite, kako hudó se nam godi. Naj še omenim, da je bil ob isti priliki imenovan za predsednika deželne sodnije v Trstu Adolf Mosettig (reci: Mozetič), ki je bil dosedaj podpredsednik te sodnije. Novi predsednik je rojen v Renčah, slovenski občini blizo ^Gorice. V Ljubljano je premeščen podpolkovnik Albin S v are, dosedanji poveljnik tukajšnjega deželno - brambovskega strelskega batalijona. Ta viši častnik, rojen Kraševec, je bil tukaj jako priljubljena oseba. V slovo so mu bili priredili častniki jako lep večer s pojedino in godbo. — V otroški vrt, odprt 22. t. m., so doslej vpisali okoli 40 otrok. — V soboto je bila priredila naša čitalnica prvo zimsko veselico s petjem, deklamacijo, govorom in plesom. Med petjem in potem je svirala yojaška godba tukaj novega polka vojvode Ludovika bavarskega št. 62. Veselico so viši in niži častniki tega polka počastili v polnem številu; toliko slabše, da so bili domačinci primerno jako slabo zastopani. To kaj slabo vpliva na tuje goste, ki si morajo misliti, da slovenskega elementa v Gorici kar ni. Gospoda naša slovenska je uže taka, pravijo; nù, potem pa naj si ne prišteva plemenitih pridevkov rodoljubnosti in narodnjaštva. Vidi se, da taki vrsti ljudi tudi naše časopisje le preveč prizanaša in sosebno rado slabosti takih „rodoljubov" prezira in pozablja, kedar se vsiljujejo za slovenske javne posler katere si bodi vrste. Sicer pa naše čitalnice odbor pošteno deluje, in meni vsaj zlasti ugaja poprečna skromnost pa delavnost tega zastopa. Take lastnosti morejo društvo le pospeševati. Bodočemu občnemu zboru naše čitalnice bi jaz to stran za volitve novega odbora sosebno priporočal. Iz Gorice 3. dec. (Izv. dop.) Zopet nam je smrt pobrala slovenskega poštenjaka stare korenine. C. k. nad-sodnijski svetovalec gosp. Anton Gor j up (sam se je pisal Goriup) je v soboto zjutraj 1. t. m. umrl, ne da bi bil prej posebno zbolel. Star je bil 72 let, in še zadnje dni je po stari navadi našo čitalnico obiskaval. Pokojnik, z Vrha na Kanalskem domá, je zdavno zaslovel v naši deželi kot izvrsten jurist in bister, pa mil sodnik. Bistrega razuma in nevsmiljene logike se je pokazal tudi kot nekdanji državni in do poslednjih let kot deželni poslanec goriških Slovencev. Odlikoval se je v svojih izdelkih sosebno tudi kot deželni odbornik, ki je kot tak deloval tudi v deželnem šolskem svetu. Svoje dolžnosti je povsod vestno in natanko iz-polnoval, in je bil v tem oziru pravi vzor svojega poklica in javnega ljudskega zastopnika. Natančnost in vestnost ga je vodila tudi v zasebnem gospodarstvu in življenji. Poznalo se mu je, da odkritosrčnost razodeva tudi na zunaj, in veselilo je opazovalca, da ima pred seboj razvitega, nenavadno omikanega, visoko stopinjo javnega življenja zasezajočega, pri vsem tem pa pohlevnega in čez in čez skromnega možaka, kakoršnih med olikanci in višimi naobraženci tudi na Slovenskem ne nahajamo preveliko, pač pa le prepogostoma jako pogrešamo. Čitalnici goriški bil je ocl začetka do konca zvest ud in podpornik. Zanimal se je, kakor se samo ob sebi razume, za vsestransko politično in sosebno tudi za narodno gibanje svojih rojakov. Kot mladeneč ni imel sreče in prilike, temelj postaviti si za samostojno gibanje v slovenščini, in pozneje mnogostransko delavno življenje mu ni dopuščalo doteči, česar mu šola ni bila ponudila. V tem pogledu je bil zaostal, in to je morda tudi glavni povod, da ni gmotno za slovenski razvoj več daroval, nego bi bila sedanja doba od narodnjaka slovenskega pričakovala, in sicer od takega, kateremu je varčnost in ugodno javno stanje nakopičilo obilo gmotnega