Z zemljo bolj gospodarno
Bežlgrad )• pretožno maatna obtlna, zato *o klaiča urbanlzacl-Je 4e pred nadavnlm krčlla ia tlato malo kmetljsklh povraln, tako v predalu meata, kot tudl v prlmeat-nlh kra|avnlh akupnoatth. V zad-njlh iaatlh latih |a bllo pozldanlh prako 100 haktarov najbol|alh kma«|aklh zamljlsi. Tam, k|er |a ia prad nadavnlm v*ako pomlad znova zaoral plug, *a zda| bohotl|o betonska aoaaaka, kl imo jlh mo-darno In brazoaabno označlll kar • itavllkaml: BS-7, BS-3, BP-8, In BP-10.
NAČRTI IN OBUUBE
V naslednjih petnajstih letih smo za Bežigradom namenili 1.800 hek-tarov zemlje kmetijski proizvodnji. Tako smo zapisali v prostorskem delu družbenega načrta občine, ki se je že v Sasu pripravljanja od osnutka do predloga spramenil za 100 hektarov v korist kmetijske proizvodnje, saj smo z ukinitvijo zazidalnega otoka BS 203/3 prido-bili 20 hektarov rodovitne zemlje, z zrrtanjšanjem cone BP/12 v Dolu pa smo pridobili Le 80 hektarov Če ne bo ostalo le pri obljubah bomo v tem srednjeročnem obdobju z bolj-šo obdelavo, gnojenjem, z rednim menjavanjgm semen ter z novimi sortami povečali hektarske pridel-ke. Za siliranje koruze in drugih krmilnih rastlin bo zrastlo 15 silo-sov s skupno prostornino 800 ku-bičnih metrov. Z gradnjo novih hle-vov in obnovo starih, bomo prido-bili 150 novih stojišč za živino, predvsem plemensko, ki jo bomo morali za boljše meso in mleko, še dokupiti.
STA MLADOSTIN KMETOVANJE RES NEZDRUŽLJIVA?
Na bežigrajskih kmetijah živijo predvsem starejši občani. Po stati-stičnih podatkih izpred sedmih let (novejših žal nismo mogli dobiti, čeprav je od popisa prebivalstva minilo že leto) je povprečna starost lastnikov kmetij 57 let. Tudi danes najbrž ni dosti drugače, le da so se lastniki postarali za sedem let. Kaj pa mladi? Tisti, ki živijo na kmeti-jah, zadnje čase precej razmišljajo, da bi se zavarovali kot kmetje koo-peranti, saj tako ne bo tolikšno (mesečno bo znaSalo za -čisto kmetijo« približno 140 dinarjev), kot bodo za kmete kooperante ugodnefjši prispevki za zdravstveno in starostno zavarovanje.
KMETJE PRODAJAJO MIMO ZADRUGE
Lani je bežigrajsko kmetijstvo ustvarilo 22 191 000,00 dinarjev na-rodnega dohodka. Skoraj dve tret-jini je k temu znesku prispevala ži-
vinoreja, ki potroši tudi tri četrtine proizvodov s kmetijskih površin. Lani smo za Bežigradom zabeležili 1.969 glav živine, 762 prašičev, in 67 konj. Čeprav je plemenske živi-ne precej pa razen pri nekaterih kmetih njena kvaliteta ni zadovolji-va. Zaradi nestimulativnih odkup-nih cen je iz leta v leto nižja tudi proizvodnja mleka Pa §e tisto, ki ga kmetje le namolzejo, konča naj-večkrat naravnost pri potrojniku, namesto v zadrugi. Lani. ko je do-segla povprečna odkupna cena mleka 9 dinarjev in 68 para, je sicer porastel tudi organiziran odkup mleka za 65000 litrov. Če pa bi se proizvajalci, zadruge in trgovine te-sneje povezali, bi lahko kmetje pro-dali zadrugam tudi več zelja in krompirja, ki so ju lani raje kar sami vnovčili - 250 ton krompirja in 300 ton zelja.
KAJ Bl Z 234 TRAKTORJI, ČE SE NE MOREMO DOGOVORITI...
Kmetijska proizvodnja stagnira za Bezigradom tud) zaradi neureje-nega izkoriščanja arondiranih po-vršin. Bivši lastniki, so po arondaci-ji zelo ekatenzivno obdelovali ome-njene površine In ostalo plodno zemljo, katere usoda ni bila jasna do sprejetja prostorskega dela družbenega načrta občine. Po dru-gi plati pa razdrobljenost zemljišč preprečuje uporabo kmetijske me-hanizacije, ki je za Bežigradom ne manjka. Na vsak traktor pridejo pri-bližno 4 hektari zemlje Problem arondacije je še vedno prisoten na levem bregu Save, saj bo veliko kmetov izgubilo zemljo brez nado-mestila.
KAKŠNIČASISE OBETAJO BEŽIGRAJSKIM KMETOM?
Se bodo vendarie zjasnili? Prav gotovo si jih ni mogoče predstav-Ijati brez povezave z zadrugo. Že
danes samo še 11 bežigrajskih kmetij ni povezanih z njo. Okrog 150 članov pa uspeSno sodeluje z Emono. kmetijsko kooperacijo, za-družno enoto Črnuče, ki preskrbi svojim Slanom reprodukcijski ma-terial in zagotovi odkup dogovorje-nih količin kmetijskih pridelkovter, preko hranilne službe, organizira najetje posojil za modernizacijo kmetij. Za pravo dohodkovno pove-zovanje kmetov z zadrugo, kjer bi združevali zemljo, delo in sredstva
in enakopravno prevzemali dolžno-sti, pa se bodo morali oboji še pre-cej ootruditi - če se jim bo to seve-da izplačalo. Zadruga se je namret zaradi rednega pomanjkanja de-narja težko odločala za tako obllko povezovanja. Tudi pravega sodelo-vanja med njo in trgovino - kup-cem kmetijskih pridelkov - ni bilo in ga še danes ni. Zato kmetje ia vedno izrabljajo boljSe prodajn« pogoje na prostem trgu.
VIDA PETROVČlČ