8tev. 12, V Novem Mestu 15. junija 189ÍÍ. IX. letnik. e Novice. Izhajajo 1. ill 15, vsaeega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa urediiiHtvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Oospo(liii*ske stvari. Poškropimo krompir in fižol, zavarujmo pridelke pred točo! Jedenkrát vže v leni letu smo v „Doi. Nov." priporočali, naj se tudi krompir in ližol škropi. Ker je za to delo ravno zdaj pravi ias nastopii, je gotovo prav, da naše gospodarje na to opozorimo, jim povemo, kedaj in kako naj to iivrsujejo. Fižol Škropiti je zadnji čas, kajti prikazala se je na njem vže pogubonosna glivica. Na listju se vidijo namrei neke rujavkasto rumene uiaroge, na afebliii pa írEie, katere stebla kar prejejo, tako, da na dostili mestih odpadejo, odgnijejo. Kdor hoie torej fižol obvarovati, poškropi naj ga prej ko le mogoče » ravno tako tekoćino, ka-korŠno za Škopljenje trt vporahljamo. Škropi se lahko celi dan, pa boljše je vendar, da se med najhujšim pripekom solnca preneha. Kakor hitro bode fižol skorej popolnoma odevetei, poškropiti Mladi Lipnjek. (Slika iz življenja, — Sp. ■Tob. PodkňieuĚftU ) 111. „Oèe, se jedno sredstvo poskusiva, morda 8 tem prej kot bo prepozno privedeva na pravo pot Franceta. Ko bi midva stanovitno, kot doslej, '"olila i[i vrhu tega si še ksj pritrgala, jaz menim, fia mu vendar mora dati ljubi líog toliko milosti, đs- izpregleda, kam pelje pot, po kateri hodi. Ravno včeraj sem brala, da je Kristus sam rekel : Z 'Molitvijo in postom se izganjajo hudobni duhovi, in prav hudobni duh je vjfil v svoje mreže tudi "jega. Kaj bo z njegovo duSo, če ne obrne e te poti? In kaj bo z nami? Oče, poskusiva še to sredstvo!" Tako je govorila teden dnij po prejšnjih dogodkih Lipnica staremu Oëetu. Stari ni ugovarjal. Kaj bi ne bil storil, le da bi bi! videl zopet poštenega svojega sina ! fte ceK) petletna f'raiicika se je ponudila, da hoče moliti in se ga t»ode treba v drugič, in sicer prekelnika ne toliko pri tleh, kakor pa visoko gori. Krompir poškropiti je treba pa tudi dvakrat. V prvič po ogrebanji prej ko priène oves ti, v drugiÍ! pa, kake 14 dni po odcvetenji. Škropljenje pa mora biti pri liíolu, kakor tudi krompirju prav izdaliio. Cela ra.stlina luora biti od tekočine čez in čez mokra, ne pa da pade le sem ter tje kaka kapljica na njo. Pomislike goje nekateri o porabi skropljenega lista za prašičjo ter sploh živinsko krmo ; menijo, da je strupeno, živini Škodljivo. No, skušnja je pokazala, da skropljeno listje trt, ěkropjena trava itd. prašičem, kakor tudi goveji živini čisto nič iie škoduje. Pripoveduje se Se celo, da je nekje krava eeli Škaf za škropljenje trt pripravljene tekočine popila in bilo jej ni nič, razun male driske, katera jo je napala. Pravi čas je zdaj tudi za zavarovanje njiv in vinogradov pred toČo. Letos hvala Bogu razun travnikov vse lepo kaže, posebno pa Že trta vže lako iepo, kakor vže dolgo sem ne tako. Kdor postiti z mamo in dobrim dedkom. In jokala je cel6, ko ji je mama rekla, naj le pridno moli, postiti pa da se Se ne more. — Na poludne je šlo drugi dan, ko je Lipnica postavila pred svojega moža kosilo. .ledel je sam, niti žene, niti očeta ni bilo blizo. Mlademu se ni zdelo to prvokrat nenavadno; opravičeval je oba, češ, morda imata kako nujno opravilo. A ko tudi drugo opoludne niti žene. niti oČeta, niti Francike ni bilo k mizi, jelo je to odtegovanje mladega bolj pêÈi, nego najtrdovratiiejèi molk. „Hojé se me, kot bi bil gobov", dejal je jezno ter stopil v kuhinjo. A tudi tu ui bilo žive duSe; pogašen je bil ogenj na ognjišči. Z iiadhièe doli pa 80 se Čuli polglasni zvoki molečih. — Osupne mladi Lipnjek Opoludne poredko kje molijo rožni venec, in prav med kosilom! Ni si mogel razložiti te navade, a v duži se mn je jela buditi misel trpkeja kot pelin in vendar tako — opo-fflinjevalna zanj. A dolgo se ni mudil v nji ; prepodil jo je hitro, kot je mogel. Re je strast mo-goŽno gospodarila v njegovem srcu. Vrnil se je v hižo, a južina mu ni teknila onega drié. je pameten, zavaruje naj žita, zavsnije iiaj posebno vinograde pred točo, IMaia ae pač malo, in kako prijetno je, ako po toči dobi Človek toliko denarja, da ai izpadli pridelek lahko kupi. Zavaruje pa proti toči gospod Viktor N i e fe r ^ a 1 v Kaiidiji. Dozdaj je banka, katero on zastopa, se vsako škodo pošteno i/plačala. Poduk, kako se rabi Lbffler-jev „tifozm bacil" proti mišim. Vzemi osnaženi lonec, ki drži kake tri litre. V ta lonec vlij dva litra čiste vode (ne one iz kake stoječe luže), mesto navadne vodf vzames Itidi lahko pre-cejene senene zavretice, ali pa juhe — se vé, da je voda uajceneja in vedno pri rokah. Tej vodi (oziroma seneni zavrelici ali juhi) dodaj takoj eno malo kavino žlico soli. Lonec na to z reno (pokrovko ali pokrivačo) dobro pokrij; kdor pa ima parni Pampovi lonec na razpolago, naj porabi tega, ker je od navaduege lonca dosti boljši. Ko si v lonec nalil dva liti'a vode in ga pokril, prietavi fia k ognju, da zavre; od časa, ko j« začela voda v loncu