W)štnina plačana v gotovini VEČERN I K - , l,eto XIII. U*tev. 265 TELEFON UREDNIŠTVA: J5-47 U P R A V E t In 3S—67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 18. in 19. novembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din J m m Ali Nemčija ali Velika Britai ^danja vojna se lahko konča samo z razkosanjem Nemčije ali pa s popolnim uničenjem velikobritanskega svetovnega imperija — Po zadnfem brezuspešnem mirovnem poizkusu ni več druge alternative — Napad na Anglijo bo izvršen vendarle še letos Admiral Nonrnra i evropski vojni Pripravlja se direktni napad na Anglijo AMSTERDAM, 18. nov. Stefani. Po posvetu, ki ga je imel holandski po-d0i“k v Berlinu z nemškim zunanjim ministrom, smatrajo, da je politična faza ndsko-belgijskega mirovnega koraka zaključena, cev ■ RLM< 18- nov. Excliange Telegraph, Po informacijah berlinskih poročeval-“alijanskih listov izjavljajo v Nemčiji, da je čas za diplomatske akcije po r^Pehu haaškega mirovnega poizkusa dokončno minil, in to izključno po kriv-izšl • 5e- Tudi namera za obnovitev Avstrije, Češkoslovaške in Poljske je Nem-!? Anši'ie= Nemčija se sedaj dobro zaveda, ds je angleški cilj razkosanje vam C’ zato Se Nemčija ne bo poslužila nobene akcije proti nevtralnim držala nt t”11*311 bo raiši direktno napadla Anglijo in ji dokazala, da se njen položaj na to!lu ne more obvarovati pred direktno vojno. Pri Hitlerju se vrše nepresta-svcf°Svet°vanja, vendar ni mogoče izvedeti, kdaj namerava Nemčija izvršiti tos N°ve0 čutile v0-ine’ razen v P°‘ fliso anju nekaterih malenkosti, ki si jih tep-^Pgle nabaviti niti za zlato. Sedaj • *reba pričakovati s strani sovraž- nika obupne akcije, katerih namen bo v prvi vrsti omajati moralo angleškega ljudstva, ki ne more razumeti, zakaj se ne vodijo vojaške operacije velikega stila, dasi je zanje vse pripravljeno. Prihodnji. čas bo prinesel veliko težkih žrtev in neprijetnosti, toda na vse to se je treba vnaprej pripraviti. Sedaj ne gre le za življenje posameznikov, ampak za obstoj ali neobstoj celokupnega velikobri-tanskega imperija. Nemški odgovori ns oimavipnje Avstrije iM nov. DNB. »Berliner Bor-aijeeitun2« polemizira z zahtevo An-Ijjj 111 Francije za upostavitev Avstrije. Aiico8k-av^a’ s0 ansleškl kakor iVildii novinarji prinašali ob priliki r°'-ila" v 1 AvStriie l( Nemčiji obširna po-da je s tem izrinjena eno- VlSfetn ostane v Doornu ces^’ .1S nov; Havas. Bivši nem-? >UožHar Vi!iem je izjavil, da ne veruje a nemškega vdora v Holandijo, r Ve n Ve Golice so demantirali vesti, 1 Zdt-n *erava preseliti v Portugalsko. !i» ■-*Stvn«!u *__i i.i.i j < s f. v bivšim cesarjem, pravica naporov zanj že minila. Q5TRixev NADZORSTVA NA bf>UN io M0RJU tj Po 2q’ nov- DNB. Javljajo, da se n' n.'- angleška kontrola tiho-.u^, da\nrt?r^u 5e bolJ poostrila,'kljub tf:> alnini Y'S'C^i Prec* c'nev’ ob13*3'' ‘i«e; J avan' olajšanje mednarodne tj,?c° n'evt a®Pr°tni korak Londona bo ^tr^rf’ne države prepričal o brti-"gleškega sklepa. I t>resRmvenih ^zlogov je želel, da bi ‘M a v1 na Krf, kjer ima svoje posebnem J° ,nisel opustil. Vsi, ki so v ^ 1 Stiku \r _.s dušna želja avstrijskega prebivalstva. List navaja dalje mnoge izjave francoskih ter angleških odličnikov o vprašanju priključitve ter se vprašuje, kako je mogoče, da so zdaj v Franciji in Angliji čez noč izpremerti'! svoje stališče, zahtevajoč svobodno Avstrijo. TOKIO, 18. nov. Exchange Telegraph. Japonski admiral N o m u r a, ki sicer ni več v aktivni vojaški službi, zavzema pa še vedno ugleden položaj na Japonskem, je objavil te dni izjavo, razširjeno potom tiska in letakov, v kateri pravi med drugim: Nemški sporazum s sovjetsko Rusijo je Nemčiji vnaprej onemogočil zmago v tej vojni. Pred pričetkom vojne so biii potencialni sovražniki Velike Britanije Nemčija, Italija, Španija in Japonska, nemško-sovjetski sporazum pa je to temeljito spremenil, ker sta Japonska in Španija ostali nevtralni, Italija pa se je odločila za neaktivnost. Na ta način je bil problem, pred katerim je stalo angleško vojno brodovje, reduciran na nalogo, da se upre nemški gverilski vojni na Severnem morju. Velika Britanija more sedaj z absolutnim zaupanjem računati na zmago. flitier ni doumel položaja. Admiral se nato ukvarja z razmerjem letalskih sil in pravi, da z letalstvom ni mogoče doseči zmage, mimo tega pa bo nemška premoč v zraku hitro izginila. Ob koncu’daje admiral nasvet tudi japonskim 'državnikom, naj čimprej ure-de vse konflikte Japonske, ker se bo evropska vojna končala že v teku enega leta. Nemški poleti nad Anglijo in Francijo PARIZ, 18. nov. Havas. Nemško letalstvo je postalo v zadnjih dneh kljub slabemu vremenu zelo aktivno in nemški poleti v notranjost Francije se vedno bolj množe, a s tern tudi alarmi pred nevarnostjo napadov. Letaia iste navadno zelo visoko. Tako so se pojavila včeraj nad Lyononi, Marseillom in drugod. | Bomb niso metala nikjer. Francoska pro- i tlletalska obramba je stopila povsod v akcijo in dvignila so se tudi francoska letaia, ki so nemška pregnala. LONDON, 18. nov. Reuter. Londonski radio poroča, da so nemška letala včeraj znova letela nad Shetlandskimi otoki. Skoraj istočasno je doživelo tudi prebi-* vaistvo zahodnega obrežja prvi resni alarm, toda nevarnost napada je kmalu minila. Alarm je bil odrejen zaradi poleta neznanih letal, ki pa niso metala nobenih bomb. Protiletalska obramba je takoj stopila v akcijo. LONDON, 18. nov. Reuter. Osamljen nemški bombnik znamke »Heijkel« je včeraj prodrl prav v osrčje angleške industrije. V 13 mestih južnega Lanpashi-ra je bil odrejen zračni alarm. Protiletalsko topništvo je streljalo in dvignili so se lovci »Spitfire«, ki so končno pregnali nemško letalo. J a letalec je bil najpogumnejši, ker se je upal zelo daleč v angleško notranjost. Lovci so ga pregnali. bomb ni metal. PARIZ, 18. nov. Havas. Francoska in angleška letala šo napravila v zadnjih dneh več izvidniških poletov nad dolino, Rena, v srednjo Nemčijo, na Bavarsko in Hanoveransko. Nemška letala doslej niso prišla globlje v Francijo, zadovoljila so se z izvidniškimi ogledi do doline Marne in Seine. Izjema je bil včerajšnji polet nemških bombnikov preko Švice v dolino gornjega Rodana. Tako je bila švicarska nevtralnost prvič kršena. BRUSELJ, 18. nov. Agencija Belge javlja, da je v zadnjih dneh letelo več tujih letal nad belgijskim ozemljem. Vsakokrat so posegli vmes protiletalski topovi in belgijski lovci ter prisilili nasprotnika, da je menjal smer in se vrnil. Ii prehodi Belgije se; pa omeje na kratek pas ob meji in je tuja letala težko preganjati, ker se jih ne nvorc obstreljevati na tujih tleh. Nemci varajo angleško mornarico LONDON, 18. nov. Havas. Po vesteh iz Kodanja je izjavil neki potnik, da je videl v nekem nemškem pristanišču obe tolikokrat imenovani nemški križarki »OeutschSaad« in »Admiral Scheer«. Po njegovem mnenju sta križarki, ki'križarita po Atlantiku, samo maskirani kakor omenjeni dve križarki in ne doseza-ta niti daleč tiste brzine, kakor »DeutSch Sand« in »Admiral Scheer«. Nemški namen je pri tem zaposlovati na Atlantiku večje število angleških bojnih ladij. EKSPLOZIJA V AMERIKI KANSAS C1TY, 18. nov. Havas. Pri gradnji neke cerkve je nastala eksplozija ki je ranila 12 delavcev. Italija ni instrument tujih vplivov Diplomatska in politična aktivnost Italije na Balkanu ni snspirirana s stran! nobene umiekit joče se države — Bolgarski glasovi o italnarf?vth tasiugah na Balkanu — DipBomatska ari žad© a 'a T čiie s p LONDON, 18. nov. Reuter. Poročevalec rimske radijske postaje je sinoči, komentirajoč dogodke po svetu, poudaril, da se diplomatska in politična aktivnost Italije na Balkanu ne sme smatrati tako, kakor da zastopa Rim katero koli vojskujočo se državo, še manj pa, da postaja Italija instrument teh držav. RIM, 18. nov. Stefani poroča iz Sofije, da se v bolgarskih političnih krogih z zadovoljstvom poudarja, da se položaj na Balkanu vedno bolj izboljšuje, kar je v prvi vrsti zasluga daljnovidnosti italijanske politike, katere namen je raz- čistiti vsa še nerazčiščena balkanska vprašanja. Tudi bolgarski tisk razpravlja s simpatijami o naporih in pravi, da predstavlja zadržanje italijanske vlade resno garancijo za mir in pravičnost na Balkanu. BOSTON, 18. nov. Mottor Press. Od-uošji med Turčijo in Bolgarijo so se zelo izboljšali, ker sta obe državi sklenili, da zmanjšata število svojih čet ob meji. Turčija tudi želi, da bi prišlo čimprej do sklenitve trgovinske pogodbe z Italijo, podobne, kakor med Italijo in Bolgarijo. I uičija se dalje zavzema, da bi posredovala pri sporazumu med Rusijo in Romunijo glede Besarabije ter na drugi strani mod Romunijo in Bolgarijo zaradi liobrudže. To dela Turčija po nasvetu velike Britanije. Romunski kralj Karol je izdelal načrt, po katereni naj bi balkanske države in Madžarska pristale na vodstvo Italije. Tudi vodite 1 j madžarske opozicije, Tybor Eckhart, je izjavil, da je za tesno sodelovanje med Mažarsk® in Romunijo, če se. uredi vprašanje manjšin, in za vodstvo Italije. Maribor, 17. novembra. Po rešitvi hrvatskega vprašanja z ustanovitvijo banovine Mrvatske, je nastala sama po sebi tudi potreba po dokončni rešitvi slovenskega in srbskega vprašanja na podlagi ureditve slovenskega in osrbskega ozemlja. Medtem pa, ko ni glede položaja in obsega slovenske samouprave nobenih bistvenih razdorov in oddvojenih naziranj, to glede vprašanja srbskega dela ne velja. Tam se že nekaj tednov v vsej odločnosti pretresa problem, ali naj se vse vzhodno od banovine Hrvatske ležeče ozemlje organizma v eno samo skupno srbsko banovino, ali pa naj se razdeli na več samoupravnih ediuic. Spočetka so se pojavljali posamezni glasovi, ki so pledirali za ustanovitev več samoupravnih banovin, tako srbske, vojvodinske, črnogorske in bosensko-hercegovinske. Vendar niso avtonomistična gibanja v Vojvodini in Črni gori nikoli zavzela tako širokega obsega, da bi se to vprašanje postavljalo s kakim posebnim poudarkom, ali da bi moglo predstavljati vzrok za resno razhajanje naziranj. Drugače je z Bosno in Hercegovino. Bosna in Hercegovina zavzemata v Jugoslaviji svoj čisto poseben položaj, ki izhaja iz razdelitve prebivalstva na .tri verske in^ dve narodni skupini, katerima se pridružuje še velika množica vmesnja kav, ki se še vse do dandanes niso narodno tako prebudili, da bi bilo njihovo prepričanje jasno opredeljeno, bodisi za Hrvate bodisi za Srbe. Te vmesil jake pi odstavljajo muslimani. Dočim so katoličani vsi Hrvati in pravoslavni vsi Sr-b ,se od muslimanov le manjši del prišteva na eni strani k Hrvatom, na drugi k Srbom. Večina je »jugoslovanska«, to se pravi vmesno nevtralna, ker ji je verska skupnost še vedno važnejša vrednota, kakor narodna. Kakšen je številčni položaj in v koliko sta Bosna in Hercegovina hrvatski ali srbski, odnosno jugoslovanski, nam povedo najbolj podatki ljudskega štetja. Po ljudskem štetju iz 1. 1931. štejeta Bosna in Hercegovina skupno 2,323.555 prebivalcev. Od teh je pravoslavnih in s tem Srbov 1,028.139 ali 44.25°/», katoličanov, Hrvatov 547.931 ali 23.58% ter muslimanov 718.069 ali 30.90%. Absolutne večine torej nimajo ne prvi ne drugi ne tretji, relativno večino predstavljajo Srbi, najmočnejšo skupino za njimi vmesnjaški muslimani, najmanjšo pa Hrvati. Ako bi predstavljale te tri skupine v resnici tri narodnosti, bi bil položaj še vedno težaven, vendar v toliko lažji, da bi pripadala prednost pri odločanju vsaj relativno najmočnejši skupini, t. j. v tem primeru Srbom. Toda muslimani se kot vmesnjaki lahko priključijo prav tako Hrvatom kakor Srbom, ker je to odvisno edino le od njihove lastne odločitve. Ako bi se vsi muslimani odločili za srbstvo, bi štela srbska skupina 1,746.208 duš ali 75.15%, ako bi se pa odločili za hrvat-stvo (s katerim jih veže latinska pisava), bi štela hrvatska stran 1,265.000 duš ali 54.48%. S tem bi imeli Hrvati sicer večino, toda zelo šibko. S stališč različnih narodnostnih orientacij so nastale različne težnje glede bodočega položaja Bosne in Hercegovine. Voditelj muslimanov, minister dr. Džafer Kulcnovič, je podal izjavo, v kateri je terjal za Bosno in Hercegovino v celoti položaj samostojne banovine, bosensko-hercegovinski Srbi so se soglasno in brez izjeme izrekli proti samostojnosti in za edinstvo s Srbi, Hrvati pa podpirajo po večini muslimansko stališče. Znani frankovski prvak, pisatelj dr. Mile Bu-dak, je napisal v »Muslimanski Svi jesti« članek pod naslovom »Najčistejši hrvatski krvi!« Dr. Budak se odločno zavzema za posebno banovino Bosno in Hercegovino, stoječ na stališču, da so muslimani Hrvati. Ob koncu pa pravi čisto od krito, da ta posebna banovina ne more biti dokončni, ampak le začasni ideal, kajti končni ideal je in ostane združitev Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Iz tega sledi, da obstajajo dejansko tri težnje: srbska za priključitev Bosne in Hercegovine k Srbiji, muslimanska za samostojno banovino in hrvatska za priključitev k Hrvatski. Ako bi se Bosna in Hercegovina (v kolikor nista bili na obrobju dodeljeni Hrvatski) priključili Srbiji, bi bilo Hrvatov (brez muslimanov) v Srbiji približno enako kakor Srbov na Sklepi vrhovnega vojnega sveta ! Velika Britanija in Francija sta podredili vse svoje vojno gospodarstvo skupnemu vodstvu in skupnim naporom sa zmago LONDON, 18. nov. Reuter. Na velikem vojnem posvetu, ki so se ga udeležili Chamberlain, Daladier, Gameljn, Gor-t, Vuillemin, Ironside, Darlan, Hali- iax, Churchill, Hore Belisha, Kingsley Wood, Newall in Pound, odlični predstavniki angleške in francoske vlade ter poveljniki zavezniške kopne in pomorske sile, je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi _med drugim, da bosta Anglija in Francija po izkušnjah iz preteklosti čimbolj poenotili svoje gospodarske napore v vojni. Nekateri skupni sklepi se že izvajajo, drugi bodo postopoma prišli do izraza. Skupno sodelovanje bo izvedeno na področju letalstva, dobave municije, surovin, petroleja, v akcijah pomorske plovbe, dobavi prehrane in blokadi. Tako bodo med obe državi pravilno porazdeljena vsa bremena in koristi. Izvedba sklepov je poverjena posebnemu angleško-francoskemu odboru. Obe državi bosta složno dali iz sebe vse napore za končne uspehe. Kar je bilo v svetovni vojni izvedeno šele po treh letih, je zdaj v praksi že po drugem mesecu. Kljub samostojnosti je zdaj gospodarski, diplomatski in vojaški učinek obeh držav izredno pojačen, ker deluje kakor iz enote složno iz dveh močnih držav. Ko so v radiu razglasili ta sklep, so naglasili na kraju: »Naj sedaj Nemčija podvoji svoje napade proti Franciji in Angliji, naj podvoji obtožbe! Sklep združenega vrhovnega sveta naj bo najmočnejši odgovor Hitlerju!« LONDON, 18. nov. Reuter. Angleško-francoski načrt o gospodarskem sodelovanju obeh držav je bil v diplomatskih krogih toplo pozdravljen. S tem bo obenem zagotovljeno, da se bodo dosegle pri nabavah potrebščin tudi primernejše cene. Sestavljenih je šest odborov, ki so takoj začeli z delom. LONDON, 18. nov. Reuter. Ves nemški tisk soglasno odobrava odločitev vrhovnega vojnega sveta za enotno nastopanje Anglije in Francije za dobave vseh potrebščin za vojno in prehrano prebivalstva. »Daily Telegraph« je mnenja, da bo ta sklep mnogo pripomogel h končni zmagi. List pričakuje močan odmev te odločitve v nevtralnih državah. »Times« pišejo, da je na ta način stvor-jena stvarna zveza med obema državama ob Kanalu, ki obeta mnogo za končni uspeh. laponska ne sklene nenapadalnega pakta TOKIO, 18. nov. Havas. Po izjavi, ki so jo- dobili zastopniki tujega tiska včeraj v japonskem zunanjem ministrstvu v zvezi s sovjetsko-japonskimi pogajanji, Japonska nima nikakega namena skleniti s sovjetsko Rusijo nenapadalni pakt. Pač pa se naglaša, da je na vsak način potrebna politika dobrega sosedstva z .vsemi silami, zato seveda tudi s sovjetsko Rusijo. V prvi vrsti pa je Japonski koristna dobra trgovinska pogodba z Moskvo. Glede pogajanj je zunanji minister izjavil, da se bodo stvarno šele pričela po 20. t. m., ko bo novi sovjetski veleposlanik Smetanjm izročil mikadu svoje poverilnice. Se vedno neaktivnost na fronti ŠE VEDNO NEAKTIVNOST NA FRONTI PARIZ, 18. nov. Havas. Vojno poročilo glavnega poveljstva pravi, da ni razen lokalnih aktivnosti na fronti nobenih pomembnejših dogodkov. PARIZ, 18. nov. Havas; Francoski izvidnik je iz letala opazil, kako Nemci gradijo in popravljajo utrdbe v Siegfriedov! črti, ki jih je porušilo francosko topništvo. Litvanska vladna kriza KAUNAS, 18. novembra. Havas. »Ministrska kriza bo skoro rešena. Od 21. novembra dalje bo na vsem teritoriju Vilne edino plačilno sredstvo litvanski denar. Preseljevanje narodov BERLIN, 18. nov. Iz pokrajin, ki so Sedaj pod ruskim vplivom, bodo izselili 115.000 Nemcev, Rusov in Ukrajincev iz pokrajin pod nemškim vplivom pa 1 mili-> jon. ŽIVLJENJE NA FINSKEM NORMALNO HELSINKI, 18. novembra. Havas. življenje na Finskem je postalo normalno. Roosevelt je izjavil, da ni mogoče verovati ruskim pripovedkam, da misli Finska napasti Rusijo. JUSTIFIKACIJA VOHUNOV BERLIN, 18. nov. DNB. Včeraj so bile izvršene tu tri justifikacije vohunov, ki so delovali v korist sovražnika. Četrti vohun ie bil jiistiHciran drugod. SMRT EKVADORSKEGA PREZIDENTA QUITO (Ekvador), 18. nov. — Reuter: Predsednik Aurelio Mosquera, ki ga je pred nekaj dnevi na seji vlade zadela kap, je umrl. Odrejeno je osemdnevno žalovanje. LITVINOV DOBI SINEKURO MOSKVA, 18. nov. Havas. Imenovanje Litvinova za šefa informativnega oddelka osrednjega komiteja sovjetov se tu ne potrjuje, pa tudi ne zanikuje, če je stvar resnična, smatrajo, da je to neke vrste sinekura ali pokojnina po dolgoletni diplomatski službi. Litvinov stanuje še dalje v poslopju komisariata za zunanje zadeve in na razpolago ima še vedno sijajno modro limuzino. Dr. Korošec in cen^?