blagostanja. Oporoka njegova ni še znana, pravijo pa, da je zapustil nad 80.000 gold., prej ko ne vse svojim sorodnikom, med temi tudi takim, ki niso ravno potrebni tolikih zapuščin. Pogreb je bil danes s prav velikim sprevodom. Na mrtvaškem vozu je bilo videti mnogo lepih, prevelikih vencev s trakovi, med katerimi so se odlikovali oni deželnega odbora, goriške čitalnice itd. Pevci goriške čitalnice so zapeli v cerkvi prav lepo in mogočno-presunljivo „Jamica tiha". Globok vtis je petje napravilo tudi na odlične italijanske in nemške uradnike in gospode, ki so se pogreba vde-ležili. Čitalnica je med sprevodom razobesila tudi svojo zastavo. Slovenci so mnogoštevilno pokojniku izkazali poslednjo čast in toliko rajši, kolikor bolj jih je razžalilo, da so tudi v čitalnico poslali mrtvaški list edino > v italijanskem jeziku ia celó z naslovom v tem je- Ljubljani nasvetujejo se sledeči gospodje: Fran Kolman ziKu. Na mrtvaškem listu naznanja tužno vest smrti Josip Krisper, Josip LuckmaoD, Ferdinand Souvan, Va> . Skle- pokojnikov brat Jožef GorjupJ, c. kr. deželni svetovalec, lentin Zeschko, Vazo Petričič in Janez Perdan. o katerem je znano, da je še letos kandidoval v deželni nilo se je, c. k. finančni direkciji poročati, da zbornica zbor za Slovence. Žalostno pač, da moramo goriški pritrdi tema, da se po njej nasvetovana določba gledé dogodke Slovenci večkrat doživeti tal likah imenovan za kateheta na tukajšnji realki o takih pri plačilne tarife služabnikov pri c. kr. glavnem carinskem Cast. gosp. Hilarij Zorn, goriški Slovenec, je uradu sprejme. Določba meri na to, da bi se plačalo kr. za vsak carini podvržen paket, brez ozira na Bralno in podporno naše društvo je imelo sinoči lepo zabavo s po to uaov u^ourv jv, oiuu.i ivp o ia,, ali je omenjen v posebnem voznem listu za-se, <*i petjem in podnčnim govorom o novi obrtnijski postavi, pa z druzimi vred v jednem samem voznem listu. Skle ali Ta govor, ki ga je imel dr. Gregorčič, je gotovo nile so se razun te tudi še nekatere druge premembe vsem poslušalcem jako ugajal, ker je bil jako primerno omenjene tarife. 4. Šoli za lesovine v Kočevji se na- razrejen in prav ljudskemu duhu priležen. Govornik ni kloni v podporo 50 gold. Prošnja županstva v Gori bral moči; tako bi morali delati vsi govorniki, ki podajejo poduke priprostemu ljudstvu. „Predavanj" pa tudi viši se sklene, vložiti prošnjo na c. kr. trgovinsko minister ampak je zares govoril brez vsake zunanje po- za dovolitev dveh letnih in živinskih sejmov se podpira. Po nasvetu zborničnega svetnika Karola Luckmanna razredi družbenega življenja ne potrebujejo, ko bi jim stvo 5 da bi se odpravljala pošta iz Kranja v Tržič in znali s primerno osnováními govori pozornost vzbuje- iz Lesec v Bohinj uže tako zgodaj, da bi se oddajala vati Tudi pri nas smo imeli zadnje večere zapore- došla pisma v Tržiču uže okrog 8., v Bohinjski Bistrici doma tako imenovano podgorelo nebo in sicer še pozno pa okrog 11. ure dopoludne. 7. Po nasvetu zborničnega po mraku. Stare ženice so začele takoj prorokovati o svetnika Kordina se sklene na to delati, da bi se zvi-vojski in drugih nevarnostih. Vidi se, kako daleč smo šala carina na pakete, vpeljane za vžitninske predmete še z razumom od naravnih zakonov tudi po mestih. — do 5 kilo. 8. Po nasvetu zborničnega svetnika Perdana da Andreja, 14dnevni glavni trg go- se sklene, c. k. trgovinskemu ministerstvu poročati, Danes je somenj riški, privabil obilo množico v mesto jablanske županije pri Ilirski Bistrici 27. nov. zbornica nima ničesa dostavljati natančnejim zaznamkom o blagu, ki se uvrščuje v različnih strokah pod