vreti, naj potem polagoma in ne-IM-estano vre akozi eno celo uro. Ko se je to ravnanje v teku ure dovršilo, vzame ae pokriti Ione»; od ognja ter dene na pripravni kraj, dokler ae popolnoma »liladi. Ko JK ta voda v loncu, ki mora do porabe nepi estano jioki-it oatati, zadosti ohlajena — ker ob rabi ne sme nikdar imeti preko 40 stopinj toplote po Celziju, nadaljuje se stvar tako-Ie: Vzemi eno izmed steklenih cevk, v kateri ne nahaja „bacil" s podlago vred. Njeni pavolnati zamašek ob zunanjem koncu malo osniodi in ga potem varno odstrani. Na to vzemi iz pripravljenega lonca toliko kuhane vode (povi'elice), da ž njo napolniš prilično polovico „bacilové" cevke. Ob enem imej pripravljen zamašek iz gobe (korka) ali pa kav- čuka; ta zamašek preje dobro v vrelem kropu operi, kot zamašiš ž njim „bacilovo" cevko. Tako zamašeno cevko primi potem s prsti ob njenih koncih in jo akoz 3~-.1 minut dobro tresi. Tako ae v cevki odločijo belkaste bakterije od svoje podlage in se spojé z vodo v njej. To zmes odiij v ono vodo v loncu 1er vae sknpaj dobro zmešaj. Potem izlušii, oziroma izperi iz œvke se ostalo agarno podlago, na katerej ao se bile bakterije razvile, stresi jo v lonec in vse skupaj še enkrat prav poštejio tako premešaj, da .se bakterije, podlaga njihova in voda prav dobro skupaj simjé. Ko je to izgotovljeno, vzemi starega tnkga belega iruha pečenega u pšenične moke, razrezi ga v koščke (kocke) velike po en kiibičeu centimeter ( to e pi'ilično tako velike, kot so navadni lešniki). Te toščke namoči v preje opisani tekočini tako, da se « dobro napojé in navzamejo. Teb napojenih kruhovih koščkov potem v vsako novo mišjo luknjo vloži po enega. To stvar ponovi zaporedónia skozi dva doi, da bode vspeh boljši in gotovejši. V stai-e mišje luknje pa nikdar ae polagaj otim-anega kruha; to delo bi bilo brez vsakega vspeha. Kake 14 dni potem zabr.skaj vse mišje luknje ob njih koncih, da je pohodiš ali pa kako drupče ; od tega čaaa naprej pa skrbno opazuj, če ti iidài potem niso napravile zopet novih lukenj. Će so jih, postopaj iznova, kakor je bilo zgoraj povedano, Ker direktna solnčna avitloba ta „bacil" uniči, naj se vrse ž njim vse operacije vselej le v sentd. Ena sama cevka „bacila" zadostuje popolnoma za dva litra vode; v tej z „bacilom" pomešanej vodi moreš namočiti 500—loOn kruliovih koščekov, kateri so ti potem za vádo mišim po njih luknjah. Najugodnejši čaa za pokončevanje miši na povedani način je pa jeseni. Ako najdeš ob svojih poskusih bolne miši, katere a« le s težavo Še semtertja plazijo, jih vjemi in na naše sti'oške sem le pošlji; isto tako stori, če dobiš vže rartVB miši, toda tem preje z razgreto (jsirino pre- Tudi druzega opoludné je sedel Lipnjek sam pri južini. 'L nadhiŠe pa so doneli isti jednako-merni glasovi molečih. Nepopisno grenak čut prevzame Lipnjeka, Nekam nenavadno mu je bilo pri srcu; kot pikro očitanje se mu je zde) vaak odmev znad hiSe, Skušal je prefçnati moreèe misli, skusal se jeziti nad molečimi, a notranji glas mu je glasneje, kot kedaj govoril; Za-te molijo, zavoljo tebe se postijo! , , A zopet se je je) izgovarjati, jel dvomiti, z iiičevimi izvinki ge tolažiti, A v bísi mu ni bilo obstati. Globoko v srce ao mu sepli ti proseči glasovi. Moral se jim je odtegniti. V veži rau priteče nasproti mala Krancika, „Francika, kaj pa delajo mama in dedek v iiadhišji?" vpraša Lipnjek hčerko. „Oné, — mama in dedek Bogoa prosita, da bi bili vi Eveáer pri nas doma, pa da bi nam ne vzeli tisti grdi možje še — telička. Pa ja/ sera tudi molila, ata; postiti ae pa mi mama ne pusté." Lipnjek je vedel vse. Da bi se zavoljo njejra postil oslabeli oČe, da bi se zavoljo njega postila dobra žena — tega ni mogel, ni smel trpeti. Še je imel čuteče srce v prsih, se ni bil popolnoma y izprijen. Živo mu je stopil pred oči objokani obraz ženin, velo lice očetovo. Ni si mogel kaj; ganila ga je ta ljubezen. Vže je hotel stopiti v nadhišje ter ondi prositi oČeta in ženo odpuščenja svojim prestopkom. A gospodaril je v njem še nekak iwnos, ni se Še mogel toliko ponižati. Krenil je v vrt, sedel na klop in dal duška svojim čutilom. „Zavoljo mene se postila in — zakaj se postita?" vprašal seje nehote, [n domislil se je preteklih dnij ; duševni boj mu je zjasnil pogled na pot življenja. Zasmilila se mu je družina. Spregledal je, kako daleč je krenil s prave poti. Britek kes mu prevzame dušo, PolašČal se ga je obup, a notranji glas mu je govoril tako ljubeznjivo, tako zaupljivo: Še je Čas^ le je čafi! Bodi, bodi zopet poSieti človek! Usmili se svoje dobre družinice, usmili se sebe! — In moč molitve in posta je pregnala tudi iz Lipnjekovega srca oblastvo hudobnega duha. Še o pravem času je zagledal pred seboj zijoci prepad, áe o pravem času je uvidel hinavstvo svojih laži — prijateljev, uvidel svojo slabost, svojo zaslost. In sklonil je glavo med žuljavi roki in lice so mu porosile aolzé trpkega kesanja . . . paraj trebuh iu jih deni v močni špirit, ter naia pošlji, da jih atrokovuo preilČemo iii ti o