^?•*®5!, .Nevine, jupnto S NESREČA AVTOMOBILA HOLANDSKEGA PRINCA AMSTERDAM, 18. nov. Stefani. Avtomobil princa Bernarda je na nemški meji trčil z nekim vojaškim tovornim avtomobilom. Princ je inspiciral holandske čete in je tik pred karambolom Izstopil iz avta. Ostal jc po naključju nepoškodovan, dočim je njegov šofer težko ranjen. VRAČANJE BALTSKIH NEMCEV RIGA, 18. novembra. Stefani. Iz Rige in pristanišča Liepaje je odplulo v Gdinio 3500 Nemcev. VErfi pw^OVANJE NA DANSKEM KJEVENHAVN, 18. novembra. DNB. V družini danskega prestolonaslednika Fre-derika, ki se je 1935. poročil s hčerjo švedskega prestolonaslednika Adolfa, pričakujejo prvorojenca. POTOPLJENA NOVA NORVEŠKA LADJA OSLO, 18. novembra. Norveško zunanje ministrstvo javlja, da se je velika tovorna ladja »Arne Niedee potopila. Od 40 elanov posadke so se štirje utopili a več jih je lažje ranjenih. «,?2X.CAN AMERIŠKl IZVOZ m-a' * nov- Rcuter. Iz- v*?z A se ie povišal v oktobru za 14 odst. napram septembru in 18 odst. na-pram oktobru 1938 JRZ za Prekmurje, Prinašajo v ^ številki odgovor lia trdi'Ive , $ slovom »Prekmurskemu I ^(>| podpisom »Volivci Mihaela «, tej priliki ostro napadajo knji ^ »Miška Kranjca. »Med drugim _ se je Stojadinovič »zrušil iavn . svobodnih volitev in zrušil ga J , 3 rošec ravno zato, ker je Prelo®L ; besedo, da bo izvedel sporaz,u^tononiijfl. ter dal njim in Slovencem ajoao Dr. Korošec in ljudje njegove pokazali skozi 20 let odkrito ^ zen do slovenskega ljudstva, dosegli svobodo ter jo ohranili. borili neustrašeno za avtonomij« ^ mo Slovencev, temveč tudi n na-lo tedaj, ko so voditelji hrva_' frali-roda sedeli v vladi ter vodi _ stično politiko. Te resnice ne nobena laž, ker jo potrjuje ^ zgodovina vseh 20 let.« Borza. Curih, 18. nov. Devize. Pariz 9.84 H, London 17.37H, Ne\vyork 445%, Bruselj 73.20, Milano 22.50, Amsterdam 236.50, Berlin 178.50, Stockholm 106.20, Oslo 101.20, Kopenhagen 86.05, Helsinki 8.80, Buenos Aires 104. Mariborska napoved. Malo' oblačno in stanovitno vreme. Včeraj Jc bila najvišja toplota 15.2, danes najnižja minus 1.4, opol dne 9.0. Hrvatskcm, ako bi se pridelili Hrvatski, bi pa bili v njej združeni večinoma vsi Hrvati, dočim bi bilo na Hrvatskcm skoraj 2 milijona Srbov. Problem je z vseli stališč težek, a zadeva izključno le Hrvate in Srbe in sc zato vanj mi Slovenci ne moremo me- šati. Prepuščamo ga njim z željo, da bi ga rešili tako, kakor bi bilo najbolje za moč in vztrajnost naše skupne države Jugoslavije. Želeli pa bi vendarle, i bi sc muslimani končno narodno opredelili za eno ali drugo skupino, kajti trajno jc tako vnvesniakapstvo nemogoče., -f. Dajte nam čimpref V tem smislu razpravlja »Hrvatskega dnevnika« in 111 ^ ugotavlja, da so Hrvati ^ua„r°’ llV< UKCHavija, u.i -.VjUpUir. parnike. Vse svoje sile n°cej. za svoj razvoj, za gospodai ^sc tev in prosvetni napredek. enako občuti pri izobrazens ^» kmetstvu. Hrvatska kot »a ki Kmetstvu, llivcusna .j,e|lt, - skega naroda mora biti bo služil ustvarjenju teh ciU pa lahko vrši svoje delo le je narodno predstavništvo, Vsa hrvatska javnost nestrpn vsaj pisa sabornih volitev. Pravoslavje Je * Strinjam se z izjavo škofa ** je naglasil, da je srbska zS od fanatičnih persekucij D % stopov z vere v vero. 1° tradicijo morajo Srbi obratuj v z se, je dejal na obisku sai«0. zn# pravosodni minister dr. L. Vloga cerkve v Naše delo za Hrvatsko *??eaiiziha’ roda v duhu krščanskega 1 ti proti korupciji in nemorali., . $ ših plemenitih narodnih solidno in trdno narodno ^v, janje zdravih socialnih o^ jj h proti degeneraciji, mater^ ^ dn » verstvu tako v tisku, ht d'za nem, javnem, -socialnem ;» g«, življenju, piše »Katolicki ^ Varievanjo »a Železniška uprava bo s s ,t skirn obratom prihranila 1 F', F-Flž064 Pri nas bo .oral Jgjj* Pri nas bo torej. L , ' ira f promet, prihranila ze‘Lnljslfal0, ^iona dan. Spet nekaj, cc ^nLrthfa d° našajo proge v Sloveni! ka državi. .^9 Koliko ostane delavc« *. ^ Industrijskemu f skrbi s prehrano za Afrij že, prevedene a h * is^L v Hrvati čitajo o vSf ie’!rni K’ samih sebi. Skraja Rul1 samrn seui- .* n Slastno kulturo, izagrebški grebu Do *°’ ,2‘ novembra, je bil v Za i6nsko k *£n elj novi stranki, Slo žrebu sa J!! delavske stranke. V Za skifi fiph ° Z^°’ kar na d°mačih sloven en m bilo mogoče. !wfe?bJIJa ie v dobi Preureditve. Usta Vladimir Kreft - o- - picuieuiive. usta- & d7žavnTMne Hrvatske daJe Odgovor-1 2a "J™ 0m Vdik0 de,a in skrbi. Ovi- ra za nvi‘ eiK0 dela !n skrbi- Ovi- sebne 1 ' P°iavlia treba je po- VSe težko?! Sti ,'n uvidevnosti, da se ,0|iudstva iPnja JSki odstranjujejo. Za ^1°. na a •*u?.os!aviie z nestrpnostjo ča-r'a novih t VrS!^V z£radbv'c naše države f!ai Prinp^ "16 ’- ki nai bodo bajni in Vencev6« ° Fuds*va zaželeno sožitje v ’ Hrvatov in Srbov. ^ditev^P ,tezkib ^asih se vrši ta predem L •• ® Peščice ljudi, ki se ne *'i° ovi«t-Jajniti s 26‘ nvgustom in ho-■ ^avi * - za konsobdacijo prilik VI.P°Vzro£a bdi evropski konflikt fej,„ !tn na oblasti resne skrbi. Kljub -^avij T u.verjeni, da bo narodom Ju-^redi*0 ,ranlen m*r in da se bo celotna l%VQ-ev države kmalu izvedla v zado- ^rodno 7eJ'ke večine prebivalstva naše une države. litičtig la.doba n> najprimernejša za po-SjTleri Cl'e' "Poda ker se razvoja v tej diti in s71°re zaustaviti, mu moramo sle-slim°) 'Jati pripraviti vse ono, kar mi-nob'dobrp° Za narod ‘n državo v bodoč- dvajSe(].^ni> kar smo doživeli v prvih skupne države, še posebno pa pred in po lanskih skupščinskih volitvah do današnjega dne, se je pokazala potreba po ustanovitvi političnega giba n ja, katerega jedro bo tvorilo kmetsko ljudstvo, to je kmet, žalar, bajtar, kmetski obrtnik, viničar, poljedelski delavec itd. šestdeset odstotkov prebivalstva Slovenije je kmetskega, ostalih 40% odpade na ostale stanove, med katerimi zavzema industrijsko delavstvo, kot najbližji zaveznik kmetskega ljudstva, prvo mesto. Znano je, da prevladuje v kmetskem sloju mali posestnik, katerega borba za življenje bo sorazmerno med vsemi pripadniki sloja najtežja ali pa vsaj enaka polo žaju, ki ga imajo poedini člani številne kmetske družine. Bistvo gorja pa je enako za ves sloj, bodisi da je to kmet ali poljedelski delavec. Velika večina članov kmetskega sloja ima še vedno svojstveno kmetsko mišljenje. Kakšno je to mišljenje ni potrebno razlagati. Razumljivo je zaradi tega, da stremijo kmetske množice po lastni politični organizaciji, v kateri bodo imele odločilen vpliv in s tem tudi jamstvo, da se njihovih interesov ne bo zapostavljalo. Želja po takšni organizaciji je bila v nedeljo v Zagrebu manifestirana. Res, da za slovenski narod ne predstavlja 237 delegatov, ki so bili na zborovanju misli vsega slovenskega naroda, nego trenutno celo manjšino, toda kljub temu je potek zborovanja pokazal, da je bil pri večini Izbranih namen jasen in iskren: izbojevati si boljši življenjski standard. Ta želja pa je zapisana v srcih tisočih in tisočih slovenskega ljudstva. Kdo jo bo uresničil, je seveda drugo vprašanje. Ne oziraje se na to, je bila naravna posledica te želje ustanovitev stranke kot oblike, s katero se lahko doseže zastavljeni smoter. Stranka je dobila ime kmetsko-delavska, kot znak, da hoče skupnost dela s sorodnimi stanovi, ne da bi pri tem zapirala vrata za pripadnike tudi ostalih stanov, ki čutijo isto, kakor kmetski človek. Program stranke pa do potankost kaže smer njenega dela. Prvi korak je bil storjen, sedaj sledi delo in samo delo. Začasni zastopniki nove stranke, ki pripadajo za enkrat mlajši generaciji, katerih mišljenje in pogledi na naše javno življenje se v večini razlikuje od mišljenja in pogledov svojih očetov, se dobro zavedajo težav in nevšečnosti, na katere bodo pri svojem delu naleteli. Preteklostnc izkušnje in zgodovinski razvoj jim bosta vodnika v borbi za narodno in ljudsko pravico. Pot bo realna in demokratična, bodočnost pa bo pokazala ali bo novo gibanje zajelo ljudstvo in ga tudi prisvojilo. Napačno bi tudi bilo, če bi kdo smatral, da je nova stranka bila ustanovljena predvsem zaradi bližajočih se volitev; njen začetek in končni smoter imata mnogo globokejši koren. Iznesel sem nekaj potrebnih misli, ob Rl v novem zavitku ©d»ce?©lMm»< Higijenski — zavarovane proti nečisfobi — pri prelomu brez izgube! Oglas reg. pod S. br. 5833 l. III. U-39. koncu po dodajam in poudarjam: Mislim, da so že danes vsaki napadi s katere koli strani odveč, če pa bo novemu političnemu gibanju usojeno življenje, to ne bo rušilo slovenske narodne skupnosti, tudi ne skupnosti preprostega ljudstva in bo branilo vedno in povsod interese slovenskega naroda in jugoslovanske države. ■ ■ minulih dneh je bila poleg Radivoj Rehar maini imperij ^ ta|V 0SlPTed'iu svetovnega zanima-H^vrna Holandija, slovensko Ni-Hriai5 holandsko »Koninkrijk der Grozila ji je nevarnost podora, ki naj bi utrl nemški 0 tiaju. Za hrbet Maginotovi črti in Poijg. .iih pomorskih ter letalskih a,!,a ^, uapad na Anglijo. Holandija . Uredila nujne varnostne ukrepe EPMCEJi I Bfl v * '“o !%ja celo poplavila del svojega L?*! "im . jko so bile te alarmantne Pa j^Jidene ali neupravičene, je K h0| dti’ splošno se pa trdi, da je dOlj teh!ldska vlada za svoje ukrepe n*k raz-l°Sov m da je Nem-jjj. a svo-jo namero šele tedaj, ko iač* škodnC*a,a’ da ^ tvarna in mate-t« ■ korfr CKa vd'ora odtehtala even Vsa; Neposredna nevarnost je ? cnkrat minila, ali je vsaj Izjave1" S° !Kdrddc tu SevK°ST IN prebivalstvo ŠMzvT f1o,andba s-pada kot evrop-Zavzp016^ male sile, kot kolonial-si'le "m- prav za prav že Položaj V, kv. Jfna Površina meri samo «0 .kak0r \ i- le nekaj tisoč kv. km kl^mije ei0,kupno slovensko narod-|ačl'iic>na ,na njej pa živi skoraj 8 in W km p! ’ a'l Povprečno nad 235 S 15 P nar°dnosti.je 71 odst. Holmci1 Sc nek7t,MFlarncev’ 14 odst- Fri" S Qer, Nemcev ter 2idov. Ho- i1CrJyani in njihov jezik je pre-Qem Clno in angleščino. Prav Ss^laki tudi Flamci, katerih KVa sosedne3°R?0raj P0,°vic° pre- r \^rm " , e!?Ije, 111 Frizl- oaj-9,-ie a W\ tun) | 'iadstvo, katerega °dst. a 7° na Nemškem. Po ve-’ katoii?:-rzavl,a'nov protestantov, n°v, 8 odst. brezkonfe- sionalcev, 2 odst. izraelitov itd. Narav- [ ni'prirastek na leto znaša skoraj 100.000 ! duš in je prebivalstvo v zadnjih 10 letih ' naraslo skoraj za milijon ljudi. POVRŠINA ZEMLJE Holandija je po površini skoraj izključno ravnina, nekaj gričevja ima samo v Maastrichtu. Ob meji Belgije in Nemčije se širijo velika barja in pašniki. Za poljedelstvo prikladne so le višje ravnine, nižinske so pa za vrtnarstvo in živinorejo. Te ravnine so deloma nižje kakor je morska gladina in jih varujejo pred poplavo umetni nasipi in črpalke, katere gonijo največ tako imenovani »mlini na veter«. Te pokrajine se dajo zato poljubno poplaviti ali potem z izčrpanjem vode zopet osušiti. Mesta, trgi in vasi stoje večinoma na takem ozemlju, ki sega nad poplavno nižino. Zaradi tega ima Holandija z rekami in prekopi 4800 km vodnih poti in le 3705 km železnic. Država je zelo rodovitna, umetno namakana in kot lastnica delte Rena in Selde prometno izhodišče velikega zaledja. Pomorska sila je postala že zgodaj in ima sedaj domovinsko trgovsko mornarico, ki obsega več kot 3 milijone reg. ton. Za ostali promet skrbi 70.000 avtomobilov, 40.000 tovornih avtomobilov in skoraj enako število motornih koles. Drv, premoga, gradbenega kamenja in vodnih sil ima premalo, pač pa ima močno industrijo in živinorejo VISOKA STOPNJA KULTURE Holandci spadajo med najkulturnejše narode na svetu. Nepismenosti ne poznajo. Velika mesta omogočajo velik razmah umetnosti in znanosti. Holandski sli-karji, kiparji, glasbeniki, igralci itd. so bili že od nekdaj slavni. Njihovo glavno mesto Amsterdam šteje skoraj 800.000, Rotterdam 600.000, rezidenčno mesto Haag nad 450.000, Utrecht nad 170.000, Haarlen (kjer je tudi precej Slovencev) nad 140.000, Gromngen 120.000, Eindho-ven pa nad 100.000 prebivalcev. Mimo tega imajo še 11 mest z nad 50.000 prebivalci. V vseh teh mestih izhajajo do-ditan’ dnevniki in igrajo stalna gledališča. Prav tako je močno razvito šolstvo, od ljudskega preko srednjega in strokovnega do univerz ter ostalih vi-sokih sol. Javne knjižnice, galerije in ijuasKe univerze izpopolnjujejo izvrstno izobraževalno organizacijo holandskega naroda, kakor tudi holandskih Flamcev ILfT' Sedaj deIlIJe v Holandiji tudi slovenska operna pevka in filmska igral- Mariborčimka Erika Druzovičeva. kolonialno bogastvo : n Vf7°° *varno ’n Politično moč pa čr-Pa Holandija iz svojih ogromnih kolonij, LB0MSAc)ApAl4ry|, UJAHPAi) 1 O O ki merijo skupno skoraj 2 milijona kv. km, torej približno polovico evropske Rusije, in v katerih živi skoraj 60 milijonov ljudi, pretežno Malajcev. Glavno skupino teh kolonij tvori Holandska Indija, t. j. otočje, ležeče med Azijo in Avstralijo ter Indijskim in Tihim oceanom. Te azijske kolonije merijo same I milijon 900.000 kv. km. V Južni Ameriki leži holandska kolonija Guayana, ki meri 135 tisoč kv. km, a šteje le nekaj nad 130 tisoč ljudi. V Aziji (Holandska Indija) pripadajo Holandiji vsa Sumatra, vsa daval.ves Ce'tebes, večji del Bornea, manjši del Nove Gvineje in Mali Sund-ski otoki, Moluki itd. Najpomembnejši je otok Java, na katerem živi nad 40 milijonov duš. Otok je ves preprežen z železnicami, ima izvrstno upravo in več večjih mest, med katerimi je glavno upravno, trgovsko, politično in kulturno središče Batavia. Ta kolonija ima tudi lastno trgovsko in bojno mornarico. V Holandski Indiji (holandsko Neder-landsch Oost Indie) stoji na čelu uprave generalni guverner, a tudi vsa ostala višja upravna mesta zavzemajo Holandci, odnosno njihovi čisti in mešani potomci. Ti poslednji, rojeni iz zakonov Holandcev z Malajkami in le v redkih primerih Holandk z Malajci, igrajo sploh vazno vlogo tudi v trgovskem in ostalem življenju, ker so zelo prikladni za živ-jenje v tropičnem podnebju. V Bataviii ki šteje nad 325.000 prebivalcev, stanujejo Holandci v mestnem delu, ki leži na vis.ni nad pristaniščem, do koder vodjo železnice, tramvaji in avtomobilske ce- služho vT 7e,meSt° hodi* samo v vo Tam Ie vzdušje bolj zdra- šča zlJdalfč' t?6 V‘le’ zabav'šča, igri-vehkf mSf kincmatografi itd. Druga velika mesta so Soerabaya z 270.000, ^arang,z 200.000, Soerakarta s 170 ,^neils s 1Saoo° in Djokjakarta h. 100.000 prebivalci. Kakor Holan-ua, je tudi Java strahovito obljudena in pnde okoli 320 LJUDI NA KVADRATNI KM. 2ato pa so ostali otoki redko obljudeni, komaj z 10 prebivalci na kvadratnem kilometru. Trgovinska mornarica Holandske Indije ima nad 630.000 reg. ton, dolžina železnic znaša okoli 7500 km, motornih vozil pa je tam okoli 90.000. Glavni pri- (NADALJEVANJE NA 4. STRANI) Stran \ IšmmšgkI u&ori-na Slovenskem »V e č e r n I k« Poglavje iz najtežjih dni kmetske grude Josip-' Mravljak / Socialno ©beSežf® naših prednikov pred kfitelskimiiiporri ' Sicer ne edina, gotovo pa zelo, ako ne najbolj svetla točka v slovenski preteklosti so kmetski upori. V času, ko je bilo v deželi domala- vse javno življenje, gosposki stan, obrtništvo, meščanstvo, v velikem. ako ne pretežnem delu tudi duhovništvo tuje, je bil kmet edini reprezentant Slovencev. In če se . je ta od vseh zatirani in izrabljeni, od Turkov oropani in od najemnikov oguljeni ubogi ratar brez tujega vodstva upal, .postaviti se v bran svojim tlačiteljem, se mora to z ozirom na, okolnosti cenili pač neprimerno više, kakor pa slični pojavi v Nemčiji, Angliji, Franciji in drugod. KMET IN NJEGOV.V PRAVICA Medtem ko so bili še za prvih križarskih vojn kmetje po veliki večini brezpravna raja in živ kapital zemljiškega gospoda, so se v naslednjih dveh sloleljih predvsem po prizadevanju cerkvene gosposke prilike za kmeta vidno zboljšale. Prej suženj, je dobil polagoma nekoliko človeških pravic,, predvsem glede lastnega zemljišča. ženitve in osebne svobode, potem pa so začeli njegove redne letne da-jaU-e tudi zapisovati vlako imenovane urbarje, io so seznami vsega donosnega zemljišča in dajatev od teh zemljišč v denarju in v naravi. Namen tega zapisovanja je bil naravno ta, da ni nihče ne mogel podložniku*- s-v-o-jevoljno zviševati dajatev in da bi i gosposka i nevoljnik vedela, česale jima je držali. DAJATVE VSEH VRST Kljub tem zapiskom pa so v drugi polovici XV. stoletja nastopile taksne prilike oziroma neprilike, da se gosposka pri najboljši volji z dajalvami, (loiučfninti 'v urbarjih, ni mogla več zadovoljiti. Dotlej je'krnet po veliko-t>ll in donoshosli zemlje, ki jo' je iniet ponajveč v dosmrtni užitek, odrajlova! letno zemljiškemu gospodu redne . (lajalve, nekaj davka v denarju čiliž); Aukaj pa V žitu in nutfih' služ-nosUn (jajca, pisoeUi, kapune, sire, o\ce. kozliče, prašiče, drva in drugo}; razen tgga je moral opravljali tlako, ki tudi ni bila pretirana. Med i-edhe oajalve je še šteti desetino, ki se ‘je dajala cerkvi ali graščakom, KT šd jo irte.ti od cerkve v zakup ali v zasbl^o. Med izrednimi dajatvami sta bili znatnejši nasehiina in smrtnima, manjše pa laudemij, feoduč fakse, ženitne tak-' se iir upravnikove 'pristojbine: KMET IN. GRAŠČAK Urbariahie, dajalve, lorej činž, dajatve v nrfravi in tlaka, so bile prav za prav nezvišljivc! Toda kaj je hotel zemljiški gospod, ko so pa njemu začeli predpisovati vedno večje graščaki? In ker li zopet niso. imeli drugih dohodkov kakor od svojih podložnikov, je jasno, da so končno padla vsa bremena na ubogo .' paro kmeta, ki ftje "že i lak 'iieposfeclno do-vojj trpel. • • • t DENAR ZA VOJSKO Denar je moral bili, in hočeš nočeš, pravica ali krivica, nevoljiiik — plačaj! Kajti tudi deželni stanovi, ki so končno sami bili graščaki, niso vla-steMnov nič vprašali, od kod bodo Li dobili zvišane zneske: reparlirali so zahtevane izdatke na gosposke. Tilde o je umljivo, da tudi dajatve,- točno zapisane v urbarjih, niso mogle več držati. , . ... BRAMBOVCI Z GRUNTOV Razen lega.je mo ra 1 .v,, oj>r.anjJ As-de-! žele vsak peli, deseti ali dvajseti mož na vojsko (deželno hrambo), domači p.a so morali dajali, priprego, .stanovanje. in hrano vojakom. V. okplišu gotovih mest je oblast naložila kmcr loin še pomoč pri popravilp meslije-ga obzidja, graščaki pa so odvzeli podložnikom staro pravico planinske paše, lova in ribolova; prepovedano je bi Ib kmetom tudi kupčevanje na deželi-. kar je le škodilo domači obrti. BREZUSPEŠNE PRITOŽBE - Deloma pa je zvišanje dajatev povzročilo tudi dejstvo, -da je1 fio šle-*' vilnih vpadih .sovražnikov ostalo precej kmetij noobljudenih, pUslih. Sovražnik- je ljudi in -živino, kar se ni rešilo pravočasno,' odpeljal. Tudi la I delež ?