Nenadoma je gosp. duhovni pomočnik Jakob Strupi pre- skupnimi imeni, kot: trgovina s špecerijskim in koloni-stavljen bil od nas daleč na štajarsko mejo v Radeče Ta gospod si je pridobil v kratkem triletnem bivanji pri jalnim blagom, trgovina z materijalnim blagom, trgovina Po nasvetu zbor- z mešanim blagom, branjarija itd. Murnika se sklene nas s svojim prijaznim obnašanjem, z marljivostjo v ničnega tajnika ces. svetnika opravljanji duhovne službe, posebno pa za poduk šolske vnovič potezati se za to, da se ustanovi strokovnjaška mladine ljubezen in hvaležnost vseh faranov; s težkim šola v Kropi in Kamnigorici, oziroma, da se dovolé usta- srcem smo se ločili od častitega gospoda Jakoba, kojega nove obiskovalcem puškarske šole v Borovljah. 10. Po bomo vedno v dobrem spominu ohranili. Pridobil je nasvetu zborničnega tajnika se sklene, prositi za usta- mnogo novih udov s svojim prigovarjanjem bratovščini novitev šole za lesovine v Ljubljani. vednega češčenj Rešnjega Telesa" , tudi družba sv. Mohorja ni nikdar v naši fari toliko udov kakor letos štela prepriča ( Vvazanje strojev za polov ) Vsled na > o čemer se lahko vsak iz družbenega koledarja Na soseska je častitemu gospodu še po sebno hvalo dolžna. Pred svojim odhodom je blagodušno daroval tukajšnji „občinski knjižnici" 34 lepih slovenskih m • • ^ a • i • m m m m —— - redbe c. kr. finančnega ministerstva od dne 2. oktobra 1882. 1. št. 29.844, V. B. št. 45 morajo prosilci vlagati prošnje za vvažanje strojev proti polovici carine pri dotičnem finančnem d š tanc ? knjig, med njimi celi lanski letnik „Zgodnje Danice kojo bo naše ljudstvo z veseljem prebiralo. Za vse to se podpisani župan v imenu svoje občine, katera šteje 1800 prebivalcev^ presrčno zahvaljuje preblagemu do gospodu v blagem spominu ohrani Ljubljane. (Dr ter ga prosi, naj še zanaprej trnovsko faro Akoravno obstoji ta določba uže nad leto, se vendar vlagajo take prošnje neposredno pri c. k. finančnem ministerstvu. Ker se vsled tega konečná rešitev zapozni, je opozorila c. kr. finančna direkcija v Ljubljani vsled ukaza c. k. finančnega ministerstva od 17. novembra pretekli pondeljek zopet na Dunaj naši poslanci) podali so se Obravnave sicer , toda v obče govinsko i to določbo obrtnijsko zbornico v Ljublj jznani industrijalne kroge. » . trda naj s ne kažejo začetkom posebno zanimivega, obetajo se za to zasedanje vendar zeló važne splošne postave, skrbeti pa bode tudi za mnogovrstne gospodarske potrebe naše dežele, pa tudi skrbeti za to , da se vresničijo in zavarujejo obstoječe postave o narodni enakopravnosti gledé vseh Slovencev in posebno skrbi za to, da se z resno voljo odpravijo vse iz dobe nepravičnih nam poprejšnjih vlad ostale naprave, po katerih se v nasprotji s temeljnimi državnimi postavami narod slovenski od ene strani ponemčuje, od druge po- (Odbor odseka za konjerejo) izvolil si je za pred sednika g. dr. Božidara Rudeža, za predsednikovega namestnika pa gospoda podpredsednika kmetijske družbe grajščaka Jožefa Seuniga. Gosp. Lukmann bajé ponudenega mu predsedništva v tem odseku ni hotel sprejeti več (Subvencijskih ovnov in ovac ukviškega plemena) italijančuj Samo po sebi je seči je našim poslancem v podpo umljivo, da to do v soglasji z ve- pride 10. dne t. m. popoludne 9 repov v Lesce, po katere naj v zadnjih „Novicah" navedeni gorenjski gospodarji po-nje pridejo, ostali dospejo pa tudi ta dan popoludne ob 3. uri v Ljubljano, katere naj pa gospodarji iz druzih krajev 11. dne t. m. prevzamejo. (Odlikovanje.) Za izredno marljivost pri izdela čino državnega zbora in s pomočjo sedanje vlade držeče se načel izrečenih v Najvišem prestolnem govoru leta vanji zemljiških knjig podelili so presvitli cesar c. kr. okrajnemu sodniku v Vélikih Lašicah, gospodu Josipu 1879 vembra.) (Seja trgovinske in obrtnijske zbornice dne 30. no- Marti na ku, „vitežki križ Franc Jožefovega reda u Zborničin proračun za 1. 