upljivu „bac.ila" na njih poročamo. „Bacili" za miši se iiaročajo pod advaso ; K. k, laiidwirthsfihaítlich-chemisehe Versuchs-Station iu Wien (III. Thierarzuei-Ii] řiti tut), kamor se tudi miái, ki ao prve lia „bacilah" poginile, v znanosi.uo preiskavu in na stroške tega zavoda pošiljajo. „Bac.ile" in poduk pa dobi od tam vsak naročnik brez vsakoršnih stroškov, toraj popolno brezplačno. C. kr. kmetijsko-kemično poskuševatišče na Dunaji dně 1. junija 1893. Kaj jo novega po avstrijskem cesarstvu ? V Trstu 80 i)ile mestne in ob enem deželne volitve, ker je vlada prejšnji zbor vazpuatila. — Doslej se ,je v Trntu podjtirala le prava laška ali liolj prav laiiotiskii stranka ; cesarski namestnik dostikrat tii niti s prstom ganil, ko so se j^odile naravnost proti-avstrijske reii. Slovenski řasopisl so na to kazali dostikrat,. Kadi tega ni prav nie íuda, (Ja je lahoDoni ^rebeii vzraael. Vlada je hotela spraviti v mestni zastop svoje, avstrijsko misleèe ljudi — ali zastonj, lalioni so zniag'ali. Imajo 35 mož, konservativna vladiia stranka 14, Slovenci iz okolice pa 5. Še celo v okolici je zmagal eden lalion. Žalostno! Avstrijska delegacija limlžetni odsek, kakor tudi Ogrska na Dunaju »ta sprejeli vojni proraiun, kakor smo ga zadnjic omenili. — Na Dunaju ae posvetuje tudi davčni odsek državnega zbora, kako bi se bolj praviŽno razdelil davek, pa bi država vedar ne imela manj prihodkov. Za sedaj opomnimo ííapusti! je vrt, obrisal si oři in stopil k iBolečima v iiadhiàje. „Oče!" idilinil je ihlei, no6e, vrařain se k vam — spokorjenec. Odpustite mi ; (iaieň sem bil zašel, a se o pravem iasi me je rešila vajina molitev. Mina, ljuba moja žena, mi-li moreš odpustiti, Mina! Glej me, klečé te prosim odpuŠčenja. — Dalje ni mogel govoriti. Pravijo, da je težko privabiti solze v možko oko, a Lipnjeku so ondaj obilno rosile lici in sklenjeni roki. Ali so bile solze veselja ali kesanja — Kdo vé? Morda oboine. S kakim veseljem sta ga sprejela moleča, Iii mi treba praviti. Nova sreéa, podvojeno veselje se je naselilo zopet pod Liptyekovo streho, In danes? Će prideta kedaj v Zalesje, — ne bo vam žal — poprasajte, kje je pri Lipiyeku. Vsak otrok vam bo isnal pokazati koncu vasi liéno posestvo. — Srečni ljudje bivajo ondi, božji blagoslov jih spremlja pri vseli delih. Ni je slišati Žal besede o mladem Lipnjeku, Pa tudi vé vse Zalesje, da bi se ne bilo nikoli več rékalo ondi ftPri Upiijiku," da ni mladega rešila z molitvijo in postom gotove propasti — 6na. samo, da se bode vpeljal nov, tako zvan „osebiii davek" katerega bode plačeval razven druzih davkov vsakdo, ki ima na leto GOO gld. prihodkov. Vendar je pri posvetovanju toliko težav, da rti6 grozno poiasno napreduje. V delegaciji je govoril tudi minister vnanjih reči in sicer tako, da so zadovoljne sploh vse države s tem govorom, Avstrija želi le inir obraniti. Ogrska brodi dalje v liberalnim toku. Zadnji čas so Be sežli v lîuda Pesti veliki župani, ki so pritrjevali vladnej zoper-oerkveitej politiki. Minister je govoril, da nima veliko strahu; može, velike župane pa je rotil, naj vlado podpirajo. Bomo videli. Vemo le, da so se nad cerkvijo vže opekli Bismarki, Napoleoni — se li ne bodo tudi veliki .Mažarji?" Kaj je novega po širokom svetu? V Pruskej šlezlji je tudi nekaj Čfiiov in Poljakov V Ratibořském okraju so se združili, da postavijo skupnega kandidata za državni zbor, Slovana Koboto. Prav tako ; brez boja ni zmage in v edinosti je moČ. Pruska vlada hoče na vsak način, da državni zbor, ki se sedaj voli, sprejme poviSanje stroskov za vojsko. Govori se. da bode zopet razpuSČen, ako tega ne bode iiotel storiti. Francozi bodo imeli baje 20. avgusta tudi nove volitve, Angleži se v spodujej zbornici še vedno prepirajo o irskej samoupravi. Na Ruskem je doslej v visocih službah Se vedno veliko Nemcev. Sedaj jih skušajo odpraviti vsaj z najviših mest. V deželah ob vzhodnem morju pa Rusija Nemce jaito porušuje — v šolah. Piáe se uam: Iz Šmihola pri Novem Mestu. — Prelep je praznik sv. iiešnjega Telesa. Vsakdo si želi ta dan lepega vremena za procesijo. V Novem Meatu pa ae lepega vremena niso veselili, kajti ravno, ko bi imela procesija iti, začelo je deževati in deževalo je neprenehoma tudi naslednja dva dni. Smilielčani, kateri obliajanio ta praznik v nedeljo, bali smo se, da tudi naša procesija ne bo mogla iti iz cei-kve radi dežja. Tega so se bali posebno otroci, katerih največje veselje je pač proc^ísya, molili so torej doma, da bi se zvedrilo in ko so bile učenke o poludne za nekoliko ftasa proste, hitele 80 še tudi v Mrkev, kjer so prosile Boga za lepo vreme. V soboto zvečer je še vedno deževalo in že smo menili, da fle ne bo ujasnilo. Pa kdo popise naáe veselje v nedeljo zjutraj, ko naa je zbudilo slovesno zvoneuje in streljanje. Nič več ni deževalo, Velikoveč nam je jasno nebo obetalo lep dan. Po slovesni sv. maši, katera je bila ob Va«- uri, začel se je pomikati velikanski sprevod po po^ju proti Kandiji. Kakor vselej, tako je bila tudi letos procesija