še je- moral potem porazdeliti na zasedene kmetije. Iz istega vzroka V M a r i h o r u dne 18. XI. irale gosposke zvišati tudi tla' , . ° inntmcc, \Slfe* so morj saj bi sicer ne liilp dela pri gradu opravili. Pri lakih.razmerah je povsem^ umljivo, da so krneljc postali nev J ni in so se uprli u da se davščin. Začeli so se ;Sliab* ’ ‘ r0. posvetujejo, l.alco in^aj uae ^ ^ li tem neprihkam. isas^a ,l‘ y s0 tožbe- na svoje gosposke, p & celo depulacije- za ntipomeč k -ci* : ju-.****- --vse «eve.da>rtKHUflH^ ^ Pa še eh • nedo^atek'Miior.mo nezactovoijst'11 •istran- med> glavne V/crokč kmetov: silno'malomarno m 1 ,..na sko/ da krivično pravosodje) Pia ... A A -6t>* t Umljivo jc- St; najvišjem »mestu. ' lu prav, gospoda nikdar m dala ki imel stokrat prav.-.W ptl- Če1- i« Ulici siuiu«' r- J.. 11- krat -je pač-- Veljal « & je cet J Wle te rane za-celjene, Si morali čutili kmetie divja- n.fe Haiiiffkirčhiicrjevih jem,Tikov, ki so čakali „a piačilo ostale ftic.7.de: vPd°)->rii)c tcli homalij, koroški župnik Llirest pruvi, da se je zgodila v dezeb laka škgda da je ni moči pdpišail Polem so prišli vpadi Turkov, ki so ropali, požigali, odganjali živino in ljudi in. pustili za seboj same pustote. Še ne dovolj tega, so prihruli poleni Ogri, da poberejo še to kar je ostalo. Tako* je razumljivo, da skoraj ni bilo kraja ki bi ne bil več ali manj trpel od le ali one invazije. Proli vsem lem nasprotnikom pa sla morala cesar in dežela postaviti vojsko in sc branili, in hi vojska je stala mnogo denarja. Kdo naj bi te zneske plačal če ne Izd® Boli* ječanja Kobariškem In dalje grebena Ojstrice, .. ^ Ko- sem -preteklo poletje zaključil syejo postave. V rokah-Httek z naslovom fu-jega Bajta, nad cesto, Iz nje., stop« to po .naši severni meji od Maribora do delodajalca.'. Kje najti pri nas dela? Javna de- Biia je v Ljubljani kot kuharica, ,. . lnihiskih planin, Sem na Vprašanje,, kako je la?- - - zdaj živi' pd sinu. • v ,riierSP^M ............................. ^ ~ s-’ -GramSarji^TES gostoljubni turo po .naši severni nitji od Maribora do Kamhiskfh planiri, Sem na Vprašanje,.'kako" je izpadla, očfgovoril, da: je bila fo moja hajlep-šs tnra do danee, Živel sem s p,rirodo, živel'tu di z našimi ljudmi in-take ture so lujhvalcž-nejše. Letos nie je -žnovd’ zvabila. Iz središča Slovenije sem odpotoval v^ogro-ženo ozemlje nase“ševerne meje. Tu klije' vse drugačno življenje. Svet je tu v. stiku so sosed stvom, obraz ojjmejne zemlje razgalja dušo naroda, ki živi, v zaledju. NA SEVERNO MEJO Stik z ljudmi v znamenju pojasnil, navodil, nato pa k prvi točki programa, k Sv. Vrbanu nad Mariborom. Pod vrhom primorska 1'rČa v vinogradu. Zapustil je sončno Goriško in se za rit v aerrrljo -na. severni - meji, - Gotovo mdčan branik, žal, da jih ni več* r Za prvim vinogradoiji dohitim., žanjicl -— Oprezni sta,, redkobesedni. Onltraj njive mi pride hašffroti starejši mož z voli. Hlapec je pri. bližnjem, kmetu, doma iz Ptuja. Pozna Gorico, Doberdob, bil je ob Piavi in drugod. Ne želi si vojne. MeSečjio zasluži 10.0 din in obleko. Zna nemški, čita mohorjevke. Ob hovffm v'6dfi]aku globoko'1 v" jarku napaja 14 letni^ pastirček. Ze osem let je pastir in obiskuje 4olo. -Očb-je.-tesar. Preveč jih je bilff iti' fnoral 'je od doma. Plače nima nobe,-ne, le za hrano in stanovanje dela. Nemški ne zna, čita le slovenske' knjige. Strni breg proti-Sr, Križu. Voznik v kratkih hlačah, na pol ktnet. na pol gospodi Doma je iz.mesta, obdeluje zemljo.. Vozi vodo. To-u nad 'strašno stišb, ki1 ufficuje ’ ta del Kozjaka. Gospodarsko,'pravi, d* stoji ta del precej dobro, tes, živina, sadjfl-in dobro-'vino, dajejo zaradi; bližine . mest« presej .zaslužka. Opozori me na. lične kmetske hiše. Slovenski, izletniki fifihajajo fedkO, ve^iftom^ tujci/ Tik pod- Sv. Križem me začudi čista govorica in južnjaški Bn«?la(r mladega fanta; zidarja. .Odslužil je sv.o.w kader. Pozna se mu vp'‘v-. O razmerah tam prek6 je' imel svojo Sodbo. *WftvT, da je najbolje tfema. - Onkraj Sv." Križa dohitim fiaslednje -Intrb dva mlada moška. -Mlad -ot»rtnik^tuj državlian toži, yJo meji. Nad MoŽilnikom kmetska hiša, zakoli-’ čez. mejp in nazaj do meje. čtiva.J- čena z' 'mejrtlki. Velika^neprijetnošt. -foomačiii na Prevbjef Srna. Na prtlazir io _ w iz- strastjo govori o lovskih stezan V zasluži komaj 15 din na dan, če dela v goz- strastjo govori -du,- če-žge oglje, pa 10 do 12 par od kg številni divjadi, oelia. — -. . _ . < Ytii°li!?P Jn Jiasprotni..breg. Na,- flf ' . ' - ... c ' v, uuniiu ju t)id^iuii:i.^i'';v .- Gozd pod Kapuharjevim vrhom. Pod veli- poleglim'žitom me dohitita dve kim križertr^nabirži osemdeset letna, ženica lakoj načneta živahen pogovof-SMfiljitdrTaži-o -današnjih- časi!?, preteklost-'je Ana'je to. Starejša obiskuje SolO. bila lepša in boljša., -Vzgojila je celo vrstp senv odlpžil v hiši svoje breme,-L-pj, p e. otrok brez podpor. DaneS je pa težko, lločejo kazovat številne hleve. Stara o.- 0 tJ (r0. jnnogo otrok, ati so nerabni, za delo. njena zaradi bolezni na sobo, m Dolga, in ptfSTa pot'pfotrSv'. Jerneju. Nikjer rali. Delavcev; ni. Pomagaj si s s«{•,$'*'’ žive duše- tf ozk-i grapi? Opuščeni-mlini. • Sv. ci. šola. je daleč, pot pretrganj; • Jernej, nato „v.,dolino. strmem, bregu se glavje, o šolah in poteh. _ koscC '"hiaS' ustavim na kmetskem dvorišču. Kmet odloži Na planini Olševi srečani se o a sekiro in prisede. Samozavestno govori, ču- krepki dekleti iz Koprivne. ^,„Vf|i £rei, V:- dah so nu, da ga imajo v pesteh kremplji iz in dalje k Sv. Duhu. Stražar se je ^ , neurju na svojo postojanka AJ ‘^j, pls * Logarska dolina.7 Preko doline. SAMOTNE SLIKE Visoko v bregu- srečam fantka. Ne razume slovenski. Ali je mogoče? šola je daleč — Naše obmejne šole, poglavje zase. žnpniku. T oži iti se razburja. Povejte doli, da smo siti obljub in besed. Ljudje so postali brezbrižni do vsega,- Tt> je nevaren pojav ob meji. Par besed, izmenjam z bivšim županom v Pernicah. Mož ima bide' naivec zaslug za fo, da je kraj ostal v Jugoslaviji: Pokaže mi luknje, kjer so stale strojnice. — Ljudje z-tve sedaj samo zase, prevečkrat so sončno dolino/ na . KreKo »kranjsko« stia*1 slabe . a doti ... .rkacije.* Oskrta povsod Enako prenočišča. Ll|jdje se ^ Kraji lepi, a ^apnšeerii markn novsod IN.,BILANCA? ~ , in - - • slabe Potla d#a brf) prijazni in gostoijl!,bru;,,^ie!ni 30 Veseli so vsakega obiska, hva ^ ko toplo besedo. Ne ival< ilabo, pa,dai°nišo p®; jv Gospodarsko stoje smuv, r- DtSu, bičkarjem. Tudi moralne^P^f z najboljša. O narodni zavedti irpž° otrok sC J i vzljubili mejo. Vse ..flit^v-d01'^ naj , ^ v UlCVCLKldl rtlTP'.- bili ze razočaram. Pjeveč skrbi imajo. jemanti, scv.cda, ni govora, ejnike>-, ^el1 Vrh Košenjaka. Sv. Vrban. Mežnarija Rev- Pomoč? Zgradite mogočne ! .iole ?b. * na, raztrgana bajta s ‘krnvico, ki jih redi. Sta- žefl. škandal je, da im»nio taKt,. ,;0 koroškem Dravograd. Mesto ostaja za menoj. Preko mostov na Koroško iti dalje proti meji. KmeU skl fant me dohiti. Kam? čudi se moji poti, J1? me razumeti, černeče.‘Dalje oroti Libeličam sam. Ob mogočni Dravi, i' ki ‘ mi se.vei-ivi. ,mejo. h. in vzbud' pravo spoštovanje. Cesta slabti. Predvkem pa ljudem k « Libeliče. Razgledujem se po vasi. Za menoj Dvignite cene lesu m z -:a pred^f(j#^‘ prisopiha mo-/, postave. Kam? Naprej. Legi- žene kmetije. V$a; S Jima tu Prub timaeija? Zadovolji se, postane in razgovarja- kulturno žarišče, Ljubi, \tn olx„i t« « * —«s i renntek v maj nauči pisati in '^ .j^avlj^Ljit/C bajtarja- dobre Slovence, zavedne c- - ^ori iži 10 din šd)te ilčiteljem drii5tvnob ffief ; datjevnlne sola. Ustsnavlja.l^žbenCe oo ^ i bremenite druge cir/avne . . yci izve tr I Tudi ti bi lahko biti dobn - (ie šaro be. Odprite 'številne knjizj«^ tujski P^-horjevk. tudi drugih. Skrbi i ^ Napravite nove poti,- ma.f'. izK’ po)rt>btm, reklamo-1^, • zasi.V*s *> v J ' J ' U lu 11 V. 111 y -....... . va;. so^ a^ac^cniija tabora CMD. Vstopim, za delo dovolj! Učitelj govori. Na oder stopijo taborjani in — r_ , zapojo »Hej Slovani«. Udeležba: ženske in j /w.nii iFVANJfc ' otroci. Moški kegljajo v bližnji gostilni. Ta-i INAUAlfd - borjani so navdušeni. Kdaj še ni bila mladina delki so kavčuk.riž. trsa), tobak, kopra« c®3’TtroJei. za, dišave ter lir®‘lT! ji(1 je vsli^a, j!i-zlato- in srebro. Kološa ■• h0W da bo v bo-Ld.ATTle1st0 Ljubljane gostovalo marina da!iS2e v Celju. Priznati je 4aje’ a Je ta vest prišla tako nenadno, ni bilo PrTa niti verjeti nismo mogli, saj fc&nr«. P°voda nit> Pogajanj, saj za ^itvp * ° niso vedeli do niene iz- tea -j,1 so°dločujoči člani prosvet-* VspTI na maSistratu. Zgodilo se' d j "!nadno- da so celo ljub-2vedeli ^ krogi za spremembo bila <-n,.Se e lz čas°Pisov. Publika pa je sprva prav skeptična. ^ soPhTaValCi mariborskega gledal i-saj n;,, te spremembe prav veseli, ^orsk-n PIia j n. dvomili, da se bo ma-nari ^leda'>šče izkazalo in prav do-Jaoi. vajrVal0 gostovanja za Ljubljan-sltetnu so tud'’ da ]'e marrbor- %a ^ C. u tak polet ven iz Ma- Potreben, ker daje novih k w 'n VzP°dbud, igralcem nudi ne-ijj (jjejmemk 'n — morda — tudi ne- ^J, stava- c;i? naPovedana prva pred-d°v&(jTm ,lawov PygmaIion. Iz prve ra-ftbor z p’ da mogli primerjati Ma-!išže> j~luWjano, je šla večina v gleda-Prišl’a v°ra-' kar napolnila hišo, saj je stalo m s'edaliŠče tudi okolica, da je -ec* Predstavo pred gledališkim , kal Zastor se je dvignil, Vse je šlo kar dobro. ' omenjal neizpiljenost neka-;mu niso igralcev, ?*,jem •narihkj avtomobilov, kakor jih ni v 0V/ bil izvoljen pripravljalni odbor za abof t M • Slovenske kmetske stranke. ,Ta nalogo, organizirati ptranko po %tZ n okrajih glasom v Zagrebu sprejetih %i l *er stopiti v stik s sorodnimi skupi-%*Uša[ naj bi doseči fuzijo ali vsaj so-riCJie z nijmi. Po večmesečnih razgovo-•Jiecj f °nferencah se je končno dosegla fuzija '8f(>Du 10 zvanimi »Miadokmetijci«, ki so 'iorij?'?0 svojih predstavnikih v pripravljalne. ^ r >n v eksekutivo Slov. kmetske stran-Ostalimi demokratičnimi skupinami so se % Jogajanja v tem smislu, da bi se osno-??iron. slovenskega delovnega ljudstva ■ k it *fn!etsl§jQV ut|va Slovenske kmetske stranke je v a^'aj°čim predstavnikom slov. de-ki°dtln sporočila, da je v načelu Jfenimi anic.? nieie Sv°Je«a srca- Lo,il sem se še C 'udi 7 ,orSani7.iranja našega kmeta i "ki0 slcJV;,n ,eselie"' dal svoj Sn'islu "a delovnega Iji pristanek ^rt^—**«u. ljudstva v gor- Sl^nl s!ov 'l(l.f,nevi Pa Je izSel tiskani lefak Siv • Na P vne?;a ljudstva, ki se imenuje ^ w,lziavlin~ 'etnku se nahaja tudi moj dar -/.f ,’ da nisetn da! svojega pod- Dn-r.tVa t 7a Strantfn _____ o Iz Legije koroških borcev. Glavni od-bor Legije sporoča članstvu, naj prijav (prošenj) za podelitev spominske kolajne in overjenih prepisov vojaških dokumentov zaenkrat še lic vlaga in ne taksira. Vsakdo naj počaka, da prejme predpisani obrazec prijave od sVoje krajevne organizacije, člani izven krajevnih organizacij pa direktno od glavnega odbora. Vsa potrebna navodila in pojasnila bodo obrazcu prijave priložena. — Vse še neorganizirane koroške borce opozarjamo, da bomo posredovali in dajali navodila izključno organiziranim članom. o Itudarska inženirka. Na tehnični fakulteti v Ljubljani je. bila diplomirana za inženirko rudarstva gdč. Aneška Skopa-Iova. o Regulacija Drave. Med Lokami in Šentjanžem bo gradbeno podjetje inž. Pretnar reguliralo Dravo za 791.500 din. Z deli bodo v kratkem pričeli. o Pri Sv. Juriju ob Taboru je umrl nenadne smrti zdravnik dr. Ludvik Šinkovec. Zadela ga je možganska kap. o Kolikor je ProlHuberkulozna zveza mogla doslej zaključili svoje račune, je znašal izkupiček za razno propagandno c Kramarski In žKTnskl sejem v Št. Juriju pri Celju bo v ponedeljek, 20. t. mi, c Vlom. Neznani vlomilci so te dni vlomili v liišo posestnika Antona Steblovnika v Podgori pri Šmartnem ob Paki. Odnesli so raznega blaga v vrednosti 1300 din in 300 din gotovine. c Zaradi evidence za zimsko pomoč se je pri socialnem uradu mostne občine doslej zglasilo že nad 350 potrebnih. c Javno zaklonišče pred napadi iz ,rra-fc.t je začela gradili lik celjske postajo v Celju. Zaklonišče bo 21 metrov dolgo, 2 in pol metra široko in Sliri metre globoko. Gradnja mora biti končana v enem mesecu. c Sejmi v celjskem okraju so razen na področju mesine občine celjske, zopet dovoljeni, ker je slinavka in parkljevka prenehala. c Dciavei in nameščenci v Celju naj čimprej zamenjajo svoje stare poslovne knjižice. Nove dobe pri predstojništvu mesine policije. c Kulturni odsek gasilske Cele Gaberja vprizdri jutri popoldne ob 16. v dvorani Narodnega doma veseloigro „Lesena peč“. c Težka nesreča. Na postaji v Rimskih Toplicah se je ponesrečila 21 letna želez-riičarjeva"'žeria Krisiina Stoparjev« iz Laškega. Hotela je stopiti v vlak. pri tem pa ji je spodrsnilo, da je padla. Pri padcu si je zlomila desno nogo, levo pa ji je zmečkalo in so. ji jo morali v bolnišnici v CH1 ju odrezati. e ZdravtiiSko dežurno službo za člane OUZB ima jutri zdravnik s dr. Josip Čerin, Prešerap.va 1, c Nočno lekarniško službo ima od 18. do 24 t.’m. lekarna „Pri Mariji Pomagaj'' na Glavnem trgu. zaključeni, ker Zvezi posamezne njene edinicc še niso poslale svojih obračunov, vendar pa pričakujemo, da bo ta vsota za nekaj tisočakov še narasla. o. Avtomobilska nesreča na Pragerskem, sinoči je neki tovorni avto zavozil v jarek pred gostilno Berglez na Pragerskem. Šofer trdi, da so,, nesrečo povzročili trije moški, ki so šli sredi ceste. Avto je poškodovan. Ceffe c Delavsko kulturno društvo „Vzujem-nost“ priredi daxies ob pol 21. uri v dvorani Delavske, zbornice kulturni večer z lepim sporedom. Predaval bo tudi prof. Favaj Franc iz Maribora o Panevropi. c Miklavžev obisk na domovih bo tudi letos izvršila prostovoljna gasilska četa Celje. Naročila sc sprejemajo najkasneje do 3. decembra t. 1. v Gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva. Miklavž bo obiskal domove, le pri povbljnem številu naročil. c Predavanje o obrambi pred sovražnimi napad' iz zraka sc vrši v St. Pavlu pri Preboldu julri ob pol 0. uri dopoldne v Zadružnem domu. Predava kapetan I ki « Tos Franc. ' c Kruh se je podražil v Celju. Včeraj so stojnic v Celju v včljavo nove, višje cene kruiia. Beli kruh se je podražil pri kg za O.oO dm, polbeli za 0.65 din črni iii rženi pa za 0.10 din c Uspela racija. Celjska policija je ob sodelovanju orožništva izvedla v noči na petek veliko racijo v raznih privatnih sia-uovanjih, gostilnah in skrivališčih jter iz-sledila m aretirala nad 40 moških in žensk. .Jeri aretiranci bodo oddani, zaradi raznih grehov sodišču, nekatere ženske pa l>odo_ morale v bolnišnico. Aretirali so tudi več krošnjarjev, ki so brez dovoljenja prodajali manufaklurno blago.. e Kronika nesreč in napadov. 20 letni Josip Pratncmef iz Nove vasi priA Celju si je pri delu prerezal dlan leve roke. — 24 letna tovarniška delavka iž Brnice pri Hraslniku je doma padla in si zlomila desno roko. — 71 letnega preužitkarja Janeza Pobežina iz Cerovca pri Bog. Slatini je podrl na cesti neki motociklist. Zlomil mu je levo nogo pod kolenom. — 49 letnega dninarja Adolfa Vouka iz Pečovnika pri Celju, je napadel 'neki sosed ter ga udaril p oglavi in rebrih. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. _ ’’ p Poškodbam je podlegel; Čelan Rudolf, posestnik iz Zlatoličja. Preteklo nedeljo ga je zabodel v prša Zupanič Franc iz Slovenje vasi. Včeraj predpoldah so razle-lesili njegovo truplo. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ..Križ ob potoku*'. Češki film! p 21. novembra se prične zasedanje davčnega reklamacijskega odbora v Mariboru, ki bo presojal pritožbe radi previsoke davčno odmere na promet, pri-dobnino, posebni davčni dodatek na skupni kosmati promet, zgradarino in rcnlni-ho. Člani tega odBOra so: Oset Miloš, ve-letrgovec v Mariboru, Ceh Franc, veletrgovec v Mnrski'SObofl} Bm-eš Frane, urar v Mariboru, Soju Ivan, kipar v-Mariboru, dr. Juv;uj, mariborski župan in stavbeni inženir Šlajmer v Mariboru. p Podpriie Dijaško kuhinjo v Ptuju! Število dijakov, ki jih starši ne morejo preživljati, vedno bolj narašča. Obračajo se na Dijaško kuhinjo, Ta pa brez iz- datne pomoči od siraui'oblasti in občinstva ne more kriti svojili potreb. Zato odbor opozarja vse, ki jim jc skromno preživljanje velikega števila dijakov pri srcu, da ppdpro po svojiii močeh to pj-e-vazno ustanovo. Zalo ne odklanjaj le nabiralca prispevkov, ki bo v prihodnjih dneh potrkal na vaša Vi-ala! p Dva napada. Ko se je Kolednik Franc, delavec iz Slatino pri Sv. Barbari v Halozah vračal domov, je navalil nanj s topim predmetom Kalčoc Franc. Kolednik je onemel v.sled težkih poškodb na glavi. — Planinca Leopolda, dninarja iz Kočic pri Žetalah pa je napadel z motiko Selinsck Janez, posestnik iz Potnega vrha in mu prizadejal težke poškodbo. p Nogo si j» zlomila, ko je šla po vodo Zorec Marija, posestnica iz Jirsovc pri Sv. Urbanu. Uredba o kontroli cen Ministrstvo za socialno politiko pripravlja uredbo o kontroli cen. Načrt predvideva prepoved kupovanja in prodajanja blaga, ki ga navaja uredba o pobijanju draginje za prodajalce in posredovalce po višjih cenah, kakor so veljale 1. septembra. Upravičenost povišanja naj bi ocenili posebni poverjeniki za kontrolo cen. Vsak proizvajalec ali trgovec bo nio-ial nameiavano zvišanje cen prijaviti poverjeniku, ki bo skupno z odborom v 48 urah izdal odlok, aji je povišanje tjovo-ljeno ali ne. Tri leta za uboj v Podlehniku ¥ Halozah Iz zaporov okrožnega sodišča v Ma-za * • fanti iz Gorce vedno precej napeto raz- merje. Baje so se fantje stalno norčevali iz Predikake, ki je bil nekoliko du-ževno zaostal. Zaradi tega je Predikaka živel v stalnem prepričanju, da ga bodo fantje pretepli. Vse to ozadje je vplivalo vsaj posredno tudi na ta ttboj. 24. julija zvečer je šel Predikaka proti Igličevi hiši, da bi vprašal, če lahko pride prihodnji dan kosit. Na poti je srečal Jožefa Ilca in njegovo sestro Ano, ki sta se vračala z dela. Fanta sta se nekaj sporekla in Predikaka pripoveduje, da je nagledal v Uče vi roki nekaj svetlega. V strahu je skočil v bližnjo gorico, iztrgal kol in z qjjra nekajkrat udaril po glavi Hca, da bi se ga obranil. Dec se je pod udarci sesedel in kmalu nato zaradi otrpnjenja možganov umrl. Predikaka je bil obsojen na 3 leta strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo treh let. Stran 6. »V e S e r n! k« V Mariboru dne IS. XI, 1939, Maribor Uspelo predavanje o ljudski prehrani V nabito polni dvorani Ljudske univerze v Studencih je bilo v četrtek zvečer predavanje tržnega nadzornika iz Maribora ing. cliem. Martina Večer-j c v i č a. Pokazal je nekaj tedenskih slik iz sedanje nemške ter angleške propagande, ki so vzbudile veselo razpoloženje. Predavatelj je govoril o hrani. Dokazal je, da- je hrana telesna in duševna potreba. Vsako spremembo v našem organizmu bodisi rast ali delo moramo nadoknaditi od zunaj in to je s hrano. Hrana mora vsebovati vse one snovi, ki so za presnavljanje v našem organizmu potrebne. Razložil je pojme hraniva, živila ter hrane in pojem, kakšna naj bo lirana, da je dostopna prebavilom ter da ne tvori škodljivih snovi. Nato je omenil delitev hraniv v skupine: rudninska hraniva, hraniva od živih bitij ali tudi organska hraniva ter nadomestne snovi. Od rudninskih hraniv je omenil vodo, nje važnost kot sestavni del našega telesa kot topilo ter regulatorja naše toplote. Nato je obravnaval še fosfate, važne za tvorbo okostja ter staničevja, potrebo r>o soleh železa za kri in kot zadnje rudninsko hira,nivo, ki je obenem poživilo rudninsko sol. Pri branivih o živih bitjih je razložil potrebo po beljakovinah, njih pomen za rast, po masteh in ogljikovih hidratih. Pri tern je dokazoval, kako funkcijo opravljajo ta hraniva v našem telesu ter »oliko jih je potrebno. Iz povedanega je sledilo, kako naj bo sestavljena naša vsakdanja hrana, ki naj bo mešana; t. j. mesna in rastlinska. Navedel je tudi, da rabimo dnevno 118 gr beljakovin, 56 gr masti in 500 gr ogljikovih hidratov. Potrebo po beljakovinah naj krijemo Vs z mesom in '!' z rastlinsko hrano. Od nadomestnih snovi je razložil vitamine, njihov pomen za življenje ter način, kako pridemo do njih. Od živil je obrazložil mleko, ki je idealno živilo. Povedal je, kako naj se z mlekom ravna. Praktično je pokazal s pomočjo iaktodenzimetra dokaz, če je mleko polnovredno, če mu je dodana voda ali če je posneto. Od mlečnih proizvodov je omenil manipulacije na mariborskem trgu s surovim nia-s^°.m „ *n smetano. Smetano potvarjajo največ z dodatkom moke, ki jo lahko dokažemo z raztopino joda, če je pomešana z moko pomodri, kar je tudi z eksperimenti jasno pokazal. — Surovo maslo pa barvajo, kar ni dovoljeno in kar se tudi često dogaja pri surovem maslu, da vsebuje preveliko količino sirotke. Prešel je na meso in mesne izdelke, pri tem je pokazal praktično nepokvarjene konserve in konserve, ki vzbujajo sum, da so pokvarjene, t. j. v navzven vzbočenim dnom in pokrovom, kar je življenjsko nevarno. Zamolčal ni pomen jajc kot važnega živila, povedal njih konserviranje ter praktično pokazal z raztopino 60 gr kuhinjske soli v 1 litru vode dokaz svežega jajca, nekoliko starega jajca, deloma pokvarjenega jajca in popolnoma pokvarjenega jajca. Pokazal je tudi aparat za osvetljenje jajc, ki je tudi pripomoček pri presoji jajc, vendar pa ne tako siguren, kakor raztopina kuhinjske soli. Sledila je obravnava drugih živil. Omenil je tudi kako se nam kvari moka ter kako se potvarja paprika. Pozabil ni na gobe, ker je trdil, da splošno poznamo premalo gob. Ob gromkem aplavzu je končal predavanje. ' Telovadna dne 30. akademija Sokola matica ju. novembra v Fos^'°ašo decembra jc vsako leto dogo ' ^ So,f?1. mesto. Akademija bo tudi let • skem domu z izbranim spoit •^ ^ * Kino kavarna — kino od del jo in praznik v Kino -baru ^ ^ pol 5.-7. ure. Kavarniške ]emcslnini varni popoldanski koncu t < varietejskim .sporedom. wcrutnii» ■ Gostilna Krempl - div.iacma; »kmečka pojedina1; itbcma Studenci bi. morala od davčne uprave dobiti približno 150.000 din za-osttaliJi davkov, ki jih davčna oblast ni 5k '! erjati-,Vsak Pa> ki misli, da mu U pravilno odmerjen, ima možnost, dia si poišče svojo pravico, ki mu jo daje zakon. Za informacije so rade kfso f’^aP?aX° todi davčni uradniki, 'ssr ■3 *»* «"*» POMANJKANJE BENCINA ,V MARI-BORU Mariborski avtomobilisti vedno boli občutijo pomanjkanje bencina. Nekatere črpalke sploh ne obratujejo. Zadovoljni so oni avtomobilisti, ki so se iz previl nosti zadostno preskrbeli z bencinom ta krat, ko ga je še bilo dovolj. Tvrdke pričakujejo, da bodo dobile v kratkem večje količine goriva. CESTA MARIBOR—FRAM Še to zimo bo pričelo gradbeno podjetje inž. Dedefka iz Ljubljane z modernizacijo državne ceste Maribor—Fram. Podjetje čaka samo še na potrditev licitacije, pri kateri je inž. Dedek ponudil 13.11 odst. popusta na prvotni preračun in bo sprejel delo za 12,471.700 din. PRI KLAVŽ V ZVEZI S TATVINAMI HUTTERJU Policija je prijela Ivana Klavža, ki je razpečeval ukradene ure, o katerih -smo obširno poročali. Preiskava je dognala, da je aretiranec tudi v zvezi z velikimi tatvinami blaga pri Hutterju. Kupoval je namreč ukradeno blago od dveh tovarniških delavcev. Kl;*vž je imel kar celo veletrgovino z manufakturo in kupčija mu je lepo cvetela. Zmotili pa so ga policijski organi, ki so ga vtaknili v zapor. m Gospodarsko zborovanje bo jutri ob 9- ,uri. v Košakih v gostilni pri Veleju O mlečni akciji poroča g. dr. Stanko Kovačič. m umrla jc v Krčevini pri Maribora ga. Ana Stocek, vdova tkalskega obrato-vodje. Pogreb bo v nedeljo ob 15. na Pobrežju. N. p. v in.! Za božičnico obmejne dece KONCERT v ponedeljek v frančiškanski cerkvi. Kupite vstopnice v predprodaji v Cirilovi knjigarni, Aleksandrova cesta 6, telefon 26-06. in K aretaciji talu zlatega zaklada, o kateri smo poročali 13. t. m., smo prejeli od g. Slavka Florjančiča, jetni-'škega paznika obvestilo, da je bil on tisti, ki jc policijo seznanil z bivališčem brezposelnega 19 letnega Ivana Mačka z Meljsko ccslc št. 00. m. Aktovko z 580 din gotovine in 280 tom-bolskimi kartami, ki pripadajo »Sokolskemu društvu na Pobrežju« je izgubil pobreški občinski delovodja g. Ban. Ker jc najditelj že ugotovljen, sc ga poziva, da najdene stvari vrne. m. Biljardni klub javlja za danes ob 20. uri v kavarno Jadran sestanek vseh igralcev, ki se bodo udeležili _ klubskega turnirja, da se določi vrstni red igre. Turnir se bo začel v nedeljo ob pol 15. uri in se nadaljeval vsak dan ob pol 20. uri. m. Sokoi Maribor-matica opozarja vse novo članstvo, da se redno udeležuje predavanj idejne šole, ki -se vršijo vsako soboto ob 20. uri v Sokolskem domu. Oni, ki ne absolvirajo teh predavanj, ne bodo pripuščeni 1. decembra k sokolski zaobljubi, temveč jim bo poskusna doba podaljšana. Zdravo! m Kruh uameravajo podražiti mariborski peki na ta način, da bodo znižali te^-žo kruha za 5 dkg pri vseh treh vrstah. m. Vlom v pralnico je bil izvršen preteklo noč v novi zgradbi zidarskega mojstra Josipa Požauka v Jadranski ulici 51. Vlomilec je odnesel mnogo raznovrstnega orodja in napravil precejšnjo škodo. m. štiri ukradena kolesa. Kapetanu Srbo-branu Kuzmanoviču je nekdo odpeljal iz kleti kolo ;>Rekord«,,ki'je bito registrirano s štev. 133164. Kolo »Tajfun« je izginilo zasebnemu uradniku Karlu šveinzgeriu iz kleti v Stolni ulici 10. Kolo ima ev. štev. 67675. Tretje kolo je bilo ukradeno mestnemu delavcu Ivanu Šenku v Kettejevi ulici 1. Ukradeno kolo je registrirano s štev. 22358. četrta žrtev kolesarskih tatov je bil . včeraj železničar Jožef Krope, ki mu je nekdo izpred gostilne na Betnavski cesti ukradel kolo »Puch« z ev štev 125620. m. Neka Mica Kovačeva je popila v Ku-drovi gostilni na Vodnikovem trgu pol litra vina, ukradla liter .žganja in neopaženo izginila. Za njo poizveduje policija. © fr 'm. $ m Pelkov ribji trg jc bil razmeroma dobro zalozen. Gincc so prodajali po 10 do 11, orade po 28 do 34, ciple po 18 do 20, sipe po 12 kalamajc po 24, mole po 18, rake po 32 111 belice po 8 din za kg. m Na meji so prijeli 50 letnega Ivana Rozmana, ki je brez dovoljenja prekoračil mejo m se vrnil razočaran v našo državo. , >n „Končan je konkurz tvrdke Termo-tchmski zavodi d. d. v likvidaciji, Rače pri Mariboru. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč elanom OUZD in njihovim tipra- .... vicenim svojcem v nedeljo ima zdravnik gl, g. dr. Zirngast Teobakl, Maribor, Kralja šk Petra trg štev. 3-1. . shajal KAVARNA „JADBAH“ moderno ureja šče v?eh slojev. Tu m inozemski «£0117 | nedeljah popoldne in ob nedeljan zweče. j " .. _ fl T spO' Sokolsko društvo Man!m£ra te? :oča sokolstvu, da prirodi 9. a ^ ovadno akademijo v Narodnpn sC1)1 Naznanjam ceiij. občinstvu, lroV1 danes otvorila ..Bifc“ na bom «1 nasproti carinski .posti. jn vo- izvrstna vina. Tscheli dila raznovrstne delil čam Štefka Kautoor—n«««-. Opozarjamo vse naše cenj fi^’ da g. Albin 'lome ni poUnK »a r. . Mariborska afinerija zlata, ild .. /jref' Hotel, kavarna in 9"0’ priporoča laško ..Zlatorog te -Račič. termalno belo iir marčiio^Ji1"'^ do m Nočna lekarniška sl »J žba - ^^gniorc^: vključno 24. t m.: Lekarna. p karl!a P ‘ Gosposka ulica 12, tel. 28-12; le£ R tcl Angelu varuhu, Aleksandro', a ccsu^^ liŠIVO jSi P" • Kino Esplanadc. ^ sedanjosti ,.Skrivnosti 0dpira l’ Film, ki nam v napeti .vsebimj^ gantsko francosko trdnjavo (»rajski kino. Danes (La Bete Humaine) YC^.fll®(lkriljivi pisatelja Emila Zola-ja. Nenadi^, lllBo3 ci Jean Gabin, Simone Simon Do vključno film pol“, drugi. * Kino Union jonaža v Afriki” je film l?oiuvi^i0a' dogodkov, napeta in zaninu'^'. ko nedeljo ob pol lt- matm j j;i. i * Zvočni kino Pobrežje 1 • vembra velefilm „Finale . ^ Mariborsko * Sobota, 18. noTcmbra, ob j. Red B. .. Nedelja, 10. novembra, nraJ banka '; Ob 20.: „Neopravifl- Radio Nedelja, 19. “?y?T0lis^i# Ljubljana: 8. Plošče; 8la 9°l5 ftk cert (violoncello in klavna' kvepe ? štva Maribor n r frd“,: konfTl W v Mariboru; 2t.30 Lom koncert .jja s. 22.15 RO. - Zagreb: ^43 Ilar«1®^ moniki. — Beograd. osnia s1i W j Sofija: 5.45 Jutranja^“^jiaiika 1" [)1 f in KIVI '>19(1 in 22'JJ .... i7 17, '19.50, 21.20 in .Scene /artoV Rlasba. - .-rjeg g-Jffi, škili oper stival. Povečan promet na kolodvorski ^^ »i« Zadnje dni je spet dovoljeno pošiljanje živil v Nemčijo v pošiljkah »vzorcc brez vrednosti«. Zato se je promet na kolodvorski pošti znatno povečal. Cele vrste Mariborčanov, zlasti starejših dam, stoji s paketi v rokah in čaka, da finančni organ pregleda vsebino ter potrdi z žigom, da v paketu niso stvari, ki se ne smejo pošiljati v tujino. Velik naval je tudi pri poštnem okencu, kjer ima uradnik ves dan dela s temi pošiljkami. Ta pošilja svojim znancem v Nemčijo nekoliko masti, oni nekoliko masla, drugi zopet kavo, čaj, sladkor in podobno. Med »damami«, ki so včeraj oddajale pošiljke, smo opazili tudi znano Mariborčanko, ki jc fi- „ in poštna. jel, 5° nančnega organa dasMje ife & ogovarjala v tuJ'e’11liJ<^j"pohvar>l‘ * ^ prog živi od »aš^'f u/adništva. Ks{#' ba zavednost naseg gov°riiPriiti, razumeti tujega 3czlka.,,.. kliHb ika- kljub tcn‘7aj0* kami v slovenskem jez {ega ^ ............... tako zvane,^ meta »f,. 30o P Zanimivo je polti, z dobrotami, k' J1 . trgovci. eV0> klije. Seveda so pronie „ ,.\e Pf ;h ker se je zaradi cfv oVcca )Iie5fl boljšal, Zlasti se opaj^ ifl pr« ta pri kolonialnem izdelkih. ^Mariboru 'dne IS. XI. 1939. kramljanja Živali, ki jih je človek zasužnjil Dr. Stanko Bevk J ^trimo zgodovino človeštva skozi v dela’ vidim°> da se pojavlja j. vse rodove nazaj dvoje strem- ^ revaIdi težje opravke na druga svoinrWtuie sPos°tmo-sti obrniti v Hinj V lKot lovec « ie človek v dav- ftniai m"31! psa’ da mu je iskal in pri-aja jfl V3ad, kot poljedelec ukrotil ko- nosita f,Dved> da mu orjeta, vozita in jeku ' in veit»lod, lama in severni živali ~ a in kormoran pa še druge mogel vu_°Pravljpjo posle, ki bi jih sam 3e z večjim naporom ali z £'m uspehom. Vek DritnajS^fre3Šim! živalmi, ki jih je člo-91 Sovph V. SV03° službo, je poleg psa ,a judt konj. To razumno, moč- ; Predvsem jako hitro a' ^rablja človek že od nekdaj v q različne svrhe. let pr° ?,v'heno je. da so Kitajci že 2000 Il50i ‘g {j. 3ezdiii na konjih, Babilonci od se da f,1 Pa za Homerja. Iz izkopanin r°pj ^ ePati, da je bil konj tudi v Ev-s°v, v,®ada žival že izza davnih ča-Pr- Kr )&VPa 3zza bronaste dobe (2000 Pejci j|' redaj so začeli tedanji Evro-to° pa ”!a rabiti za ježo, ni znano. Ve- jako čislali konjsko meso iim t,0 nie darovali in posvečali svo-^VeTovin'°V°ni' Staroslovanskemu bogu iz njeg0 -l1 Je bil posvečen belec, ki so / Med svetovno vojno je padlo in poginilo milijon kon nemu konju se ta beg često ponovi pred resnično ali namišljeno nevarnostjo: konj se splaši. Taka lastnost iz davnih časov prostosti je menda tudi ta, da prebrca konj vodo, preden jo pije. V travnih ravninah, kjer je živel, je bila voda na površju porasla s plavajočim rastlinjem ali prašna ali pregreta. Zato je konj s kopitom odstranil zarast ali nesnago, odnosno shladil gornjo plast vode s spodnjo, hladnejšo. Konj je jako urna žival; v diru doseže tudi 23 m v sekundi. Najboljše dirkače so si vzgojili Angleži iz treh žrebcev in šestih kobil, ki so jih pred 200 leti izbrali iz arabske pasme. Potomci teh arabcev, deloma križanih z najboljšimi angleškimi domačimi kobila- mi, so tako imenovani polnokrvni konji. Pomen konja za človeka se v zadnjih desetletjih vidno zmanjšuje. Mnogo njegovih poslov je mevzela električna struja, še več pa eksplozijski motor. Pa tudi pri teh obstoja še spomin na konja, saj računamo njihovo delo po konjskih silah (PS). Zlasti v vojski je konj izgubil svojo važnost, kar kažejo najnovejši dogodki, vendar popolnoma brez njih le ne more biti. V pretekli svetovni vojni so jih še precej rabili, saj izkazuje statistika, da je padlo in poginilo milijon konj 70°/« vseh, kar so jih imele vojske. V peščenih puščavah nadomešča konja velblod. Zanimivo je, da se je tudi vel-blodji rod razvil v Severni Ameriki, kjer s onašli v bligocenu njegovega prednika, protilopa, zajčje velikosti. Divjih velblodov danes ne poznamo, izvzemši južno ameriških divjih lam, ki so pravim velblodom sorodnice. Velblodi so edini sSsalci, ki njihova rdeča krvna telesca niso okrogla, ampak podolgasta. Prirodna barva njihove dlake je prsteno rumena kakor puščavski pesek. Te barve pa prav za prav nima tamošnji pesek in kamenje sam na sebi, ampak tanka prevleka, ki jo povzroča dež. V novejšem času so dognali, da je v severni Afriki deževnica kemično drugačna kakor v naših krajih; tam je namreč ne-kojiko kisla, pri nas pa lugasta. Ta razloček nastaja zaradi tega, ker dežuje v puščavskih pokrajinah navadno le z nevihtami. Strele ob nevihtah pa stvarjajo spojine iz zrakovega dušika in kisika, ki okisajo dež. Zato more puščavski dež raztopiti železo, ki je prišlo s prahom v zrak. Ta solitrnokisla železova raztopina se na apnenčastem pesku in kamenju nevtralizira, pri tem pa izpade žclezo-oksidni hidrat, ki je rjave barve, in ostane tam kot prevlaka. Potresne katastrofe naše zemlje °u ?