1884. se potrdi v Živijo! smislu sekcijskega nasveta v polni svoti s 4221 gold. Pokriti se ima pa s prebitkom v blagajnici in z do- (rigajsko) lanéno Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko kiado j jednako visoko kot dosedaj. seme, naj se oglasijo za-nj pismeno mesta cenzorjev pri podružnici avstro-ogerske banke v tijske družbe. Za izpraznjena ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. kme (Razpisane Učitelja na enorazrednici v Hrvatska. Imenovan je nov ban, toda ne i Sent-Vidu pri Vipavi. Plača 450 gold. Prošnje do 15. kakor je večina hrvatskega naroda želela, baron Fili januarja 1884. na okr. šolski svet v Postojini. Dru povič, ampak v deželi neznan in hrvatske razmere ne zega učitelja na trirazrednici v Srednji Vasi v Kočevji. poznajoč grof Karol Khuen-Hedervary, čigar ime Plača 450 gold. Prošnje do konca t. m. se je sicer prejšnji čas večkrat imenovalo, toda nihče (Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska pred- ni mislil, da z resnim namenom. S tem storila je vlada • ogerska korak, kateri pomeni, na kratko rečeno, nov stava bode 8. dne t. m. (praznik Matere Božje). Pred stavljal se bode Holtejev igrokaz s petjem v 2 oddelih boj z narodno stranko hrvatsko. Povod tako hitremu „Bisernica", o tein uuue u»tiogiu uuuuisivu urama,- imenuvaiiju. uaiia uaiu je uaje zugauje urzaviiiu pusia.11* tično društvo, da je izbralo igro, v kateri se nahaja cev s Hrvatske, da ne vstopijo v ogerski državni zbor, tudi petje. tem bode ustreglo občinstvu drama- imenovanju bana dalo je baje žuganje državnih poslan Novičar iz domačih in tujih dežel Dunaja. Včeraj pričelo se je zopet zboro vanje državnega zbora v novi zbornici, katero bolj nadrobno popisuje naš današnji dunajski dopis. Zborovanje pričelo se je mnogo kasneje, kakor bil T je napovedan začetek. Poslancem razdelilo se je razun druzih manj pomenljivih reči : a) Poročilo justičnega odseka o prošnji niže-avstrijske zbornice advokatov za več prememb v redu za advokate in pa sodnijskega postopanja ; b) poročilo budgetnega odseka o resolucijah, njemu oddanih; c) postava o premembi §. 3. postave od 20. maja 1869. 1., zadevajoče delokrog vojnih sodnij; postava zadevajoča premembo člana XIII. postave od 23. julija 1871., s katero je bila vpeljana nova mera in vaga; e) dopis ministerskega predsednika grofa Taaffeja, zadevajoč dovoljenje, da se smejo dolžna pisma gališkega deželnega posojila rabiti za nalaganje usta-novskih, pupilarnih in druzih tacih kapitalov ; f) postava o zavarovanji nezgod pri delavcih ; g) postava o zatiranji bolezni „Skrljevo" v Dalmaciji. Zborovanje pričel je predsednik kmalu po 12. uri in omenjal v prvi vrsti onih umetnikov, kateri so izvršili krasno zgradbo nove državno-zborniške palače, ome-nivši najprej na kratko zgodovino te zgradbe, potem pa izrekel priznanje zbornice umetnikom in vsem onim, ki so pri izvrševanji krasnega dela pripomogli. Temu je dodal željo, da bi bilo tudi delovanje državnega zbora v novem poslopji pod geslom „z združenimi močmi" enako dobrodelno in koristno za vse državljane in vso državo kakor častno in slavno za ljubljeno našo cesarsko hišo in presvitlega cesarja, kateremu je potem zaklicala vsa zbornica trikrat dokler ni na Hrvatskem odpravljen izredni stan, ker pa potrebuje bajè tamošnja vlada pri obravnavi novih davkarskih postav tudi hrvatskih glasov, odpravila je nagloma izredni stan na Hrvatskem, pa s tem si menda vendar ni pridobila glasov hrvatskih poslancev. Narodna stranka sklenila je pretekli ponedeljek kakor čujemo, držati se svojih pred nekaj meseci stor jenih sklepov in od novega bana zahtevati v prvi vrsti da se odpravijo takoj vsa dosedanja žaljenja skupne dr žavno-pravne poravnave, in pa, da hočejo novo vlado samo tedaj podpirati, ako se vstopi na tla tega njihovega programa. 