prav slovesna. Za križem so àli v dolgi vrsti možje in niladenči. Med temi je bilo mnogo zastav župnijske cerkve sv. Mihaela ia ujenih podružnic. Potem je šla zopet, dolga vrst» deklet s svečami in s peéami na glavi po stari kranjski šegi. Za njimi ao ali novomeški rokodelski pomoćniki s svojo lepo zastavo, iidenci iz Grnia in novomeška garda s svojo godbo. Za temi so èli s svojima zastavama majhne, belo oblečene áolake deklit;«, potreaajoČ cvetlice in slednjič pod baldahinom štirje duhovniki, v sredi med njimi prečast. gospod župnik z Najsvetejšim v lepi monstranci. Za baldahinom stopali so visokorodni novomeški c. kr okr. glavar, gospod vitez Veste neck, načelnik šmihel-skega krajnega âolskega sveta, g. f^'i'anc Ka s teli c in zastopnik občine g. Josip Zin e. Ko smo prišli nazaj v cerkev, bila je se ena sv. masa in darovanje sveč. Vsa slovesnost je trajala skoro do V^l. ure- Pa to ni bilo še vse. Tudi po-poludne smo imeli prelepo slavnost. Ker je bila ta nedelja tudi prva nedelja v mesecu, smo imeli popoludne šerožeuvenako proces i jjo. Veliko Ijndij je bilo dopoludné \>ri sprevodu s presvetim lieàn im Telesom, ali menim pa, da še več jih je bilo popoludne pri „roženvenski procesiji", pri kateri so po navadi belo oblečena dekleta nosila roženvenSko Mater Božjo, Možje, mládenči in žene so med procesijo molili rožiii-venec, dekleta so pa prepevale lavretanske litanije, Po vrnitvi procesije je bil še blagoslov z Najsvetejšim, potem darovanje in vesele slavnosti je bilo konec. Pa tndi po končAni slovesnosti je še mnogo ljudij ostalo v cerkvi, ki so pobožno molili in častili Boga in rožen-venško Mater Božjo. ámihelčanka, Z Dolenjskega. — Vže dolgo Ča.'^a sem pričakoval, se bode li keilo oglasil o neki reči v okolici Novomeški. Ker pa nobedeu niČ o tem ne spouini, namenil sem se jftz onim merodajuim osebam prav Ijiibeznjivo na srf,e položiti o stvari, katei-o naj bi prej ko mogoče odstranili, in jo popravili, da se ne bi kaka nesreča zgodila. Kako že napreduje Dolenjska stran, vidi se tudi v krajih, koder pripravljajo za tako želuo pričakovano železno cesto. Povsod se hribje znižnjejo, doline zrav-navajo, da bodo naredili prav gladko cesto, ter pripravili raven t.ir, koder bo di'drala železnica, TmU državno, tako imenovano cesarsko cesto so že v mnogih krajih zravnali. Kaj lepo je narejena od novomeškega pokopališča do novega kolodvora. Tudi v dragih krajih na (îorjanfdh, proti Šent-Jerneju so že veliko klancav odstranili, kai' je vse hvale vredno ! — Tudi okrajne ceste so sem ter tja že vravnali. Imajo celó tu in tam že vzyišeuo navado, da so nastanili tudi ljudi, ki oki-ajne ceste snažijo, in tako redno posipljujejo ter nadelujejo, kot deželne. Blagor ljudem, ker je vse tako v red«. Kako prijetno se j« voziti po takih cestah; ali nasprotno kako težavno in nevarno je pa voziti, k,jer so klanci in pveveč nerodnih kanalov in ozke neredno posipane ceste. — Po cesti se zelo vozijo ljudje iz Novega mesta na Toplice; pa kako prijetno se je peljati po novi cesti skozi Srebemiče, ko je bolj gladka in ravna. Zelo težavno in nevamo se e pa voziti čez (gradišče proti Toplicam. Ne bi ae li dal tisti klanec od Rumanjevasi bolj speljati kje nižje ob Krki ob vodici proti Toplicam namesto po hribu, koder so le kanah, ovinki in takó Čudne kotanje sera ter tje?! — O, kaj pa še le pri Novem mestu čez „Di-sko"? Se U ne hi dal tisti »trmi klanec od Drske proti Novenm mestu bol e speljati tje proti Šmihelu, in bi pri Eozinatovem gradu ali pa še kje drugej prišel v Kandijo na ravno cesto? Mnogoki-ati sem premeril to pot z vozom, lu TBelej me je neka bridka ialost in nejevolja obàû, ko sem moral vedno zavirati voz, ki je vendar-le drvil živino naprej tako, da bi se pi-av lahko velika iiesreia pripetila. Koliko gospode se vsako leto pelja iz Novega mesta na Toplice, pa ne zaukažejo cestnenni odboru, da hi ta tako strmi klanec opustili in raje cístť} drugodi po bolj primernem prostoru izpeljali, bodi-si pri Drski in pri Toplicah. Ko bi jaz imel količkaj zapovedovati, hotel bi takoj ukazati, da se ima precej po gospodih inženirjih pregledati, izmeriti, in nagloma izvršiti to delo, ki je zelo potrebno. Pretečene dni smo se štirje vozili po tej cesti od Toplic,. V klanec od Topli«; je komaj njis konj v hrib vlekel, v klancii od Drske pa, akoravno smo bili po navadi zelo dobro zavrli, bili bi se kmalu vsi štirje prevrnih in morda ubili; v takem strahn nisem bil še kmalu, kajti pravili so mi drugi na vozu sedeči, da sem bil zelo bled od strahu. Jako bi me veselilo, ko bi merodajne osebe od si. cestnega odbora hotele to gotovo resnično dogodbo za nevarno spoznati, in vse poti'ebno ukreniti, da se prej ko mogoče vse nevarnosti na tej cesti odstranijo, kajti vsem tistim, ki jo rabijo, bilo bi močno ustreženo. Hrušovakt. Gospod dopisnik ima gotovo prav. Prepričani smo, da se bode tej pravični želji sčasoma vstregîo. (Ured.) Iz Dubice bosanske dné 4. junija. — Drage „Dol. Novice!" Že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz Bosne; naj vam zopet jaz nekaj malega poročam dasi nimam kaj posebnega. Prošla zima je bila tudi tu strašno huda, posebno pa Še za ta kraj, kjer imajo posebno slabe hise, hleve pa še slabše, največ spletene iz plota, da se vse skoz vidi. Uboga živina malo da ni od mraza poginila. Eeka Una je bila mesec dni pod močnim ledom, tla so vozUi po njem kot po cesti. Čifut, zakupnik „skele" ali prevoza je imel veliko zgubo, zlasti ker se je tisti čas največ žita spravilo na železnico v Siselt. Skopi čifut je hotel led prekopati in skozi ta kanal voziti ljudi, pa je bil pal v vodo in se lepo o )fal tei' pustil ta nepotrebni posel, ki se mu je spet hitro zaledil — kako tudi ne, saj je bilo neke dni po 25" Reoni. mraza. Nasledki hudega mraza se še sedaj poznajo na sadnem drevja, zlasti na prekoristnih slivah (Češpljah); veliko tega drevja ae je čisto posnšilo. Lani so izredno bogati» obrodile, pa tudi letos obetajo, zlasti one, ki lani niso. Veliko denarja pride ž njim v deželo. Sploh je tu vse sadje drago; tako so bila jabelka po zimi po 20 kr. oka (2V4 at. limta) pa ljudje sadje še malo gojijo, novega nočejo posestniki saditi, ker morajo dati Turkom gospodarjem zemljišč po tretjino sadja, Ta tretjina in desetina ovirata napi edek bosanskega kmetijstva. Kakor se vidi ne bode bolje — morda nikdar. Po Imdi zimi je nastopila suha pomlad z mrazom in neprestanim vetrom; se 7. maja smo imeli mraza. Slana je poparila zgodnje sadeže; 3 mesece nismo imeli dobrega okrepčajočega dežja. Zemlja se e izsušila in razpokala od suše, da ni moglo nič rast. Male rose dežja meseca maja so .saj ozimno žito še vzdržale — drugo jaro se je pa malo posejalo, Nekteri so vsejali koruzo in sladkorno peso v suho zemljo; a seme se je spridilo, da so morali spet preorati; veliko pa še ni posejanega, ker je vže tako pozno, ne bo zorelo, ako Se v jesen pride zgodnji mraz. Žito je bilo po zimi strašno po ceni, zlasti koruza se je plačevala po 80 kr. mernik. Zadnji čas je za tretji del poskočila; zdaj je p» spet padla cena,, ker smo ^ 1. juiiii«in in zadnjfi 3 dni imeli veliko dežja. Hvala Bogu, Ijiidjt; BO se [»otolažili, saj so bili skorej obupali nad áťžjeni. Lansko leto je vlada vpeljala «ejanje sladkorne pese ter kakor tabak, tako tudi peso vzela v svoj monopol in je zgiadila fabrike za sladkor. Lani je bila letina dobra in nekteri so na malem prostoru dobili za peso veliko novcev, zato so letos še vefi sejali, Vlada daje seme zastonj, tttdl desetine áe ne jemlje od nje. Zato jej je pa cena nizka 80 kr. inetr. cent surove. Tudi jp, vlada napravila posebnega poljedelskega orodja za sejatev pese; pa ljudje se nočejo posluževati težkefra pluga in železnih bran, le sejalno mašino in valjar se mora rabiti. Nastavila je tudi poselnega nadzornika in sejavca z mesečno plačo 30 gkL Letos je sreča zadela enega domačega Turka, ker mu je lani pesa najliolje «brodila. Kakor se razvidi, je ' pesa vsejedno s svojo nizko ceno dala veČ dobička kakor vsaki drugi pridelek od žita. Ce Bog dá, da bode dobro rodila, bode stalen vii- dohodkov za naše kraje, zlasti dandanes, ko je cena žitu pala tako nizko,'da se ne izplača sejati, ker so delavci postali silno dragi zlasti sedaj, ko pesa potrebuje polno dela, mora se namreč po trikrat okopavati in je za polovico zanmdneja od koruze. Mislim, da bode sladkorna pesa tudi Dolenjcem vgajaia zlasti sedaj, ko imajo železnico, Prejničan sem, da bode dajala več dohodkov, ali tudi gnoja bode treba več, posebno pa še delavcev, ker je žali Bog nesrečna Amerika odtegnila dosti moči iz domače dežela Želeti bi bilo, da bi kmalo pojenjalo to preseljevanje narodov. Naj povem se nekaj veaelejšega zastran nase cerkve. Že 7 let je, kar je bil razbojniško umorjen naš Deutrudljivi gosp, misijonar V. Lap. Vlada e dregala, da řii počeli ravnati novo in večo cerkev n je v ta namen tudi kupila potrebno zemljišče na lepem kraju blizo pravoslavne cerkve. Pa ljudje so odbiU, da ne morejo, ker so presiromašni. Tako je propadala tiaša cerkvica-ka[)ela, da je bila vže sramota zastran drugovercev. — Ker ljudje niso hoteli nič storiti, je gosi), župnik s pomočjo deželne vlade, in podporo presvitlega cesarja, ki je pred leti dal 300 gld., premestil kapelo na novo dostojniše mesto, jo povečal in olepšal, da je zdaj lepota videti jo. Zvonik smo tudi premestili, v kateri sni« na binkoštni pondeljek zvon potegnili. Palili smo možnarje, da se je zemlja tresla, kai- gotovo Turkom in prelirnim Srbom ~ Pvavoslovim ni po volji, '' Domače vchU. * (V zadnji seji mestnega zastopa) se je •■^zpravljalo naj'prei o pošti v sedajuem mestnem skladišči. Delo napreduje dobro, pa je tudi treba, ker se avgustom posta in telegi'af vže tamo odpre. Tudi ie mestni zastop sklenil, da glede najmarinskega kraj-'^^rja pri c. kr. eraru nikakor ne more delati izjeme, ř^« pa se zagotovi, da «e kako drugače plačilo ne »»de povišalo. Cesta do pošte se bode priredila z novim ^•ïodom na dvorišče. Pri popravljanju je treba marsikaj novega, kar