<® kretenj prerokovali. Konje bkejj] , v svetili logih in menda je po naselin°?U’ zver>niaku, ostalo ime na-t Npn,.!’ ki je današnje mesto Schwerin «• . uahaŠnji konj v vseh svojih pas-iijj^ra iz dveh vrst divjega konja: t^d^oevrop-skega divjega konja in ^iškega tarpana. je j. Evropski divji konj drug Zahpan, močan konj. v plečih pol-|e krat^er V3sok ak nekoliko višji. Imel Največji potres, ki je kdaj razburil človeštvo, se je primeril 2, junija 1897 v Indiji. Tedaj se je streslo ozemlje na prostoru 3,120.000 km2. Ponekod so se dvignila tla do 20 km daleč, zemlja je zajezila reke in stvorila maj' hna jezera. Mnogo gorskih vrhov se je zrušilo v doline, debelo drevje najtršega lesa je popokalo. Potresi so uničili več človeških življenj kakor katere koli druge katastrofe. Nekateri celo več kakor vojske. V Lisboi je bilo 1. 1755 ubitih 55.000 ljudi, pri potresu v Messini 1908 je izgubilo življenje 76.483 oseb, 93.470 je bilo ranjencevc Pri potresu na Kitajskem 1. 1920 je bilo ubitih 180.000 ljudi, na Japonskem 1. 1703 celo 200.000 ljudi. Največja potresna katastrofa v Indiji 1. 1737 je terjala 300.000 življenj. Zadnji potres na Japonskem 1. 1923 je ugrabil 100.000 duš, več kot toliko tci UlVli V --- O* * * vr, t Visečo, dolgo grivo je do-Ukročeni konj, kakor je tudi iz-«W Wvo, obliko in velikost. Ta r°%'s divji kon3', ki sa nekateri Prirej ,, J1 dele v dve ali tri vrste, je ži-i&io ri vr°Pi še v zgodovinski dobi, ne-konca 15. stoletja. , Tarpanova domovina V'6 ^avnine vzhodne Evrdpe in pa ^ ev'UZ!le RlIsi’ie- Ta konj je bil manjši ^(iJ^Pskega, mišje siv, po trebuhu Vfeip1’ s temno proso vzdolž hrbta. hj$0J5. teh konj poznamo prav dobro, Nauk iz perspektive: mlu21 veli še pred 70 leti v dobrem — To ti povem,. Janezek, da boš la Tnjepru. Tamošnji konjerejci skrbno pazil na svojega malega bratca! H s0°ane iztrebili, zlasti zaradi tega, ‘ ^ien-,lm zrekc> odvajali kobile iz slabo ° božis stap Zadnji tarpan je bil ubit iKV-879: fhitj ? Se v Džungariji na rusko-• nekaJ zastopnikov tretjega VcS ljudi je bilo teže ranjenih. Vzhodno obrežje Amerike in zahodno Evrope skoro ne pozna potresov. V Švici so potresi tako rahli, da ne povzročajo škode. Računajoč po mestih, ki so jih potresi razdejali, je bila najbolj prizadeta Kitajska s 39, slede Japonska z 22, Filipinsko otočje 21, Grčija 19, Italija 16, Čile 11, Peru 8 in USA 1, namreč San Francisco. V nesreči se drži hrabro. Z malodušnostjo boš samo povečal udarec, kite je zadei. (Cervantes.) Etna groši... Iz Rima javljajo, da je po desetletnem odmoru ognjenik Etna na Siciliji spet začel bruhati. Z vrha se dvigajo pod nebo visoki ognjeni stebri, ki ne napovedujejo za bodoče nič dobrega. Tako v Kalaniji kakor v kraju Randazzo na drugi strani se_ močno slišijo eksplozije iz notranjosti žrela. Opazovalce na observatoriju so večkrat poklicali po telefonu, a se niso oglasili. Najbrž je pokvarjena napeljava, ker stoji opazovalnica tako, da ji lava ne more prizadejati škode. .Etna je najznamenitejša med vsemi ognjeniki, pa najvišji vulkan Evrope. Izven Evrope jo prekosita le Honolulu in Krakatau na Daljnem vzhodu. Z njenega 3300 metrov visokega vrha je nepopisno lep razgled po vsem otoku Siciliji. Etna je za Italijane polna legend, najzanimivejši ognjenik, Stromboli ali Vezuv sta daleč za njo. Na vrhu Etne leži skoro vedno sneg in z zelenega otoka je nanjo vedno izredno značilen pogled. Tu večna pomlad, zgoraj pa zima. Novi observatorij na Etni stoji šele nekaj let: postavili so ga na kraju starejšega, na mnogo bolj zavarovanem mestu. Grejejo ga z vročo vodo, ima najmodernejše priprave in je učenjakom obenem prijetno prenočišče. Od tod javljajo vsako iz-premembo na ognjeniku in tako se vasi m mesta spodaj lahko še pravočasno izpraznijo. LEON FROBENIUS etnolog in veliki raziskovalec Afrike. Iz svojih potovanj v notranjost te celine je napisal vrsto znanstvenih prikazov "o življenju prirodnih narodov črnega kon-tinenta Ženevski urar Šivan je že pred 40 leti izdelal uro, ki ne bije, ne zvoni, ampak govori. S pomočjo fonografskega apara- * Ja.vdeian’ ura Povsem jasno pove cas. Pritisneš na poseben gumb in ura ti pove z razločnim glasom: »Pol petih« ah »Četrt na osem« itd. Ura je prav majhna, v obliki žepne ure. Vendar pa se ta izum ni obnesel ter predstavlja samo ku-rioznost brez praktične vrednosti. U ki ie zarodnik nekaterih %svPrr &mačih konj in najbrže tudi ■!>a» namreč ■' &fe aziiski divji konj S VeHu'S^‘3ev kor>j- Ta konj je majhen; bikast .vo ® dolge uhlje; v truplo sJHpi.°Siv’ v sIavo rdečkast, gobec 5°ti j. ® .• noge ^it °P so debele, rdečkaste, Redkokdaj razmišlja človek o preteklosti ali bodočnosti naše zemlje, o prirodnih silah, ki ogražajo usodo človeštva na njej. Moderna geološka raziskavanja so ugotovila, da se lice naše zemlje ne menjava samo pod vplivom ognjeniških izbruhov ali potresov. Mnogo pogosteje in v širšem obsegu se spreminja površje našega planeta pod vplivom tihih, pa vztrajnih notranjih sil. JS^itu črne Drži"že Nansen ie Poučeval Skandinavijo, ki se žlVali ki ilf, Im - topičih po , je od poslednje ledene dobe dvignila iz morja % 2drži h žrebec. Jako za celih 300 m. Osemdeset odstotkov Skah- )rez vo-de. Lov nanje ie zelo dinavcev živi danes na zemlji, ki se je zadnjih ?Ui,i redko, uspešen. Vrši se samo ia000 let vzpela iz morja! Nansen je tudi iz-Vk’, Ko snetr ... računal, da se je dviganje Skandinavije začelo že pred 15.000 leti. Po 7000 letih je vzpenjanje doseglo višek. Vsakih 10 let je vstala Skandinavija za 1 m iz morja, sedaj se ta severni polotok pomakne v 100 letih za 1 m iz vode. Dviganje skandinavskega polotoka je Nansen tolmačil kot posledico otajanja mogočnega lednega oklepa, ki je v zadnji ledeni dobi dosegel višino 2000 m. Čim se je led stalil, se je dvignila zemeljska skorja, ki se tedaj elastično upogne pred vnanjim pritiskom. Našo zemljo lahko primerjamo kavčukasti krogli. Ako se poedine kopne gmote spenjajo, se druge spuščajo in narobe. Zaradi dviganja Skandinavije in škotske so utonili v morju mnogi deli Baltskega in Severnega morja. V bližini Frizijskih otokov se vidijo še dandanes v globini nekoliko metrov hiše, gozdovi in lovcem nadomešča vo- ki s- baiT ih 2lVe Prosto po južnoameriških ,>ii, u -mesec dni- iDal3 in ,-0 rt:.... PO te tfivjj l. Prerijah Severne Amerike, H.api n.. , °?ii' anipak podivjanci, V!t3a b m • 12 Ev pri- rope. Ti konji so različnih V- že H?! Krivo, kar kaže, da Hi \ *aniJS0 v človekovi oblasti in Hrti!9^ san,1V° ga Jc- da so v tercijami H ' seda°.,y Neverni Ameriki živeli C '''Orah 3 k k°nj ct “urali 'J^nj in so se torej od V\ az-širiti in izseliti v Stari ■No«, ‘»»l V edno proti vetru. . H OlTlrv proil vetru. v slUUJni HcKUllKU UlCli^uv moč, fjU^UUVJ lil 9lin - Koča tu . , nekdanji nasipi mest, ki so se pogreznili v 2etudi avoha nevarnost | mnriV J 1 3e ne vidi. Tudi pitov- celina,, beži“ od Evrope Teorija o premikanju zemeljskih kopnin - Kakšen je bil svet v preteklosti podaljšek evropskega kopnega. Kanal La Man-lin gostejšo podlago Zaradi nremitar,-ch_e„-kl.:30 „,0c‘. od Evrope, je nastal zaradi Ije okrog osi, se tudi celine polagoma obraTa' jo proti zahodu. Ker pa niso vse konnh^ enako debele, zato težje, kakor n pr ^ ia "£,aS|0Ev^fa ie lažia “ « ‘M' S 'f "hpl? “f SA S‘4°'S ?jkj? kMe hneh n? i?'j Sredi te ie bila Afr''ka, diio in Avotrtr^ 1 ,Ameriko, na vzhodu In-Kier ip Ax,na iugu današnji Antarktik. Sev Am^feS- iantik> je bilo nekdaj med cennn^ fln Evropo večje jezero. Z raz-Afrik? oeline in oddvajanjem Evrope in k^ , . Amenke, je nastala široka razpo- ' ? Atlantskega oceana. Ob priliki pola- ganja kabla čez Atlantik v Ameriko so našli na morskem dnu ostanke peska, ki so ga nanesle nekdanje reke sladkovodnega jezera. ra tudi sorodnost zemeljskih slojev in ne-katenh rastlin daje slutiti na povezanost nied -Atnko in Ameriko. V Kaplandu so našli iste s'oje kakor v Urugvaju. Na obalah Atlantika so naleteli na iste ostanke pradavnih zmajev v Afriki kakor v Južni Ameriki, na obalah Irske in Novega Fundlanda spet iste vrste bisernih školjk, ki niso nikjer drugod na svetil zastopane. morje. Anglija je oila nekdaj še ugrezanja morskega dna pred 10.000 leti ze-meljske zgodovine, še dandanes se v območju Kanala pogrezajo obale za 3 cm na leto. Poleg kanala je bilo tudi široko južnovzhod-110 nabrežje Severnega morja nekdaj pod mor-tern- -ier je danes Doggerbank, je bilo svoj-čas ustje Rena, v katero se je po trditvah geologov izlivala Temza kot levi pritok. Ta-mošnje plitvine, izpolnjene z blatom in peskom, nevarne za plovbo, so ostanek nekda-njega podaljšanega ustja Rena. Holandska se je v sorazmerno kratki dobi pogreznila za celih 5 tri. Utonilo je pod morjem dno Zuider-skega jezera, ki ga zdaj Holandci spet ugrabljajo valovom. Zanimive so izpremembe afriškega kopnega. Vzhodni del te celine je presekala ogromna razpoka in zdi se, da se bo Afrika v dogledni dobi odtrgala od Azije. Okolica jezera Tanganjike se ie ugreznila že za 700 m, jezero Niansa za 400 m pod morsko gladino. V bodočnosti se bo tod stvoril morski graben kakor ob Rdečem morju. Pa tudi Amerika se oddaljuje od Evrope! Premikanja _ zemeljskih gmot v vodoravni smeri spreminjajo zemeljsko površje. Pred 25 leti je ta pojav prvič proučeval Alfred Wege-ner 088G—1930). Z geofizičnimi merjenji je odkril, da se n. pr. Grenland premika od Evrope. Prepričal se je tudi, da so obrisi obale lužne Amerike v skladu z onimi Afrike. Nekdaj sta ti dve celini morali biti enotna kopnina V svoii teoriii predstavlja Wegener celine kot sevemozahodni I specifično lažje gmote, ki plavajo nad težjo Zenski kotiček Zenstvo napreduje na vseh poljih, toda v kuhi zelo nazaduje Vedno bolj raste dandanes »število nila dih žena, ki ne znajo kuhati.'Pri nekaterih je vzrok v tern, ker so bile že zinlada prisiljene, da si služijb kruh' izven doma in se zato temu tako potrebnemu ženskemu znanju niso mogle priučiti. Pri drugih fimAnotiF£xajA , . V\ ..AnVL pa najdemo vzrok kuharskejnu neznanju v tem, da so se posvetile-študiju in so mi- slaba gospodinja. Kuhinja ima silno velik vpliv na zakonsko življenje. Kopo je mož, ki zapuste domače ognjišče in prežive, zunaj, -navadno po gostilnah in kavarnah, Gele dneve, ker jim žena doma ne zna urediti prijetnega doma. S svojim neznanjem v kuhi žena moža prisili, da si izven doma poišče okusnejša jedila. Mož, ki se je že pred poroko veselil na domačo hrano, se ho slabih jedeh,, nadvse-dolgočasnih jedilnikih in ob netočnosti vseh dnevnih, obrokov, kmalu naveliča doma in razočaran krgmvdrugam. Po mestih, je mnogo gospodinj, ki se. če je le mogoče, izognejo kuho Pod pretvezo, da se jim ne zljubi kuhati, skrivajo 1*1 » i . * ’ — /.lju-ui K u I icl lij oiyJlVc||0 sme, cla kuhe ne bodo nikdar potrebovale, svoje neznanje ter prinašajo domov razna Čeprav so danes mnoge od teh samostoj- mrzla jedila ali pa hodijo z možem v gone gospodinje, sq jim ne zdi vredno, da stilno. Kjer so pa otroci, je to nemogoče, Dl nadoknadile, kar. so. v mladih dneh za- in kmalu se pojavi v družini razdor * same, trpi Oorje šeni,V je s slabo L” pregnah Vsem ie mpnrf° ^ moža, kajti pregnala ga je za vedno, ču- liubezen skn-/' Cd1zaan P'eg°vor, da gre diti se. je torej mladim dekletom, ki imajo ta pregovor skoraj vsi narodi, potrjuje njegovo resničnost. Gospodinja, ki ne zna kuhati, že samo, s tem dokazuje, da je zavedajo, da ne znajo kuhati; Torej najprej kuhalnico v roke, potem šele poročni prstan. • C/ Gospodinja in njena pomočnica Od nekdaj je bilo na svetu tako, da so si ljudje med seboj po svojih sposobnostih in svoji izobrazbi zelo različni. In tako tudi vedno bo. Obenem pa bodi tpdi poudarjeno, da smo si kot ljudje kljub vsemu popolnoma enakovredni, dokler si na pošten način služimo svoj vsakdanii kruh. J Vse to nekatere gospodinje prav rade pozabljajo. V svojih gospodinjskih pomočnicah gledajo vse prej nego človeka z istimi čuti, potrebami, željami -in hrepenenji. človek, ki v hiši opravlja najnižja dela, je prav tako uslužbenec kot tisoči in tisoči drugih ljudi, ki si na najrazno-vrstnejše druge načine služijo svoj kruh. Nikako omalovaževanje in zapostavljanje teh uslužbenk torej ni niti upravičeno, niti na mestu. Nekoč so bile gospodinjske pomočnice nekaka manj vredna delovna bitja, kar je kazal že njih naziv »dekla« ali' »služkinja«. Danes smatramo Službo gospodinjskih pomočnic kot izvrševanje poklica, kateremu gre vse spoštovanje, kot je to običajno pri drugih poklicih. Najbolj obsojanja vredno pa je izrabljanje, ki se baš nad gospodinjskimi pomočnicami najbolj izvaja, čeprav prebiva pomočnica pod isto streho z gospodinjo, še s tem ni rečeno, da ji mora biti noč in dan na razpolago. Tudi njej mora biti odmerjen delavnik, katerega se ne sme prekoračiti. Prosti čas nai po možnosti posveti: pomočnica* sebi, ako ga prostovoljno ne da na razpolago gospodinji, kat pa naj gospodinja tudi primerno ceni. Mauren 0'Sullivan (mGM) . .. . -v •• •■*>•••*■ Prav tako kakor Johny VVeissmuIler je tudi lepa igralka Maureen O’ Sullivan po- je ime s Tarzanovimi filmi. Tarzanova tovarišica Jana, ki jo je igrala, p le ?'Mayer. godbo za daljšb dobo z največjim ameriškim filmskim podjetjem Metro-Golci ■Šunke, ali pa daj samo z aspik0111 g rtom rta' mizo: Nadela kokoš. Osnaži V naših malih inoclrijančkih, ki iz dneva v dan hite v Šolo, ne smemo gledati ljudi, ki hite nekam za kratek čas/ ampak bitja, ki vrše prav tako svojo službo kot odrastli ljudje. Zato jim je treba to pot, kakor ,udi službo olajšati in jUi podpreti. Otrok mora ob vsakem vremenu v šq-lo.^ Tamkaj mora presedeti po več ur, večkrat v nezadostno kurjenih prostorih, pogosto pa tudi v jjobah, ki so izpostavljene mrzlim vatom, ki prihajajo izpod vrat in vejejo, po nogah. Da.ne .bodo otroci med učnimi urami trpeli, JU1 morajo Skrb za naše male pač mamice primerno obleči. Tudi pod plaščkom naj bo otrok toplo. oblečen, a dovolj prožno, da se lahko .giblje. Najvažnejša pa je Obutev. Ob .mokrem vremenu je najbolje, če si nosijo otroci v šbfo režervno obufev; če gre Otrok praV Vftjjjasno v, šolo, bo. pne}. dovoff .časa, da se;preobuje. Ako pa cgmotne razmere rie dopuščajo (IvdTneg.-f obuvala', naj bo eno izbrano takO, da Otrok v šofi sedeč tie bo1 trpel radimokrih nogi NR Darujte 2a az^nS sklad PTLI- Kuhinja Tolčena kokošja juha. Osnaženo kokoš razreži na koščke; polovico deni kuhat h govejemu 'inešu. Drugo polovico deni' V lRJZo, 'dodenr žlico ihasti, drobno sesekane iicfge iri vrat • pa rna koščke zrezano juhi-no zelenjavo in večkrat premešaj ter lepo zarumeni; na. to potresi. eno žlico moke in malo premešaj ter postavi na stran. Potem zmešaj pol na koleščke zrezaiie žemlje z jajcem ter ocvri in deni k zelenjavi. Zdaj vse, lcar je v kozi, drobno stolči v kovniku, deni nazaj v kozo ter žalij s kokošjo juho. Ko se je dobro prekuhala, jo precedi ter deni. vanjo na kocke zrezano meso kuhane kokoši in nekaj.,s presnim maslom spraženih 'žemeljnffikock. Narodna. s4o£ica opliva na ve>orgqpIrSroi Dobro Iradsfvo zi ibdvtfi Jilijki zanesljivo deluje iri Ima prijeten okus, je v - ’ y -, mtlnrec lastnost, boljšo Vedilne snovi, in 1° J® boli je bogata, na rudninsKi 'fc Tj-ne zmanjgj■ ^ boli je bou pa v vodi nikdar pa v votli niKuar ne —^ Ii;i imajo več ali manj apna v siancj° „( Ijive tudi v tem oziru, ^ da TVj Dg‘‘ ; Klobasa iz svinjine. Mešaj, da dobro naraste, četrt kg presnega maslu in/prilij par kapljic košenilje- zdaj prtmešaj pol kg prav drobno sesekane- šunke, kateri si prej odstranila kožo in lii&jt. Vse dobro zmešaj ter naredi iz tega’'salami podobno klobaso. Namaži jo 'V dobim vmešanim presnim maslom toliko,! dir je tan- ko prevlečena. Postavi jo na led ali mrzlo da se strdi, potem jo previdno obrni z nožem se na drugo strmi in namaži zopet s presnim maslom ter položi na novo. na hIat^«t-«Kl- - J štrdi, jd zreži ul namočena zcivnmvg -vr; na tanke koleščke (pri tem pomoči vsa-1 in’ Zalo tudi močejtf’ kuj. kikrat no z v vročo vodo), naloži jo okrog oprane zelenjiivc ’ i” ilUUlHcl Hfjitiua« J* . iulado ,kokp§ ali jarčico, pa- P«.ssolr strgaš kože. . Potem jo P^f®j fino Zdaj si pripravi nadev. .. - - jjs jdal0 sekljana jetra od kokoši, 4ci^, se>£ ^'oww 11» ■ naredi pri Kun s u‘7. dve luknji, na vsaki strani^ pi .. la JCLIČl fW; pn* slaiihie, popra, soli, eno J^pe.Vr0btiiV :«a peteršilja in dve zhciT nrsi« naredi pri kuri s.Prsto._ Cflo> ji, na vsaiu sirsun e--„. kjer si ji vzela krof. V njo rtftt ,j za®1 ' Ijeni nadev, potem jo zasij a tak: Nato položi l«ikoš ,v dolgo jo -p®J da’je'hrbet obriijen navzgor, , tudi 1 z vročo mastjo. Polivaj jo « jftg« pečepju:>jMed pečenjem jo 0 ..jjeni l^. nje odstrani malo masti, 1>» t ^nlo L. presnega masla. Ko se v ten ^ rP peče, prilij še malo juhe. ži kokoš in jo oblij s sokom. Praktični nasveti - Mesa- ifi Zelenjave ne 11 vodi. Naše,kuharice devajo *»!»