9 Deželni zbor hrvatski ima se baje sklicati kmalu in privoliti se mu namerava obrok osmih dni, da odobri gospodarstvo medčasnega vladanja. Mogoče pa je tudi, da se deželni zbor razpusti celó poprej, ker bi sicer prišlo do hudih razporov v zbornici. Francoska. Iz Pariza se naznanja, da fran zopet pričeti boj, da se postavi s tem v oni stan ? coski vladi še ni došlo naznanilo od admirala Courbet-a. Sicer pa se čuje iz Tonkina, da hoče francoska posadka HMMH^bh ua podlagi katerega bi bilo mogoče pogajati se z vlado kitajsko. Govori se, da hoče angleška vlada posredovati med kitajsko in francosko, ker bi bila vojska med Francosko in Kitajsko trgovini angleški v veliko škodo. Egipet. Po telegramih, došlih iz Londona, pro 55 h o cli u in „slava u t sila je egipčanska vlada sodelovanja vlade angleške, da bi se pri Turški doseglo privoljenje, da se smejo turški rekruti uvrstiti v sudansko vojsko, angleška vlada pa da na to še ni odgovorila, temveč prej poprašala, bodo poveljniki onih rekrutov častniki evropejski. Sicer se v Egiptu ni spremenilo nič pomenljivega; v Hartumu je vse v strahu in beži pred krivim prerokom ; o tem pa, ali je njegova vojska res velika, ka-koršno je proglasila govorica, se ne vé nič natančnega. Švica. — Iz Zuricha se telegrafira, da je ljudsko Koj za predsednikom pričel je svoj govor denarni glasovanje s 33.000 proti 14.000 glasovi zavrglo prisilno minister Dunajevski, kateri je zbornici predložil pro- popisovanje zapuščine umrlih. račun za leto 1884., po katerem znašajo vse potrebščine nad 511 milijonov, vsa zaklada nad 472 milijonov, ves primanjkljaj pa 38 milijonov in 454.813 gold. Ako Laška. Vladina stranka laškega parlamenta se se pa od tega odštejejo vsi plodoviti izdatki za zgradbo železnic, vrejenje vodotočev, za monumentalne zgradbe, izredna podpora za Tirolsko itd., skupaj svota 32 milijonov in 972.272 gold., tedaj se zniža primanjkljaj za vse redne potrebščine na svoto 5 milijonov in 793 gld. v primeri s takim primanjkljejem tekočega leta s lijoni in 631.863 gold., ako se tem prišteje je jela krušiti, vendar pa do zdaj opozicija nima več kot 95 glasov, vlado pa podpira baje 59 desničarjev in „divjih". 58 levičarjev, 17 poslancev iz središča, 7 pa je to je brez zveze klubove. 9 mi- Zitna cena milijona in 880.000 gold, v izrednih dohodkih, tedaj se pokaže, da je redni primanjkljej za prihodnje leto 1884. v Ljubljani 28. novembra 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr. banaške memo onega za tekoče leto manji 778.228 gold. za milijone in 8 gold. 91 kr. 50 kr. turšice 5 gold. 40 kr. soršice 6 gold. rži 5 gold. 4 kr. ječmena 4 gold. 23 kr. Svoja naznanila pričel je potem predsednik Smolka prosa 5 gold. 20 kr ajde 5 gold. 4 kr ovsa 2 gold s tem, da se je spominjal poslancev med tem umrlih in 16 kr. oziroma odstopivših , za tem storili so obljubo novo iz- Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov. voljeni poslanci. Proti koncu seje interpeliral je dr. Kopp dr. Smolko zarad moravskih volitev, seje ob 2. uri popoldne, prihodnja seja v petek. Konec Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.