ni v proračunu,, a nasprotno pa tudi «stane ^nogo, kar smo mislili, da bode treba popraviti. Stroški ne bodo veči. — Sklenilo ae je potrebno o povračilu radi poškodovanja dreves. — Neka prošnja za Priznanje domovinske pravice se je odrekla, dokler je dotièni ne skaže, in torej tudi bolniški stroški zanj doslej ne plačajo. — Dovolila seje gostilničarska ol>rt ^ piTO nekemu prosilcu. - Zastop je mnenja, da pri sedajnih razmerah javoo klavnico zidati, bDo bi brez vspeha. — Razdelila se je Dolhova vstauova deaetim mestnim ubogim ter dovolile neke druge podpore. Ubožni list se je odbil nekemu prosilcu. Ukrenilo se je tudi potrebno gledé nadzorovanja kopališča. (Kmetijsko predavanje.) Velika nadloga za gospodarje so miši; naj se vgnezdijo doma ali na poljn. Mačka pač dela pridno svojo dolžnost, tudi past vzame marsikaterej miški malopridno življenje, ali če se namnožé, jih vendar le končati ni mogoče. Strup bi bil najbolji, aH nevaren je tudi za druge živali, nevaren za človeka. — Profe.sor Loťťier pa je znašel nekov „bacil"* strup, ki mišim vcepi bolezen, kojo prenašajo potem tudi na druge — in je tako liitro pokončajo. Kaže se, da se bode reč dobro obnesla. — 18. t. m. prihodnjo nedeljo bode o tem govoiil v kme-tijskej bralnici g. prátav Rohrman. Pridite ga poslušat v obilnem številu. Kako pa se rabi ta „bacil", je povedano v posebnem Članku današnjega lista. (Občni zbor kmetijske podružnice v Novem Mestu) se je vršil v pondeljek dné 5. t. m. Ob precej pičli udeležbi družbenikov, dasiravuo je že skrajni Čas, da se tudi v tem oziru zboljšajo razmera in se začnemo malo ve£ brigati za družbo, ki je vse-kako velevažna, koristna in čim dalje bolj potrebna. Upajmo, da se vendar enkrat vzdramimo in začnemo zares z združenimi močmi v prid kmetijskega napredka narodovega blagostanja delovati! Kar se vsporeda tiče, storila je podružnica po odobrenem poroČ lu o odborovém delovanji in o računih šest predlogov za družbeni občni zbor v Ljubljani ter izvolila zaslužnega gosp. dr. Pozni ka za svojega zastopnika pri letošnjem zboru. O priliki izgovorimo kaj več o podružničnih zadevah. (Za napravo ameriške trtnice) kmetijski podružnici v Novem Mestu so blagovolili darovati: veleslavui deželni odbor 70 gld. in BOOO trt, slavna kranjska hranilnica 100 gld. in vis. c. kr. vlada B600 amei-iških trt iz državne trtnice v Kostanjevici. (Dolenjsko pevsko društvo in Dolenjski Sokol) napravila sta dné 11. t. m. izlet v prijazno Belo cerkev, katei-ega se je udeležil tudi oddelek novomeškega gasilnega društva. Udeležitev je bila kljub negotovemu vremenu nepričakovimo velika. Prišla je odlična gospoda iz Novega Mesta, _ Krškega, Kostanjevice, Št. Jerneja in sosebno vdiko iz Mokronoga, ^.odkoder je došlo bralno društvo, kojega člani so jako ^čvrsto sodelovali pri petju. Pevske točke izvajale ao ' se precizno in prav dobro, najbolj so dopadli mešani zbori. Občudovali smo tine in zvonke glasove gospic, osobito solistinj gdč. Vidičeve In gdč. Šuklje. „Sokolci" so prav dobro telovadili in želi obilno pohvalo. Da je bilo tudi vse tako zadovoljno in veselo, pripomogla je izvrstna postrežba g. Majzeljna. Z eno besedo, izlet se je izvršil v splošno zadovoljnost. (Tristolet) bode t. m., odkar so kristjani slavno zmagali Turka pri Si.sku. Pri tem so se prav posebno skazovali Slovenci i» sosedje Hrvatje. Ko bi ne bili takrat s tolikim pogumom zgi'abili mnogo večjega sovražnika, ki je oblegal Sisek, Bog si vedi, kaj bi bilo iz Hrvatske, kaj iz naše domovine. Zgodilo bi se bilo skoraj gotovo, kukor poje narodna pesem; Turk če nam vzol Sisek boiie, Nam narobe vae dojđe. Vam Ljubljana bo pokrajtia, Stran dolenjski turika drajna! Radi tega imamo vzroka dovolj veseliti se, a tudi ponoino gledati nazaj na vrle naše prednike. Da, da, Evropa bi smela biti uam jugo-slovauom bolj hvaležna kakor uam je: stoletja smo bili zid, ob katerega se je zastonj zaletaval krvoločni turčin, tla bi razáiril svojo vlado iiad Evropo, — îiek&teri kraji bodo ua-prayiii ta dan šolske veseliť-e. (Na Trebelnem) je zvoljen županom France Žagar, posestnik in trgovec na IVebelnem, mož stare korenine; svetovalcem pa J. Slak, J, Krese in Â. MikliČ. (Knjiga „Kmetijsko gospodarstvo".) Že zadnjič smo na kratko omenili to novo knjigo ter jo priporočali našim gospodarjem. Da bodo pa kmetovalci vedeli, o čem vsem nas ta koristna knjiga podučiye, opisati hočemo danes njeno vsebino. Vsa knjiga razdeljena je v štiri poglavja, ki obravnavajo sledečo tvarino: 1. Sredstva za kmetovanje. L Gospodarsko premoženje, a. ležeče premoženje, 1. sestava ležečega premoženja. 