>. mn' tnešo in zelenjavo v vo ao^eeto - ... —-------0 . '^nog°F risl° sd-ohrani v svežem stanju; “ ;e je__ol^o fclifli iz gole navade. To ra)’n !etiila ' uapačno, ker izgubijo s tem J Vo^ ^ na svoji vrednotit ali iečnosh- je(jjl * * da izvleče Vi- t\x in to.tenrsol h.Je makana jedila bolj trda._ ^ (]aij smemo puščati mesa niš v vodi, kakor je to ravno I vC(i0 ^ 0. Vešče kuharico opere. k išuje, da jg MARIJ SKAL AN: RA MAS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI »Maščevanja?« »Zalezuje me že davno s svojo ljubeznijo.« »Mana? Sestra mojega ženina?« Jora se je kljub' neprijetnosti položaja zvonko zasmejala. »Ali ni čudna usoda, ki naju pregapja1-vate,sili Mahabali, za menoj teka njegova sestra.« »Potem ifnava proti sebi vso družino Patnovih.« " "t »1 o pomeni tudi našpr.otstvo tvojih staršev.« »Združeno silo vsega rayanipurskega vodstva.« v'y - -' »Tudi midva'se ne bova vklenila, .lo-ra, moja mala,, sladka Jora,« »Bodi pogumen in zaupaj mi!« je dejala, ga še enkrat objela, poljubila in nato zbežala. »Jora!« je zaklieal zanio Ramas. »Kdaj se zopet vidiva, Jora?« Dekle se ni več okrenila ih morda nje-. TpvjIi besed niti slišala ni. Hitela je na-; zaj na zabavišče, kajti zavedala se je dobro, da je Mana že obvestila brdta in morda tudi očeta , q , svojem odkritju v. 14 parlcu, in'dasi’je bil-njen sklep ohraniti Ramastt neomajno zvestobo nespremenljivo tTden, vendarle ni hotela po nepotrebnem poostriti položaja. Sklenila je seči rajši po orožju utrujevalne taktike z vztrajno nepopustljivostjo, kakor po prenaglem prelomu;-v katerem bi bita prenaglo prisiljena v Odločilni' boj t neenakim nasprotnikom. Bala se je le, da jo lx)’do> prestregli,- Še preden se bo vr-iiiia na zabavišče, a to se nf zgodilo. Tudi KCDje bila že v glavni dvorani, je nihče niti z besedico ni vprašal, kje je bila. »Morda pa Maha le ni'nikomur povedala?«’je pomislila ih sč'. o'zrla naokoli, da bi videla, kje je. -Opazila jo je na nasprotnem kbiicu nfed skupino deklet,'In že se je porodila želja, da bt stopila k njej in jo prožila, ttaj je ne izda, toda spomnila se je, da je njena tekmica v ljubezni, in čustvo ženskega- ponosa jo je tistFtrenutek odvrnilo od te namere. Toda Jora je Mano precenjevala. Svoje ovajalsko delo je bila že izvršila, in Prav tedaj, ko se je Jora pomešala med družbo, so Ra masa Zhie-Tr v pnrlftt trije predsedstvehf stražniki Tn ga povabili: k Yagiriju Sconiju. Prvi trenutek ga je obšla misel, da se pozivu ne bi pokoril, nato je pa ponosno vzravnal glavo in stopil s stražniki v predsedstveno pisarno. Yagiri Seoni je sedel na svojem naslanjaču in zrl mračno predse v daljavo. Ko je Ramas vstopil, je ostal nepremičen, kakor da ga sploh opazil nj. »Klicali ste me,« je spregovoril inže-mr, m njegov-glas je zvenet popolnoma rntrno. s.< <;.-v x f Tedaj se je Yagiri- Seoni zganil, -uprl vanj svoje črne, prebadajoče oči in dejal: r - . . »Kje ste bili?« ' . . V parku.« »S kom?* • «*» »Z vašo hčerko Joro.« . »Kdo vam je to dovolil?« - , *■-*--»Ona sama. Bolela jo je glava in spremil sem jo za trenutek ven.« -■'»laka shajanja vam v bodoče odtoč-rro Prepovedujem!« -•»S. kakšno, pravico? Osebne svobode ne omejuje nobeno- naše določilo, razen v primeru, ko to terjajo skupne potrebe Varnosti-in -.obstanka rayanipurske družbe.«” « 8 .. »Vaše ha d te go vanje mojo hčere-.je ogrožanje r*jda v Rayanipuru.« »Zakaj?«; r -h o® T v-o >- »Ker je že zaročena’ z'drugim itt. se za •zaročenko ne spodobi, da. bi se ponoči shajala s tujimi moškimi-« -»Vaša hčerka je zaročena- t . . objavji^' »Doslej zaroka se nl- ,pVV« ^ cmg ,««ehna zadeva želeji »Da. »To je mpja zasebna zal ;»Ugovarjam: to je.predvs . na vaše hčerke same.« »Število ljudi, ki še pas ie “"SIPJ* tSZ T«W iti.: J'' J 4 , Tf£Dd ^ nadziramo tudi poroke. tr zevati mlade pare.PO načel šega obstanka.« ' v m se »Kakšno načelo^ doloe; * ^ojai vaša hčerka poročiti s c ne ljubi?«; ■ ’ • ga ne 'i11 »Kako morete trditi, \ ^ ; *Kfcr mi je' tj°- Mateh bo pričel 14. aprila ^ w nos A'reatK Osnovni pogoj, da-je -pa.^ateha sploh prišlo, je bil v tem, da STv* v‘anca PiSmeno opraviči dr. Aljehinu >*e'težke in grde napade, iti jih je Capa- !Or» Euwe — ICeres h dr. ■■■n bav^s skorajšnjim' matchem med dr. Eu- -d * wejem in Estoncem Pavlom Keresenj. Mateh, ki ie določen na 20 partij, organizira in finansira nizozemska radijska družba AVRO. Prva polovica tnateha bo odigrana na Nizozemskem, druga na Estonskem. Prva .partija prične 24. decembra v Amsterdamu. Zmagova-1 lec matcha bo dobil pravico igrati z dr. Aljehinom mateh za svetovno prvenstvo. Dr. Aljehinu; seitorej obetajo težki časi: ha vrata svetovnega prvenstva trkajo dr. Eu\ve, Keres, Botvinnik in Capablanca. Bo to Aljehin vzdržal? Pravijo, da ne; toda taka prorokovatija so zelo nehvaležna, zlasti ker gre v tem slučaju za tipično rusko- dušo, ki je dr. Aljehin niti v šahovski igri ni mogel zatajiti. "ir blanca razširja! po ameriškem in drugem časopisju. Poleg tega pa mora Capablanca sprejeti vse iste pogoje, pod katerimi sta igrala prvi mateh v Buepos Airesu 1927, ko ie dr. Aljehin, z briljantno zmago iztrgal Capablanci iz rok naslov svetovnega prvaka. Capablanca mora za mateh položiti 10.000 zlatih dolarjev, od česar odpade 2000 dr. Aljehinu, ostanek pa se razdeli v razmerju 6:4 med zmagovalcem in poražencem. Capablanca je doslej že položil 500-dolarjev,-do..16. jan. 1940 mora položiti nadaljnjih 3000 dol., ostanek pa do-dneva,;ko.je določen mateh. s,,r . . , - . {>. . n ir---- ■ r?■■ v • rodni furnir ¥ Buenos. Hires&g , -u- PO^koiičani olimpjadi je bil prirejen ic uri?0- Airesu mednarodni turnir, ki se ga jt. -elez,l tudi Estonec Pavel Keres. Turnir t0 ‘Te?el nekaj preseneWnt, ‘TmrtTfljiinfZTJJSTf 0Qli ,a. lc moral 'keres deliti prvo nagrado s kola T n.'°istrom -Najdorfom. Do osmega Nairirf t ol:)a v vodstvu, v 9. kolu pa je aort premagal. Keresa, vendar pa tega Htn ni mogel izkoristiti, ker je U**e£ remiziral ter ga je Keres dohitel, irt si; turn»f.m je naslednji: ICeres .in Najin P . ■ a. Stahlberg in Czerniak 7, Frydman in y."imard 6»/s, Grau 5V,>, Luckis 5, Benko PaI ei?cllmann 3Va, Sonja Grafova 2Va in g 1 točki. ‘Wnir[a prinašamo srečanje med Kere- som in Najdorfom, ki je znal .spretno izrabiti napako, estonskega kandidata za svetovno prvenstvo! 188. Slovanska obramba (9. kolo v Buenos Airesu) Beli: Najdorf . črni: P. Keres 1. d4, do 2. c4, c6 3. e3, Si6 4. Sf3, go 5. Ld3, L?7 6., 0—0, -0-H9v7- Sc3, dxe4 8. Lxc4, Sbd7 9, De?, Se8 10, Lb3. eo 11. Sxe.r;. Sxe5 12. dxe5, Lxe5 13. f.4, Lg7 14. e4, Le6 15. Lxe6, fxe6 10. e5, Sc7 17. Le3, Sd5 18. Se4, b6 19. Tadl, De7 20. g3, Tad3 21. a3, Sc7 22. Td6!, c5? 23. 15!, 0x15 24. Ego, Dxe5 25. Lxd8, Se6 26. LfG! in črni preda. Psiivite šah tudi v Maribora! Mariboru predsednik Ciril V i d m a r. Včert i" ■ ‘ - ® je mudil v Obiskal • lovske zveze %»hov*le ycč funkcionarjev . organiziranega daji življenja v Mariboru ter z njimi . v nrw53 Ilovarja!. Njegov poset jS, veljal spet ri -Vrst> namenu, da se tudi v Mariboru riborsi-et0,ll{o poživi Šahovsko življenje. Ma-, Wl,bi se namreč že nekaj časa zelo -ijenii*0i^eležujejo-skupnega šahovskega živ-fleiniav Slovenili, ali pa pri njem sploh ne so-ieJQ. Z novo poživitvijo je treba ta ne- razvoj v Mariboru ne-samem ,,^'1‘VO vpliva, temeljito odpraviti. Gospod ednik ie dobil ob tej priliki informacije ie 3niu šahovske organizacije v Mariboru ter Wa2i! željo, da se, kjer je to potrebno fivljenje spet poživi ter dobi^ svojega v novo dobo, zakaj vedno je treba znova m znova nalUgati nove kredite za nove lovorike! Šah m...sme, biti zaprt /.a. vrati, ob dveii, treh njizal), šah mora ven, v plemenito tekmovanje' V Sloveniji je treba sedaj, ko smo navezani sami nase, še bolj izbrusiti organizacijo ter že bolj dvigniti smisel za kraljevsko igro vsepovsod,’ Jjj.er koli je možnost. Predsednik g. Vidmar je z več strani dobil zagotovila, cla bo tjidi Maribor v bodoče doprine- sel vse, da postane poleg Ljubljane, ki v zadnjem čažti belaži odličen napredek in razmah ,š,ahovsl{p igre,, drugi pomembni center slovenskega šaha, Ob tem,, zagotovilu je gospod predsednik izjavil, da se bo v kratkem spet vrnil v Maribor ter nadaljeval s svojimi vzpodbudnimi konzultacijami.. Prav bi bilo, da *- "zuiiaj, 'teko da bo Maribor v j se za to priliko orgaftlzira vsaj mala skupna M«Em gahu .spet zavzel 0119 visoko in 1 šahovska prireditev v obliki - brzoturnirja, na P0. J itiesto,' ki ga je 'imel v prejšnjih letih, katerem naj bi sodelovali,člani -vseh treh raa-1,I'o ie, da se preko starih lovorik preide riborskih šahovskih klubov oziroma odsekov. ’V«VVu, ' < , V /VjVVVVVVVvVv V*VVvVvV/v VSA^ WvV. W'/VWwWvW'/V*-VvWvVwV^WwVVVWvW*WvV VVwVWvVA VvV‘/^Wx/Wv\A-:\ Parts'© h Buenos Airesa 195. Siciljanka Beli: A. D. De Grdot črni: P. Frydnian (Nizozemska) (Poljska) 1. e4, c5 2. SS3, e6 (ta dobra poteza je prišla že doceia iz mode, običajno se sedaj igra tako zvana zmajevska varianta, ki poteze e6 ne upošteva) 3. c4, Sc6 4. Sc3, SfO 5. d4, cxd4 6. Sxd4, Lb4 7. Dd3, 0—0! (edino pravilno nadaljevanje, napak je n. pr. 7. ... Da5 zaradi 8. Ld2) 8. Ld2, d5 9. cxd5, exdo 10. Sxe6, bxc6 11. exri5 (na 11. e5, Sd7 12. 14, f6! 13. e6?, Sc5 pride črni do znatne prednosti), 'i>8! 12. LeS (na !2 Le2.pride 12.... a5l z grožnjo La6), Sxd5 13. 0—0—0, Lxc3 14. bxc3, Da5 15. Ld4, Tb8 iti beli preda, ker grozi 16. .... Da3+. ali 16. ..... I)xa2 z matom v nekoliko potezah. 198. Angleška igra Beli: de Ronde Črni: Endzelinš (Nizozemska) (Letonška) 1. c4, Sf6 2. Sc3, eB 3. c4, c5 4. Sf3, Sco 5, t)4, cxd4 6. Sxd4, Lb? 7. I>d3, Da5? (bolje 0—0!) S. Ld2, 5xd4 9. Dxd4, 0—0 10. Le2, d5 11, cxd5, exd5 12. e5, Sd7 13. 0—0, TeS (nesrečni napad na e5 postane usoden za črnega. S f6 bi črni igro izravnal) 14, Tfel!, Lc5 °(Txe5 ne gre zaradi 15., Ld3, na Sxe5 pa pride 15. Lb5, Ld7 16. Txe5, Lxb5 17. Txd5) 15. Dh4, Sxe5? (sicer je vseeno, za črnega tako ni več rešitve) 18. Ld3!, g6 (na h6 pride seveda 17. Lxh6!) 17. Se4!! (hudomušna pointa bele kombinacije; črni je izgubljen), dxe4 18. Lxa5, Sxd3 19. Te2, h5 20. Lc3, Te6 21. Dd8 + , Lf8 22. Dd4, fC 23. Txe4, Txe4 24. Dxe4, Lf5 25. Dd5+! in črni preda. Newyork, kjer bo imel več simultani! in predavanj. V Buenos Aires se bo vrnil šele tik pred pričetkom matcha s Capablanco. š. V Befiirtu ul Moravski Ostravi pripravljajo dva mednarodna turnirja, na katerih bodo sodelovali tudi nekateri ruski velemojstri zs Botvinnikom na čelu. Podrobna lista udeležencev še ni znana. š. Mateh dr. Euive-Landau, ki je bil že prekinjen, se je še nadaljeval. Zadnji partiji sta končali remis. Celoten rezultat matcha je torej dr. Enwe 7‘/a, Landau 2!/;>. š šahovska sekcija UJNŽB v iMariboru je priredila prvenstveni brzoturnir ^a mesec november. Izmed 14 udeležencev je dosegel K mesto L u k e ž Božd z I2‘točkami. Sledijo: Mišura z ll1,^, Audič z 10, Skalovuik z O*.’-itd. z. Slovaške dobrodelne znaniKe. Za »jlitve prvega predsednika slovaške republike je izdala postna uprava v omejenem številu dobrodelno znamko s podobo predsednika v svečanem ornatu. Znamka je v vrednosL 2.50 Ks ter namenjena fondu za uboge otroke. Križanka št. Sli ) i $ 4 5 6 ' 8 š. Mednarodni turnir v La Plate v Argentini bo pričel 19, t. m. Poleg 16 mojstrov se ga j bo udeležil tudi svetovni prvak dr. Aljehin. Po tem turnirju se bo dr. Aljehin odpeljal v !1 tli IV V VI Vil VIII IX X KI E I I vVvV^\AA/v\AAAVvVVv/vVv\AVwV Besede poutenijo: \1. 'lahka -''kovina;"’ n. 1’a^lli-nu; lil. svati-lik; izraz iz geomclrije; IV. grška črka;- trdnjava iz križarslcjli vojn-V. koralni otok-; del glave; VI. teža omotu' Vil. stric; VIII. hrošč;’ nikalnica: IX. kamen; X. del celote; XI. ploskovna mera: rimski cesar. * Navpično: 1.priprava; 2. relativo/i pojem; fut-sko ime; 3. švicarski kanton; ameriška država; L gora v Bolgariji; nnrofie uležna mera; 5. veznik; pmtcev&li; fi. mo&ko ime; zločinec: 7. sveta podoba; šlevnik; 8. pol-glasnik; p^elivalee cvropslcega oloka. VWVVV\A/VVVV\.VV\,V\,VVVV\.VV\A,\>'.\.VV\VAVvV^VAAA/,»AA.\»V'V/V\A,VV\A,VVVVWVV ;o, rad^o • Križanka - ' V1.A-9K-G KOS zunaj veter p-iska l!l bt»r]a z t’Uni buči, (a mala sivarca vriska, melodij zveni. ^'ari-/, London, Ljubljana' Kaj Chamberlain kriči? Evropa Je preklana, Batjuska se smeji! kaj bi solze toči!, če svet je tak zabit, ; ie na gjavo skočil?’ gr&iao Rim navit! opera sanjava sladka muzika, - ^ziblje me, Se krava ,1S ‘.oxtrot plesala! 0,rtenki z miactmo "farJč. »Spomin na .sosol-Nočne dogodiv objavi jen. ,so preveč pretepaske, da iziti v »Veterniku za rala* , pozdravljen! — Stanko Pa-'%r,p.°''Sto-e-'V Prev°d i)o izšel, »Nc-1)8 Pozneje, V pesmi moraS JvL'.Ved«o, kaj hočeš zapeti. Na k^e! *t Tinka Marec. Malo v,e % % Hdaje HSiajenosti in jasnosti »Orešnik Lenart« me Zadeva ie psiholoskj dogajanje samo. Te lepo “.-di-i -Bu!l! "*=• ViadUo Kos. Rešem ^ ^'hi-:e izvrstno napisana. Človek ^ftiehvi “ -da lie ki široko •s? izbere. Taka malt- ^ 111 .‘^frkjjiva pesem pUČ ne V4ia, Tvojemu včasjli -rnlile- žeipila',‘'e malo manj razglabljatiia Lenartov duševni boj bi naj Vodoravno: 1. posoda za yjtio; 4. ptiea; 6. gledališki komad; 7. soba za goste: 8. osebni zaimek (nemški); 9. pre-•lekel.-" ■ ■ ■ Navpično: 1. voda, ki izhlapiva; ■i.čckfm: -3.-žensko ime (4. skkm); 4. bližnji človek; 5; pridevnik od la«. rt* i ■ - > '•r'- " i! Ki '~-r 'ti. * *..... . ' ^leroi U'U razPc>l°^eniu- na- V o d o r a v,n o: 1, kr.stuo, ime iiav:U£(iilms-ke igralke; 2, tekočinska Ui^ra: igralna, karta; egipčanski bog; 4. soglasnik; soglasnik; 5. nikalnica; osebni zaimek množine; 6. mesto, v ameriški zvezni državi Ne\v York; 7 .ptica ujeda ali . bivši madžarski minister'. Na.vpično: 1. česalo'; zver iz Vrste mačk; žensko krstno Ime: 3. ttirteki veznik; 4. veznik: blenk: 5. rtiesto na Siciliji (enako mesto, le brez zadnje črke,, je tudi v Franciji). .! -St®šh'ev križanke Vodoravne: 1. tema; 5. pepel; 6. ' ost; 7. Lahi; s. utaja; 10. ki; 11. as. Navpično: 1. tekati; 2. epoha: 3. Mesija; 4. alt: 7. luk; 0. as. Učitelj. Rešitev posetnice -3i> »VečejcmslcK o«*«m s 'tč ■: pp frflŠKait eZM O i* r Maribor, 19. novembra 1939 stev. 46 lllillllliUilljlliil!i!iillli!jl!llliiilUilill!lllillljHlllllllinillllllllllll||t||||llllllt||!||||||i;i!||||i|f||||tiini||||||||||||||||||ni||||,mini Le«o 1 Grešnik Lenart Igor Samoriid Ulica je bila zavita v oblake prahu in po tlaku so:hramela' težka vozila... ' Visoke sivkaste stavbe so^ždele na obeh straneh, njih okna pa so se med 10 bleščala v soncu, ki se je svetlikar 'ft noči se^je. iieiriij-no premetaval po postelji, golčal, ^razumljive besede, $ !’t>kam.i3 aJ’i pa . se bolestno iljal v fenkih,.sanjal).. , ... . ... . -Prišla.Je sobot,a,, hj, učeugj so mu lo izza tovarniških dimnikov. namilili, da le danes šolska, spo- Prvošolec Lenart se je ustavil in ved^točnp ob dveh popoldne. Lenart zamislil... Kdaj je spoved? V so-'.jimje vedel jn straii mpje napol- boto, šele v^pondeljek? Ni vedel. Pri- rili *srce,.’Domov hiteč. Je polglasno klical si je v spomin predvčerajšnji ponavljal kesanje in našteval' gre-dati: pri oknu je.slonel,, pater Ombe, he...Jnha mu ni kar ni$, dišala, tako in govoj-il).. Pravil Je p .grehu, o se mu je mudilo. Odprl je katekizem Adamu in Evi,, o .vernem zveliča- in ga pričel mrzlično prebirati, mu.:, in o spovedi.... Ob dveh Oh pol dveh se je napotil k cer-po,poldne bo, v soboto ali... Ni ve- kvi. Srečal je sošolca iii ta mu ie del kdaj... • > kriknil: .»Hiti, hiti/.mi smo že go- .Nekdo je -zadel v njega in Lenart toviU se je zganil... Ozrl saJu na-posta- Lenart se je začudil, saj še ni bi- ve, hiteče mimo in pohitel domov. lo dve. Pognal -se je po ulici -in kma-nikih v,, večnem ognjn. bt-ljal se je. hi ves zasopel obstal pred cerkveni-tih, sani-vase xaprt. In,sedaj. v. časM mi vrati.- Čutil-se je majhnega in prve spovedi v srednji šoli..Pred oči srce mu je1 bilo v čudni tesnobi. Opo-so mu stopali čudoviti prizori o pek- sumii se ie-in vstopil. Lenart fe strelu in vicah, ponoči je sanj«! o .-greš- petal. Nikogar. - razen par starih že-nikih, v večnem, oamjn. In /bal se je, | nic ni bilo v cerkvi fn sedaj bi nai kako bo opravil spoved,.S rsklo- bila-šolska spoved?'Ko nikogar ni? njen« glavo bo vstopil *v cerkev, mi' to pa molil, prav goreče molil. Kar prestrašil se ie, če bi zadel ob pru-<čico v spovednici. Zaropotata bi in vsi: bi se: ozrli nanj. na nsofiica svete tišine. ' : . ■ •• ; Domači so bili v velikih-skrbeh, kajti Lenart se je izprernenil:; ta molčeči dečko ni bil več otrok. Po- Nekaj je slutil, nekaj težkega, grozdnega. Končno se je potolažil s tern, da -so vsi -drugi1 ' opravili, toda t;> ga ni moglo pomiriti. Odločil se je. Stopil je k spovednici in pokleknil. Pmčica ni zaropotala in okence se ie odprlo. Hitro ie končal, nato je sedel v klop in pričel moliti, čudna težnja do molitve ga je prijela. t Film Spencer Tracy — najskromnefši igralec c^??NIKA 00 gledališča za »mučenje otrok« do mor. NARJA IN DO GLEDALIŠKEGA IGRALCA, KI JE OBREDEL VSE PREDMESTNE ODRE PREDEN JE POSTAL SLAVNI FILMSKI ZVEZDNIK Vestni obiskovalci kina čestokrat srečajo na filmskem pjatnu mladega plavolasega igralca z nekam žalostnim nasmehom in poštenimi modrimi očmi, ki osvajajo. Plavolasi igralec se bori za druge ter se na koncu docela umakne kot veliki, neznani junak, ki je do-igral svojo vlogo po priznanem ameriškem kopitu. Tale ameriški igralec ni bil nihče drug kakor — Spencer Tracv. Spencer se je narodil nekega aprilskega dne v eni izmed velikih stanovanjskih kasarn v Milwaukah v Ameriki. Njegov oče je bil prvi poslovodja velike ameriške družbe, ki je prodajala motorne mlatilnice. Oče je prišel v Ameriko iz Irske, mati pa je bila potomka starih priseljencev. Po končani ljudski šoli so dali mladega Spencerja z njegovimi modrimi očmi v neki javni lokal, v katerega so ljudje prihajali gledat cirkuške predstave, pri katerih je bila glavna atrakcija »mučenje otrok«. Tako je začel Spencer že z mladih nog služiti kruh, kmalu pa je pobegnil od »gledališča«. Vpisal se je na gimnazijo ter se začel pridno učiti. Vse je kazalo, da bo fant docela pustil »gledališče« ter postal zdravnik, ali pa vsaj dober naslednik svojega očeta. Starši so se neprestano selili po Ameriki. Medtem ko je oce sklepal na teh potovanjih kupčije, si je mladi Spencer ogledal dobršen del ameriškega WiW. ■>.WAW.V.V.\ kontinenta. Zdaj so bili v Kansas Cityu, zdaj v Chicagu, zdaj v Virginiji... Na teh potovanjih se je fant nenehoma spominjal onih dni, ko je kot nedorasel otrok stal na deskah ter pošiljal z rokami poljube občinstvu, ki se je dušilo v dimu dišečih cigar. Neki dan^ pa se je družina znova vrnila v Mihvauke. Spencerju ni preostalo ničesar drugega, kakor da dokonča srednjo šolo in da se odloči za svoji življenjski poklic. ,— Dobro, je dejal, pa bom postal to, kar oče — »bussines man«. To njegovo trgovsko pot pa mu jc prekrižala svetovna vojna. Spencer je nihal nekaj časa sem in tja, na vsak način pa je hotel pokazati domačim, da ni nikak delomrznež. Odšel je k poveljstvu mornarice, one, ki je nameravala kreniti v Evropo, ter se prijavil za prostovoljca. Ali bil je premlad, za seboj je imel komaj 17 let. Pač pa so mu pri mornarici rekli, da ga sprejmejo kot učenca. Spencer znova ni vedel, kaj bi. Končno pa je pristal. Kot mornariški učnec je nato prekrižal morje od Pacifika do Atlantika ter umival pa- lubo. Pa ne dolgo... Ko je zapustil mornariško šolo, je dobil neke vrste pomoč 30 dolarjev mesečno. S temi dolarji se je vpisal na univerzo, kjer se je z vso svojo strastjo vrgel na študij angleškega jezika in njegove dikcije. Profesor Bodi je kmalu opazil njegov talent ter bil prepričan, da bo še Spencer kdaj dober književnik ali igralec. Dneve in noči sta profesor in mladi Spencer prebila v seminarju ter brala starega mojstra Shakespcareja. Spencer si je dobro zapomnil vsako besedo, vsako dramatsko frazo. Zato se je odločil za deske. Profesor se s tem ni strinjal, ali Spencer se je odpeljal v Newyork in se vpisal na akademiji za dramsko umetnost. Več semestrov je Pridno obiskoval predavanja ter študiral gledališče, ponoči pa je delal kot natakar v neki restavraciji^ na Broadvvavu. Njegova »penzija« iz mornariških let je še vedno trajala. Takrat je izgubil stari Tracy službo, in Spencer je moral odslej vzdrževati sebe in njega. Ni okleval. Pograbil je za prvo vlogo, ki jo je dobil v prvem predmestnem gledališču ter nastopal za 15 dolarjev mesečno. Dobival je večje, pa znova manjše vlftge, s temi vlogami vred pa se je dvigala in nižala njegova plača. Zgodilo se je, da je zaslužil kak mesec 50 dolarjev, kak mesec pa tudi samo 10 dolarjev, da je moral oditi spat v park na klop. Ob enem je obhodil vsa predmestna gledališča ter se ponujal najrazličnejšim upravnikom teh gledališč, ki so ga giedali skozi dim cigar, j ako sc je potikai od gledališča do gledališča, od Chicaga do Newyorka, prav tako kakor v mladih letih, ko je potoval z očetom, ki je siužil kruh po Ameriki zanj in za mater. Končno se mu je posrečilo, da so ga angažirali v nekem boljšem newyorškem gledališču, kjer sta ga publika in kritika kmalu opazili. Sedaj se je mlademu Spencerju Tracyu odprl svet. Zanimati so se začele zanj celo filmske družbe, ki so hotele preko svojih »lovcev talentov« pomladiti stari kader filmskih veteranov. Najprej so mu dali vlogo pri nekem krajšem filmu. Filmski podjetniki so bili z nastopom zadovoljni. Vkljub vsemu temu uspehu pa je moral Spencer še dalje nastopati po najrazličnejših deskah vseh mogočih gledališč in bloditi po Ameriki tako dolgo, da se je spomnil neki filmski režiser na njegov obraz na filmskem platnu in ga poklical iz Chicaga. Kmalu so mu začeli dajati večje in večje vloge. To njegovo prvo igranje je imelo vse tiste značilne poteze, kakor jih ima še Spencerjevo igranje danes. Spencer je simpatičen mlad in brezstrasten igralec, tih junak, ki ra- ..... -ojo s Clarkom Gablom, ^ Jeane^. ^ z ume docela inteligentno sv pni je Donaldovo, in kmalu so prišli nieS°^r iospodarji omejem • "VoCMickev Koo-posnel film, po kateremje_po ^ ^ Mickev in srnam t;“i,ier e z »Gospodarji viharjev«, J mladini Bartolomejem m ™ckey rm .. . filmi kakor nev slaven, 'špencer Tracy Rooncy sta bila pozneje tls‘\kL[,ineStiK je veliki film ; Brezdomci«. V •' or;Selierica. ustvaril z Luiso Rainerjevo ' o . starjj ki sc mora boriti s patolokmieno nacioif naseljencev in njihovo namk'1 ,s»iasa sodi-nostjo. Znan jc tudi njegov fij • ef ^ Treba pa jc povedati, da je P Zivijenju-tako simpatičen tudi v Pnvi? ikan£ja!ov. Za Živi za umetnost daleč od vsel tnjgkD ja-svoje igranje je dobil n^veS° ke akademije-grado v Ameriki, nagrado film- film Kmalu bodo pri nas igrah tu je lom milijon slovaških kron L [. .m v’ ..... 51%. obe banke 20»/c, nemškia s" tfa. vaškr pa 9% kapitala. Za_ preda■ si’r nega odbora družbe je bil in)6n prosvetnega ministrstva dr. Mist M**** Molil ie in molil, da sam ni vedel kaj moli in koliko časa moli. Zmračilo se je in sence kamenitih svetnikov so se raztegovale, in prilezle prav do njegove klopi. Lenart je dvignil glavo in se ozrl. Čudna tišina ga je vznemirjala, temne pošasti za stebri so mu pretile. Dvignil se jc i-n strahoma zbežal iz cerkve. Prišel je domov; ni pozdravil, ni šel k večerji; stisnil se je v najtemnejši kot in zaihtel. Pozno v noč ni mogel zaspati. Po stropu so se podili metulji in se zaganjali v slepečo luč. Pobalini zunaj na travniku so vreščali z odurnimi glasovi in dolgo niso utihnili. Ko jc v pondeljek stopil v razred, ga je od vseh strani sprejel divji grohot. Lenart je obstal kakor vko-vam; znenada mu jc postalo vse lasno, potegnili so ga. Ostal je mi-re"> srce mu je zastalo. Nikomur ni rekel zale besede, nikogar ni zatožil Patru Ombetu. Nikogar... Svojo sramoto je hotel skriti pred svetom. Prišel je ponedeljek in z njim šolska spoved. Lenart je šel k spovedi, k spovedniku, pokleknil in se spovedal. Vse grehe je naštel kakor v soboto, čeprav ta dva dneva ni kdo ve kaj grešil. Nato je dejal, da je bil letos prvič pri spovedi. Lagal je. Na njegovem obrazu je bilo nekaj trdega, skoraj starega. Hitro je zmolil pokoro in zapustil cerkev. Tam je stal pater Ombe in zrl izpod očali na mimoidoče. •Hej, ti grešnik, mar ne greš k spovedi.« ^nart ga ni slišal, kajti predaleč jc bil zatopljen v težke misli. Mislil Je na tovariše, mislil na cerkev, na spoved in upirala se mu je ta bol, e lazi. In Bog? Ali je še pravica na svetu, je še? Lenart je dvomil. Dvomil je v vse, kar se mu je prej zdelo sveto in sama poosebljena pravica. Ti Kje si, Bog, kje? In Pravica, ljubezen na zemlji, kakor je učil Kristus? Pater Ombe se je razhudil: grešna duša, še odgovori mi ne!« Lenart si je zatisnil ušesa. Bil je sit pridig, slepomišenja, laži. Toda zaman. Sonce se mu je smejalo izza drevja in ga žgalo. Nihče se ni ustavil, da bi odgovoril na njegove dvome in življenjska vprašanja. Vsi so hiteli mimo po opravkih in kupčijah. Tedaj se je Lenart opotekel preko ceste in čudno tesno mu je bilo v prsih, da bi se najraje zjokal. S poslednjimi močmi se je zbral in krenil dalje. Kdaj je prišel domov, tega sam ni vedel. Ljudi pa je zasovražil. Večer STANKO PAHIČ Jelše v vetru lahno valove, gledam jih ob oknu sem slone, in dež prši... Za gozdovi se nebo mrači, pred meno! se v dalj megla gubi. kako hiti... V strugi Voda šumno žubori in nad njo se mrak temni, temni in sonca ni... Za gorami zdaj umira dan. ko pogrezam sd v sen trdan kot vse noči... Razlika. »Dober dan, prosim, dajte mi ovratnik za mojega očeta!« reče v trgovini sedemletni dečko. »Dobro, dečko, ali takšnega, kakor je moj?« »Ne, gospod, čistega!« Kako nastajajo meteorji ? Ko se danes človeštvo pripravlja na obrambo pred zračnimi napadi, redkokdo ve, da grozi iz ozračja večja nevarnost, kakor so letalski napadi, namreč nevarnost od padajočih zvezd. Pa četudi je znanstveni svet opazil nevarnost, ki mu grozi od teh padajočih zvezd, ni človeštvo ukrenilo ničesar za obrambo pred padajočimi kosi ozvedij, saj bi bila ta obramba tudi brezuspešna. Zategadelj se je znanstveni svet omejil samo na raziskovanje zvezdnatega neba. Najnevarnejše padajoče zvezde so meteoriti. Mnogo od njih je že privlačila naša zemlja, če so zašli v zemeljsko ozračje. Meteoriti sestojijo iz raztopljenih kovin, vendar pa se še do danes ni mogel ugotoviti njih postanek. Ne ve se, ali pripadajo sončnemu, ali kakšnemu drugemu nebesnemu sistemu. Na zemljo ne padajo redno, ampak docela slučajno. Zelo redki pa so primeri, da bi meteoriti napravili pri padcu na zemljo kakšno škodo. Največji meteoriti, ki so kedaj padli na zemljo, niso napravili velike škode. Več ton težki meteorit, ki je padel na zemljo v Arizoni v Ameriki je napravil na površju celo ognjeuiško žrelo, drugi znani meteor pa je padel sredi Sibirije. Ostali meteorji, ki jih vidimo padati na zemljo najčešče v avgustu v obliki padajočih zvezd, ne dosegajo zemeljske površine, ker preje, preden dosežejo zemljo, na poti skozi ozračje zaradi trenja izgorijo. Prirodoslovna zgodovina pa bi vedela pripovedovati o pravem »nebeškem bombardiranju« zemlje. Zgo- površje , dej ipalcc dilo se je že, da je kvadratnih metrov za®1 kamenja. Tako je 1SS6 v-Madžarskem padlo na pod^ kosov nebesnega kameni . .fl 18$. dež je padal 1868 v PolJSM Transilvaniji v Afriki. pade Razen teh meteoritov . jje n zemljo vsako leto na maih# besnih teles, vendar tak da jih ne moremo viden očesom. Nagrada (Po Tolstoju iz rusci« (Pahi5 Stanko-) ^ j Kmet je našel drag y dv01"6^ ponesel carju. Prišel J i>i vi jel spraševati sll.tge’ ga je vt| je carja. Neki carski slug . šal, čemu mu bo ca deiai; povedal. Sluga niu Je : j rni povedal. Sluga mu Je : ■ jpi PK povem carju, ali sajg JJ ca«a J vico nagrade, ki K>te 0e jfl bil. Ce ,ni 10 * £“■ stim k carju.« <*e J Car J e > sluga ga je C,KakŠno n^' kamen in rekel. - dvrnjl: »P bi ti dal?« Kmet je odvrr * petdeset udarcev.0*® dogofj grade. Tak ie »'< mf £ tvojim slugo, da nad na vsej ‘feba na vsak način preprečiti. °H Kitchener je odšel v bi jja spren sPej Dne 5. junija 1916 je ■sr« capa Flow, spremile vojne ladje . a>igelsk. Dne 5. junija 1916 je do-r*^e. 'n!Cmr.v važno angleško opo- -v \ r* ' tle^e ancl- Eleet«, veliko ladjevje an-\ojne mornarice se je pravkar vr "ilo m ^tv0DOn,roKke bitke pri Skagerraku i A(jlnj )(j še pod vtisom bojev. val d i eliicoe je Kitchenerju odsve fti«-’ a bi se takoj podal na pot , ker je plove na gladini sovražnih min. !%li &0 ‘ štab sc je posvetoval. Na ne nniSf’ Nemci niso mogli v višje Ncr^.02* m*n> ker so bile tedaj noči Se • , N.j K?e|° nemirno in !% Kite?ki ,1Wo*° itO(j_ ' Cl-nener je zahteval takojšen od- hKratke. i e • Mm J- 1916 ob 17.30 je odplul h litiar? i ‘ J Iyi S„ Kitchener s svojim štabom na 'eri rvi Izar^e »Hampshire« v zahodni h,’3- r.iAM Orkneyskih otokov na a sta spremljala vojno sever. ladjo. kov so pa medtem nemški inženirji zgra dili tri velike podmornice, ki so polagale mine pod' morsko gladino. Podmorniška vojna proti trgovinskim ladjam se je tedaj šele začela. Nemške podmornice so tičale maja 1916 pripravljene za manevriranje ob vzhodni obali Anglije. Podmornica »U 72«, ki je bila namenjena v Firth of Fort, se je morala zaradi poškodb pri strojih vrniti, drugače bi prizadejala nič hudega slutečim angleš kini ladjam veliko škodo. Podmornica »U 75«, ki je bila pod poveljstvom kapitanskega poročnika Kurta Beitzena, je prejela najtežjo nalogo. Potopila naj bi z minami vzhodno od Ork-neyskih otokov stacionirane angleške vojne ladje. Poizkus je bil drzen in nife če ni vedel, če bo uspel »U 75« se je posrečilo, da je neopaže no prodrla daleč na sever. Dospela je na zahodno stran otočja. Tam je odložila pri Marvicik Headu 22 min, po dve skupaj. To je bilo v noči od 28. na 29. junija 1916. Vihamo morje je delo olajšalo in 30. junija sc je podmornica spet srečno vrnila v svoje oporišče v Nemčiji Križarka »Hampshire« je plula na ve čer 5. junija 1916 na odprto morje v za-todni smeri od Orkneyskih otokov. Z ordom Kitchenerjem na krovu je rezala valove — smrti nasproti.. Najkrajša pot od otokov je bila po vr-lovnem mornariškem poveljstvu prepovedana. Zato je plula ladja po daljši poti, kjer je bilo nemogoče pričakovati, da bi Nemci odložili mine. Morje je postajalo zmerom bolj ne mirno. Rušilca sta komaj zmagovala visoke valove. Poveljnik »Hampshirea« ju je zato že ob 19. uri poslal nazaj k otokom. Križarka je sama plula dalje. Naenkrat se je med Brough of Virsa yem in Marvick Headom, komaj pol drugo miljo od obale, začula strašna eksplozija. Mrzel steber vode je švigni! visoko nad križarko in jo pokopal pod seboj. Ladja je zadela na nemško mino in v teku četrt ure je »Hampsliire« izginila na dno Le 12 -brodolomcev izmed 600. mož posadke se je srečno rešilo na obalo. Ostale je pogoltnilo morje, med njimi tudi zrna govalca pri Hartumu, ob Nilu in v Južni Afriki, vodjo takratne angleške narodne obrambe, feldmaršala lorda Kitchenerja... bitje. _ Pristopil je neki vojak, pogledal ženski v obraz in vzkliknil: “'Bože, saj to je moja sestra Erina!... Ignjal sc jc trudil, spraviti nesrečnico k- zavesti. Ko se jc Erina zdramila, se je znašla v objemu svojega brata... Brat in sestra sta utegnila izmenjati lc sc nekaj besed. Ignjat je moral s četo dalje. Erina sc je vrnila v Momčilovo. Nikoli več se nista srečala. Ignjat je pred leti umil, .70 letna Erina sc pa še danes z grozo spominja dneva, ko je stala pod vislicami. 1 Pazi na lasišče Utrjenim ljudem ne škodi,, če si vsak dan umijejo glavo s hladno vodo Neutrr-J“ “»j “ “®ivai° Slavo s toplo vodo približno . 30 č. Navaden kamilčni čaj je ze dober, da se i£ mastnih las izloči nesnaga. Za suhe lase uporabljajo zgolj ka-ko . nevtralno milo. Lasje sc 'morajo počasi susiti, varuj se pri tem vetra. Zračni tok napravi lase krhke in ti hitreje izpadejo. Da preprečiš cepljenje las, .namaži Slavnik,-z dobro brilantino in počeši ž 'njim las. Presuhi lasje se racli cepijo in izpadajo. Lahka masaža lasem koristi. Moški naj sl vsak dan lasišče -dobro počešejo z glavnikom. Z mokro glavo nP -ne hodi i? hiše. PETROLEJ IZ RIB So učenjaki, ki zagovarjajo nastanek petroleja iz rastlin, drugi, med njimi tudi ameriški profesor Mac Farlane, pa trdijo, da jc petrolej nastal iz rib. V pradavnih časih je sladkovodna jezera poživljalo vse polno rib. Vode so sc nenadoma posušilo ogromne množine rib so poginile. Kasneje jc njih trupla zalila naplavina in ker hi bito dostopa zraka, je nastajal ogljikov uvokis z raznimi spojinami, ki jih vsebuje petrolej. Ribe imajo mnogo masti, na ta način ustvarjeno olje se je odccjalo v noti aiije sloje in vležalo. Farlane je mnenja, da bo v pomanjkanju peti-oleja prišla za ribiče doba, ko bodo svoj pien dobro prodajali za — proizvajanje petroleja. Karelija seljenem kraju komaj 5 ljudi na 1 km' tod so občine večje kakor dvakratni ob-oravske banovine. Avtonomna republika leži med Leningradom in Belim morjem. Meri 147.000 km, toliko kot pet Bel-gij, _ ima pa le 375.000 prebivalcev, Življenje je prišlo vanjo med svetovno vojno ko so Rusi začeli graditi železnico iž Leningrada v Murmansk. Dardanele so bi le zaprte, Baltik so držale v šahu nemško podmornice, Rusija je morala iskati izhoda na sever. Ker je bil Arhangelsk večino leta zamrznjen, so sc odločili za Murmansk kjer skrbi topli Zalivski tok, da luka ne zaledeni. Preko Karelije je dobila Rusija novo okno v svet. • J Srečno odkritje s filmskega platna Po nekem poletu angleških bombnikov nad Nemčijo, se eno letalo s štirimi možmi posadke ni več vrnilo na Angleško. Čakali so dan, dva, nič. Letalsko ministrstvo sc je končno odločilo, proglasiti može za izgubljene. Spet jc nunilo nekaj dni, ne da bi prišel kak znak življenja od pogrešanih. Nobena nevtralna ladja jih ni opazila na morju, na nobeni obali se niso izkrcali angleški letalci. Vrhovno poveljstvo jc po-grešance- proglasilo za mrtve... Nekega večera se je častnik, eskadre, ki je poletela v Nemčijo, udeležil filmske predstave. V tedniku so predvajali med drugim tudi transport angleških ujetni- kov v nemško taborišče. Med ujetniki je častnik opazil moža, ki jc bil zelo podoben pilotu pogrešanega letala. Da bi se o od *cmc,idejc prepričal, jc šel naslednjega dncv znova v kino. In res, mož je ni iiUn^p1’-0 !