2. razločitev posestev, 3. gospodarska vrednost ležečega premoženja, rodo-vitost zemlje, zateglost zemlje, lega in oddaljenost zem-ýiáč, podnebje, sestava posestva z ozlroui na način obdelovanja, medsebojna lega zemljišč, služnosti, gospodarske stavbe, delavske j'azmere, drnžbene razmere, tržne razmere, državne naredbe in davki, 4. zvečanje in zmanjšanje ležečega premoženja nj zboljšavanje zemljišč, 1. zložba zemljišč, 2. osuševanje zemljišč, 3. namakanje zemljišč, 4. glohokeje obdelovanje, 5. nasadi sadnjega drevja, hj zaneraarjenje ležečega premoženja, (i. pridobitev ležečega premoženja, a) nakup, h) zakup: Dostavek. Kataster in zemljiška knjiga, B. upravni kapital, 1. stalni upravni kapital, n) orodje, ij živina, 1, vprežna živina, živina na užitek, 2. premični upravni kapital, aj prirodniiie, 1. tržni pridelki, 2. krma in stelja, 3. semena, 4. gnoj, 5. materijalije ali tvorivo, 6, živež, b) denar, c) setve ali poljski inventar, C. medsebojno razmerje gospodarskih kapitalij úl njih obrestovanje, 11, kmetijsko delo I. Ročno delo, a) način plačevanja, b) visokost plačila, c) potreba ročnega dela, 2. vpi ežno deio, stro.ški za rejo vprežne živine, 3. delo s stroji. 11. Uredba gospodarstva. 1. Zveza poljedelstva z živinai-stvom, 3, gospodarstveni način, a) izbiranje kultur, h) izbiranje poljskih rastlin, c) izbiranje živine, dj določitev razmerja med tržnimi in kritiškimi rastlinami e) izbii'anje kolobarjev, 3. najini kolobarja, a) žitno kolobarjenje, bj ornisko kolo-barjenje, c) vrstilno kolobarjenje, strniščna setev, kolobar z večletnimi kmiskimi rastlinami, d) svobodno kololjarjenje, ej razdelitev polja, f) prehod v nov kolobar. III. Cenitev gospodarstva. A. Cenitev gospodarskega premoženja, 1. cenitev zemljišč, a; bo-nitiranje. bj cenitev, izračunanje čistega dohodka, 2. cenitev stavb, 3. (;enitev slnžnostij, 4. cenitev orodja, 5. t»nitev živine, 6, cenitev sadnega drevja, 7. cenitev poljskih in živalskih pridelkov in matenjalij. 8. cenitev po^skega inventarja, B. cenitev celega posestva, C. izračunanje stroškov pridelovanja za kmetijske rastline, Lt. izračnnanje dohodka od živinoreje in pridelovanje krme. IV. Kmeti j sko knj igovo ds t v o, t. Splošne opomiije, 2, razdelitev knjigovodstva. Jednostavno knjigovodstvo. A. Popis premoženja, B, tekoče knjigovodstvo, 1. denarni dnevnik, 2. poračnnska knjiga. 3. zapisnik pridelkov, 4 zapisnik dela, 5. zapisnik orodja, C. ra(iun.ski sklep, izračunanje čistega dohodka, izračnnanje čistega dobička, D. izračunanje dohodka od posameznih vrst gospodarstva, I'^. ]troračuni. — Knjigo je dobiti pri založniku g. Hribarju vj'Celji, pri Krajec-u v Novem Mestu, kakor tudi po vseh drugih bukvarnah po 60 kr. 1 izvod. (Princ Kvgenij Savojski,) slavni vojak iu vojskovodja avstrijski. Slovenskemu ljudstvu spisal S. Hrvojič. To je knjižica, katero je založil in ima na prodaj g. Ant-on Turk, knjigovez, natisnila pa Blaznikova tiskarna v Ljubljani. — Knjižica popisuje vrlega junaka prav zanimivo; dopala bode mladini in tudi odraŠčenim. Priporočamo jo vsakemu. Cena je nizka — samo 24 kr. (Povodnji.) V Galiciji, Buko\ini in vzhodnem Ogrskem so gj'ozne povodnji. Galicijo je poplavilo 11 rek. Škoda je nei>opisna. — V Bukovini je od H. do 9, t. m. reka Priit nosila s seboj mostove, hiSno orodje, celo celi mlin. Veliko vasi je poplavljenih; skozi okna dere voda v hiše. Stotine oral zemlje je pod vodo. Ljudje so^ bežali ua strehe, vedno so v emrtnej nevarnosti. Živež je grozno drag; železniční promet je ustavljen. Podobno se godi na Ogrskem, kjer je izstMpil» reka Maroš, Donava pa je grozno narasla. Nas cesar so poslali v Bukovnio precej 100 tisoč gid, jicdpore. ZAHVALA. Xa milo sočutje ob smrti našega nepozab-Ijivega nam sopioga, oziroma ořeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda Antona Hozmana, posestnika v Trebnjem, izrekujemo vsum prijateljem in znancem iz Novega Mesta, Vel. Loke, Mirne, Dobrniča, Mirne Peči in drugih Mižnjiti in daljnih krajev, posebno pa še vis, čast. duhovščini, slav, gasilnemn društvu, gg. pevcem itd. vsem izrekamo iskreno zahvalo. , Žalujoči zaostali. ^lša št 34vKandiji pri Nûvefïi Mestu obstoječa iz dveh sob, tle alnice, kleti, hleva, zraven hiše je tudi vrt in njiva, se odda takoj na več let v najem, ali pa se tudi proda. Več pove lastnica ravno tam. (164-0 V uajcm se odda košnja. v nedeljo dne 18. junija ob 4, uri popoludne »» bode dala po javni dražbi v najem košnja dveh travnikov v SotnI Vasi. Natančneje pové (11,2) Řoza Kovaè, Lekarna pri ,kroni* Josi}>-a Bergiiiaiin-a v Noveni 3îestu kii]itiji! zdravilne rastlinii in cvi-tja, kakor : ajbiš, popelne, zobnik, komilice, tavženi rože itd. (1S3 1) DOLENJSKE NOVICE. stran. 101 roston sedanje poste glavnem trgu pripravni za prodajalnico aii go- [dj se (nldnjo v najem počensi meseca avgust Niitanćneje i)ové lastnica pi. Fichtenau. Vabilo. Dijaško podporno društvo v Novem Mestu iiri» 8v(ij O 1) č 11 i z b o r tiné 21. junija ob treh popolurftié v konferenčni sobi novomeške gimnazije. DHEVKÏ RED: 1. Poroèilo o delovanji itiiištva v šolskem let« 1892/3. a. Volitev dveh pregledovalcev računov. 3, Volitev novega odbora. Slučajni predlogi. Vae častite ude ilijaškega podpornega društva Vabi najuljudneje k udeležbi vodstvo dijaákega podpornega društva. v AVrtTTi Jtieflu, dué 10, juiiija lS9i(. Razglas. Oné 30. junija 1893 se bode vráiía ob !!. zjutraj v ravnateljski pisarni novomeške gimnazije manjševalna dražba za odditjo laznili na 660 gold, in 10 kr. pro-računjenih popravil gimnazijskega poslopja. K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da ležé podrobni dražbeui pogoji, kakor tudi načrt in stroškovnik na razpolago v ravnateljski pisarni novomeške gimnazije vsak dan od 11—12 ure. Vsak pomninik mora, predno se prične ustmena iražba, položiti 5% vadi), katero svoto bo moral podjetnik povikšati do lO'Vo kavcije, drugim ponudnikom pa se bode vrnila. Sprejemale no bodo tudi v ravnateljski pisarni "ovomeske gimnazije postavno kolekovane pismene ponudbe s priloženo 0% kavcijo v gotovini ali državnih obligacijah, ako dojdejo do začetka ustmene dražbe. O. kr. gimnazijsko raviiuleljstvo v Novem Mentu. ' dné 12. junija 1893. tc^ fine, za gospode, gospé in otroke iíui-d ima v veliki mlogi iu po niikib (leiiah Tone Virant, Novo Mesto. Brata Appe, v Kandiji poleg Novega Mesta uljudno naznanjata, da sta otvorila že lansko leto izdelovalnico za vsakovrstne lončene peči, štedilnike s kahlami vsake barve, za župnije, graj-ščine, sodnije, šole, salone, kapelne kadi, netisća za rastlinjake, cevi za stranišča, v ognju nepo-konČIjive opeke, itd. Vsega tega imata zalogo, ktero pripo]'očata preiast. duliovšfiiii in slav, občinstvu. Tuđi se priporočata za popravljanje in stavbe peči in štedilnikov, kar izvrôujata točno, dobro in po nizkih aenali. (146-a) V St.-Jurji pri Mirni Peči se proda takoj in iz proste roke g lepo posestvo, ki meri 35 oral (johov) in sèstoji iz gospodarskega poslopja, katero je še v jako dobrem stanu, več lepih gozdov, vinogradov in nekaj travnikov. Kdor hoče to posestvo kupiti, bodisi vže skupaj ali na drobno, naj ae oglasi pri podpisanem lastniku, kjer ae zvé tudi cena: Zupančič, (it>o.-i) [lusestiiik v Št.-Jurji, LiS. Stev. 19. pušta Mirna ťeč. V grajščini Bajnof pri Novem Mestu je naprodaj več vrst prav dobrega vina raznih letnikov. Oddaja ae v vsaki tiniožini in po Jako nizki ceni. Pokušnje se ne poài'jajo, (I4íi-i> Na prodaj je za tri gatteržage vsa železnina, 1 žaga za tavoiete, vsakovrstne kolesa za remenje iu kolesa za hitri tek (Schwuugi'ilder) zobna kolesa, vsakovi-stna tečaja (Lager), osi (Wellen); dobi se tako žeiezje po nizki ceni in novo ali malo rabljeno vsake vrste za mline in žage pri Janezu Lenard-Uj (140—2) v iiajlieubiir^fQ. J. C. Juvančič, posestnik vinogradov in trgovec v Dolenji Šiški priporoča svojo veliko zalogo Dolenjskega vina do tri leU starega, hrvatskega, istrijanskega, slavonskega, dalmatinskega in italijanskega vina po najnižji ceni. Za pristnost, v barvi in naravi v vsakem obziru garantiram, Poskušnje le v sodih od 66 litrov in yeč. J137-2) „Pri nizki ceni!" o o • iH 0 1 a Ignacij Žargi v Ljubljani Sv. Petra cesta, štev. 4 priporoča svojo izljonio zalog-o vencev in Šopkov, dalje različnega perila, srajc, spodnjih hlač, (gat) preti-(ia7-3) pašnikov itd. » Prodajalci dobijo odbitek (Rabat) izl P PL ťD ď ÍD (—I O ^ O CT* t=( O v Črnonfilji pri])oroČata svojo zalogo pravih natumih, belih in drugih islriiaiiskiti in felmatinskihvi „Pri nizki ceni!" Naprodaj je nova hiša 8 cementom krita, prav blizo farne cerkve v Št. Lorenců ob Temenici, obstoječa iz treh aob, kleti, veže in kuhinj«, Kazven tega se lahko še pod strelio napravita dve prostorni sobi. Pripravna je za krćmo, kupčijo, pa tudi za ptinzijoniste ; tudi je blizo železniške postaje, — Več se izvé pri lastnik« Josipu Zupane Ć pri Sv. Lorenců ob Temenici, posta Trebnje. Na prodaj je nov mlin, s tremi tečaji, prav dobro narejen, voda visoka ter jo je zmirom dosti, v dobrem kraju eno uro od železnica, pri CtíSti in je y «bližji tudi premogokop. Pri najemu m tudi njive in travniki. Plačati je jeden del takoj, ostalo pa se lahko plačuje v letnih obrokili. Več se izve pri Janezu Lenardu, v Rajhenburgu Štajerskem. (I3a—2) Vzorci so pošiljajo brezplaiSuo in poštnine prosto. (u lo) mwmmmmmmmm^mmmi ^ Na prodaj ! ^ v Kandiji st. 29 poleg Novega Mesta je naprodaj hiša I lepim vrtom in tremi tijiyami. Ponudbe naj se pošiljajo na K. Pelko, 697 W. 18 Strit Chicago 111 North America. (los-ft) ïeliko množino rastovega na stoječem, za vožnjo na Jako iigodnem pi-ostoru, proda Janez Saje iz Jablana his. štev. 24 pošta Mirna Peć. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeoeeeeeee* Franc ^ Čuden, (72-fi) urar pr^e J. Gelia v [jubyaiii slonove uiiee št. 11 priporoča svojo tiogato In največjo zalogo švicarskih ur, po najnižjih cenah, zlatih, srebrnih, ni-kelnastih, stenskih (Pendeluhren) in budîlnic, verižic, prstanov, uhanov, mur6kov in drugih v to stroko spadajočih stvari. Popravila natančno in dobro naredim. Postna naročila se hitro izvi sujejo. Ceniki ao zastonj in tudi po pošti pošiljaj». V cenikih je natančneje popisano, kakošne ure da so, koliko časa jamčim (garantiram) in zamenjam. Stare srebrne ure imam po 3- gold. ••••••••Ml zlatar v Novem Mestu priporoma p. t. občinstvu svojo zalogo zlatfline iii arebrnine, kakor tudi najboljše vrste dobro posrebrenega jedilnega