• / .kakc!r njegov pogreša-k in !l' , r!’C J; !e seb°J vcč Prijateljev, mi-ivo ,P ; a .je nled “jetniki tudi za ? letalec, častnik jc dal izrezali iz filma tisti del ujetniškega sprevoda, povečali so sliko in z njo fe odhl 1-1 pi,lola’ kl je svojega moža brid- ... . jokavala. >sa srečna je spoznala na stiki svojega druga, ki je živ prišel v nemško ujetništvo. Čudna so pota usode, ki pomaga včasih tudi lajšati gorje Reporterjeva senzacija: letalo brez takšna držala v tram-vsi moški noreli vanj... Amerika je, vedno ista! Tudi v sedanjih resnih časih kuhajo tamkaj senzacije, tako je bilo tudi z reporterjem, ki ga jc slučajno zaneslo v patentni urad. "Tamkaj je naletel na nekega .,inženirja iz New Yerseya“, ki je iznašel letalo brez kril. V uradu ni bilo nikogar izmed uradnikov, reporter je ..inženirja1’ temeljito izprašal. Vzel jc pot pod noge in že jc bil v uredništvu velikega dnevnika, ki je še isti večer prinesel senzacionalno poročilo o novi revoluciji v letalski tehniki. V poročilu je bilo povedano, v katerem hotelu bo sloviti inženir prenočil in še isti večer se je zbralo mnogo uglednih interesentov. Možje so čakali na „inženirja“. Ko je ta vprav začel z razlaganjem, so vsto-pm štirje krepki stražniki in vtaknili iz-umitelja v prisilni jopič. Inženir je namreč ušel iz bolnice za duševne bolezni v i\ew Yerscyu. Radovedneži so odšli z dolgim nosom, „izumitelj“ je moral nazaj v bolnišnico,. reporter pa, ki se je zaradi svojega odkritja že videl v sedmih nebesih, je žel splošen smeh gavščino... za svojo pote- v „ ’ “"“v jou /sa. ou V ClC, 1] so z več 100.000 kaznjenci izkopali še kanat in ga poimenovali po Stalinu. 227 km dolgi prekop ima 15.velikih hidrotchničnili naprav, 20 umetnih rezervoarjev in 19 jezov za reguliranje vode. Karehja jc znova zaslovela. Namesto ouuo km, ki so jih morale ruske ladje premerili prej preko Baltika na sever, plo-vejo zdaj po Nevi, jezeru Ladogi, reki Svm in velikem jezeru Onega skozi kanal dalje v zaliv Belega morja, kamor dospejo zc v nekaj dneh. Veiika razlika v gladim vode je ustvarila ob Stalinovem kanalu pet mogočnih hidrocentral, ki dajejo strujo za naraščajočo industrijo ob prometni zib na sever. Karelski granit jc znan, ž njim ie zora jen skoro ves Leningrad. Napoleonov grob m Dom invalidov v Parizu je prav tako iz rH1',kamcnJa- Tri milijone ha goz-\ec kakor ga ima Jugoslavija Dokriv-i površje te zemlje, vclikmski splavi plo\ejo po rekah in jezerih na jug in na sever, v vse smeri sveta. Težke železniške ovire na daljni poti do Urala in S v vnr|l|?J° si-ia nadomestila s ceneno Halv P°JO na Murmansk in ob obali dalje v severovzhodni smeri S z rmkrT ^inCk t0C,a žc zeI° P°-vladu e O! ; '7'10'. Ruski elel»ent pre' v mu uje. uo •velikem lezeru On^cra in »» večje oToS Kalinjinsk inje 35 krat ku oči i a cSa, je živahen promet in proce le "°? j™ dolge parniSke V* Žalostno snidenje z bratom pod vislicami T,rod 50. leti se je mlada Bolgarka Erina i seboj. Erina je molčala, nikogar ’ ’ ' ’ ubila v Srba iNikotica. Starši so ji po- izdali in Bolgari so jo obsodili Prod zaljubila v .ji i«. ........———ji .im ii ^u- roko branili, zalo sta zaljubljenca skrivaj pobegnila v Srbijo in se poročila. Erina ni nikoli več videla staršev. Enkrat samkrat je srečala svojega brata Ignjata v trenutku, ki je bil zanjo najstrašnejši v življenju. Bilo jc po topliškem uporu leta 19t7. Med Bolgari, ki so te kraje zasedli in srbskimi četniki so bili vsak dan hudi boji. Nekega dne se. je pojavila bolgarska čela v vasi Momčilovo. Med vaščani so aretirali tudi Erino Nikoličevo in jo gnali s ni hotela , ... —o--- — .,----------- v smrt na vešahli. —■ Vojaki so me pograbili, pripoveduje starka, me vlekli v vasi Dubovo pod vislice tor mi že zadrgnili vrv okoli vratu. V trenutku, ko mi je lebdela smrt pred očmi, sem vzkliknila: „Pustite me, Bolgarka sem, poročena s Srbom...! Vsi smo vendar bratje! Zakaj se Bolgari in Srbi koljejo med seboj... Ignjat. bral moj, kje si, pomagaj mi!...“ Na smrt bleda žena jc potem izgubila zavest. Vojaki so nemi zrli na tleh zrušeno ■ ^im.ujtsKa lesna pometla, za-nrnmo!I1UO ?m,L Vsc gospodarstvo Karelije • Leningradu, tu je občutljiva oua soi-joiskc Rusije in vprav v seda-i1. P°Sajanjih s Fuisko se znova javlja dežele "a utri:*'tvl zahodne meje te f)o revoluciji jc bila Finska središče nacionalnih bojev. Finska je imela v njej podporo in njen maršal Mannerheim se jc dolgo časa opiral nanjo. Ko je poslala r inska samostojna, so bile meje Karelijo se dolgo nejasne. Končno so sovjeti radi odstopili Finski laponsko deželico Petsi mo na severu, samo da so si zaco-tovih Karelijo m po njej važno not na Severno ledeno morje. Zadnja tragedija v kozmičnem prostoru Fantastična ugibanja o smrti naSe zemlje — Nikogar ne bo, ki bi postavil ^križ na grob zadnjega čtoveka ^Življenje drvi naprej z blazno naglico. Kar je bilo še. včeraj fantazija, je danes dejstvo, kar je bil včeraj napet romanje danes morda že resničnost. V območje fantazije spadajo tudi pogoste napovedi in ugibanja o koncu naše Zemlje. Od časa do časa pretrese svet napoved, da bo tega in tega konec vsega. Letos so napovedi jzražaje bojazen, da bo naša Zemlja 1908, ko je nanjo padel znameniti priliki odigrala v vsemirju katastrofa s poginom človeštva. S tesnobnim dihom je človeštvo pričakovalo usodnega dne. Pa so bilojiiapovedi goljufive. Ničesar se ni bilo zgodilo.*Potem je prišla napoved, da bo-šla TufŠa Zemlja skozi strupen žareč rep Ynrlov-Hasslovega kqmeta. Tudi nfč. Sami krivi preroki. Nevarnost kozmične katastrofe Sodobni fantasti in zvezdosiovci doslej še niso pogodili in tudi ne jasno označili možnosti konca naše Zemljč. Ali je sploh možno, da, bi naša Zemlja ugasnila v kakšni vsemirski katastrofi? Sedanji resni možje pravijo, da j£/ to izključeno. Stavba vsemirja je čudovita, popolna in točna ko najboljša ura. Milijoni nebeških teles krožijo po vsemirju z nepojmljivo najclfco-ih' točnostjo. Kar stoji svet, še htftče rte ltomrri, da bi v vsemirju trčili dve kozmični telesi. Kaj pa »bombardiranje« iz vsemirja? Ostanki ugaslih .zvezd, ki krožijo po vsemirju, padejo veas.i.na zemljo. Toda dftslej še niso prizadejali tolike škode, da bi resno ogrozila obstoj človeškega rodu. »Nebeške strele« se na poti skozi zemeljsko atmosfero razžarijo, padejp na Zemljo s, strahovitim treskom ter se razletijo na tisoče kosov. Tak košček razletelega meteorja je 1660 zadel v Milanu nekega meniha, ki se je vračal v samostan. Leta 1907 je kos meteorja zadel angleški parnik »Eclipse« ter ga potopil. Najhujšo »rano« pa je dobila naša Zemlja 1908, ko je nanjo padel znamenit sibirski meteor. Grmenje je bilo čuti na najbolj oddaljenem bregu Sibirije in seizmografi so padec zaznamovali na oddaljenost 4000 km. V Zemljo je zvrtal 9 km široko in več kilometrov globoko kotanje. Ce bi pade! na velemesto, bi ga takrat pokapal pod seboj. Nobenega trčenja ne bo če bi z Zemljo trčil blodni planet, ki se je 1937 zelo približal naši Zemlji ter je bila napovedana katastrofa, bi morda Zemlja utrpela težji udarec, toda le malo okrnjena bi živela naprej. Tako so mnogi ljudje verjeli, da bo v noči na 20. maja 1910 zadnja noč človeškega rodu. Premnogi ljudje so se bili takrat za-v kleti ter si vanje nanosili živeža za več let in se preskrbeli s kisikom. V strahu pred koncem sveta si je takrat 16 ljudi končalo življenje. Česa so se bali? V zori 20. maja 1910 bi morala Zemlja po napovedi skozi strupen rep Hallejeve repatice. In zjutraj se ni nič zgodilo. Svet je ožarila lepa kozmična gostinja, to je bilo vse. In druge možnosti? Iakim napovedim ljudje mnogo več ne verjamejo. Pa se zato postavljajo druge možnosti. Ko se je francoskemu kemiku Moissanu posrečilo, da je v svojem laboratorij« s pomočjo visoko napete električne iskre zažgal zrak, je človeštvo s strahom vzdihnilo. More torej človek s pomočjo iskre vžgati atmosfero, da bi se znašla Zemlja ko v ognjeni peči? Drugi spet toliko govorijo o smrtnih žarkih, ki bodo prišli iz vsemirja ter uničili na Zemlji sleherno življenje. To so fantazije romanopiscev. Smrtni žarki sicer obstajajo v vsemirju, toda pred njimi nas veruje zemeljska’ atmosfera. In tudi nobena električna iskra ne bo prižgala več ko nekaj molekul zraka v tesnem laboratoriju. To'je vse. Pot v tiho kozmično tragedijo Presojajoč stvari s teh stališč, Zemlji ne preti nobena tragedija, ki bi ugasnila vsa živa bitja. Človeštvo torej ne bo poginilo po svoji volji, ampak na priroden način, tako ko vsa druga nebeška telesa. V vsemirju se* odigravajo tihe tragedije. Zvezda*, ki je sijala s tolikim.leskom, poslednjič zažari ko zadnji pozdrav in ugasne na vse veke. Tako bo nemara nekoč končala tudi naša Zemlja. Naša Zemlja se je rodila kot vsa druga telesa in bo prav tako tudi umrla« ’ ■V J. i. -frl* Nekoč bo ugasnilo Sonce tako kot vsa 'druga- telesa. Toplota in 5 drobnih povesti Moderna zakonca Koj po svatbi sta se bula.dom sta popolnoma svobodna, Ke , ba in podobne neumnosti sani . predsodki. Včasi pa sta drug ". svetloba bosta čedalje manjši. Zemljo bo prekril ledi Morda bo še prej ko bo ledeni pokrov zakril vso Zemljo, ugasnilo na njej Zadnje živo bitje. In takrat ne ! vendarle zvesta, bo nikogar, ki bi postavil križ na grob ] Ljubosumnost ,, ari a. moža, ki je uprl oa pripovedovala o svojin > Toda vse to je bilo zlagano. SramJ bilo, da sta si bila kljub popolni sv>- zadnjega človeka. In riaposled bo ugas 3nče za vselej, takrat pa bo 1 veliki in zadnji vsemirski tragediji kon- 'SlehernegE čala svojo pof tudi flaša utrujena Žemlja. lieokusno oblačila in se sploh delala ^ bi najra! je radi Kf Letošnjo jesen je ^kanadski apostolski delegat tnsgr. Anttmitftti obiskal z letalom eskimske misijonske postaje, ki so najsevernejše postaje na svetu. Med Eskimi* kjer so pričeli pred 50 leti misijonarji svoje dek), je danes že 5 apostolskih vikariatov. Požrtvovalno delo misijonarjev je naletelo kljub nezaupljivosti na zelo ugoden odmev. Letos pa je v te ledene pokrajine -prvič prišel tudi papežev delegat, ki je -bil kot pravi »Osser-vatore Romano« izredno zadovoljen z uspehi Misijonarji ,so privedli v naročje sv. Cerkve, številna plemena Indijancev in Eskimov. V Makenziji, kjer najdalje časa delujejo, od od 18.000 Indijancev že 16.000 katoličanov. V celoti je od tamošrijih 78.000 prebivalcev sprejelo iirld še sonce za' vselej, takrat pa bo v fgfc obraz ali vitko postavo, - ^ ^ ubil. Prisilil jo je, .. oo cnlfltl ucifl bolj grdo.Jn vendar ga je to vračalo. Želel si je, da b1 bi ozn5, privlačna ko prej. Toda bilo je P ^ Ostala je zanemarjena, kakfr.; nAstaia e zapustil, je ' Katoliška vera med Eskimi , naučil. Ko pa jo je katoliško Vero že 64.000. V razne misijo- ■ Sj>et iepa> Toda za drugeg narske šole hodi nad 16.000 otrok. ' Leta j Svidenje srečala- 1925 je bila ustanovljena prva eskimska p0 tridesetih letih sta se SI?e, takrat tam i in nriznn.ln sta si. da sta se a „ . In priznala sta si, da sia sc qw, 15 misijonarskih postaj, 2 škofa, 29 razgia zgolj zaradi nesporazun««- jjje ki je v življenju mnogo preizkus’ ^ mislila: »Škoda!« On pa se Ja nutku ozrl nanjo ter si tiho sem imel srečo!« Nehvaležnost apostolska prefektura, danes pa je že župnikov, 5 bratov laikov in 2 sestri. Sprva so pri delu uporabljali misijonarji ladje in pa sani. z vpreženimi psi. Danes imajo celo 2 letali, ki jim jih je daroval papeš Pij XI. Porazen odgovor »Gospod, s kakšno pravico neprestano zijate v mojo ženo?« »Vam moram res odgovoriti?« »Saj to zahtevami« »Zategadelj: jaz bi je nikoli ne hotel vzeti za ženo.« Letalska zveza Italija — lužna Amerika dejal , bes ifial* Ljudje so ostrmeli nad tolik -nosijo. Slavnega zdravnika -,e gov pacient, kateremu je s tve je oPe' racijo vrnil vid. Na vprašanje- "^loto storil, je zločinec dejal bre ^ o vanja: »Ukradel mi je vse lepe svetu in ljudeh!« _ . Človekovo življenje ^ ga Rodrl se je, živel in umrl- Sin njegovo edino zaslužno deian^' V kratkem bo otvorjena redna letalska prometna zveza med Italijo in Južno Ameriko, ki jo. bo vršila »Transconti-nentalna letalska družba ... Latis«, čije osnovni kapital jc bil; pred nedavnim povečan od 0.5 na 40 milijonov lir. Ta družba je sorodna družbi »Ala Littoria« ter je bila ustanovljena izključno le za med . Italijo in Južno j prometno zvezo Ameriko. Doslej so vzdrževala Italijan ska letala redno zvezo do Kapverdskih otokov, proga pa bo v najbližjem časti podaljšana do Ria de Janeira. Nagla tri-moaorna 'letala opravljajo doslej samo pisemski in paketni promet, dočim bo osebni promet uveden kasneje. 10 zapovedi za zakonske može 1. Svojo ženo vselej upoštevaj. 2. Pravično ocenjuj njeno gospodinjsko delo! 3. V družbi ji nikdar ne očita; napak in hib! 4. Skušaj ji po možnosti vselej ustreči! 5. Bodi jj zvest! 6. Pomni vselej, da je mati tvojih otrok! 7. Ne kaži pred ženo in otroki svojega ogorčenja in slabe volje! 8. Bodi svoji ženi svetovalec, tovariš in prijatelj! 9. Ne omejuj malenkostno njene svobode! 10. Zaupaj ji ter je brez razloga ne sumniči! so bili _ nesreča izbrala vprav njegovega , KO Vide'‘’ pretreseni, re da je IlTbVr™; sssa^m-% v« prcnafilo vozil, jc bil atagU "S. na njegove zasluge za nieSec£y J ■Šilcij®' pred 'letom, obsojen na »DOMUS OAULEl*^ nedavnem kongresu ‘-J(- je ipredek J len ki se bo imenovala »Don"15^.^ Nel UWUMVHViH lsjj, • v družbe za splošni napredek .0 pa'3” ’ položen temeljni kamen zav ter bo posvečena velikem0 ‘'l0stavl!^ jj0 L#n Televizija v službi policije televizijskim sprejemnim postajam prstne odtise. Podobo prstnih odtisov so sprejele postaje zelo natančno v povečavi 50 krat 45 cm. Strokovnjaki trdijo, da pomeni televizija tudi pri varnostni službi zelo pomembno pridobitev. Letošnjo jesen so v Kaliforniji prvič napravili poskuse, kako bi se mogla varnostna služba izpopolniti s televizijo. Televizijska postaja Don Les Experiment41 Television Station je na prošnjo policije v Long Beachu v Kaliforniji oddajala 500 ku Galileiju. Dom bo, ko _ središče znanstvenega dela ^ji! vanja zgodovine raznih ve_’,p(jku človeštvu in njegovemu naPreC Tragičen primer kirurga pred sodniki .v.:v~.i •»v . , . • Pred čikaškim sodiščem se jc te dni zagovarjal znani kirurg, zdravnik dr. Jc-romc Kaiser zaradi tragične smrtne nesreče malega dečka. Kirurg se je vozil z avtomobilom k nekemu bolniku. Na ovinku je naglo zavozil okrog ogla in v trenutku se je znašel pod kolesi petletni deček, ki so' je igral na cesti. Vsa tragika pa je v tem, da je. kirurg dr. Kaiser vprav le**"-jei tou<*{egneJL' ci sicer obetajo ma da ci so dovolj spretni speijat' s sedanjo veliko, »dr pora^stv0. Kultivira Petdesetletnica pesnika Frana Albrechta Včeraj je slavil v Ljubljani 50-letnico življenja pesnik, pisatelj, prevajalec in Rednik Fran Albrecht, eden iz tiste Kneracije, ki je sledila Moderni in bila Kedhodnica mlajši generaciji naših rea-f0v- Rojen 7. novembra L 1889. v Kam-na Gorenjskem, je po končani gim-■'pi.v Kranju, pravnih študijah na Du-in filozofskih v Ljubljani postal fa-tetni tajnik naše slovenske univerze &den izmed prvih kulturnih delavcev. 1 Pesnik se je oglasil že pred svetov-dn v »Ljubljanskem Zvonu« in Sih revijah, izdelal med vojno pesem-o zbirko »Mysteria dolorosa« in tik po ffli »Pesmi življenja«. Mimo tega je Pisal povest »Zadnja pravda«, v kateri orisal tragično življenje Frana Lev- stika. in vrsto manjših leposlovnih in ptlčnih .del, ki so raztresena po revi-V največ v »Ljubljanskem Zvonu« in _ obnosti«. mnogo obsežnejše je Negovo prevajalsko delo v verzih, in Prozi. . Kot pesnik se je uklonil samo v za-lK« vplivom Moderne, nato pa krenil ^ Precej samosvojo pot refleksivne in ciafe lirike z zelo močno poudarjeno so~ Prav° not°- ^ tem oziru je oral pri nas Pesnva Drav daleč pred vili SOcia'11ih tendenc, ki so se poja-šele iev^neje v naši slovenski poeziji v0]*> svetovni vojni. Idejno je bil re-bom1°11^r» in slovstvena zgodovina mu °r3'la v tem oziru odmeriti pomemb- nejše mesto. Vmes je naipisal tudi vrsto pesmi čistega čustvovanja, predvsem erotičnega, ki ga je znal odeti v. miselno poglobljenost zrelo na življenje zročega moža. Kot prevajalec nam je pa poslovenil predvsem Bezručeve »Šlezke pe-sini«, ki so pri Hcis, k&kor pri Cefaiih, močno odjeknile in postale prav sedaj znova tako aktualne. Kot urednik je urejeval najprej mesečnik »Svobodo«, nato ^Ljubljanski Zvon« in nazadnje kot sourednik »Sodobnost«. V vseli teh naših literarnih revijah je uvedel v javnost lepo vrsto novih imen, ki so dandanes večinoma že splošno znana in priznana. Prav tako si je pridobil obilo zaslug kot 'lektor založbe »Hram« in tajnik Slovenske Matice.. Po svQjem prepričanju je stal vedno trdno na slovenskem stališču, katero je zagovarjal z vsem pogumom tudi v najtežjih časih, ko je moral bojevati težke boje proti zagovornikom »demomaže«. Temu svojemu slovenskemu prepričanju' je ostal dosledno zvest vse doslej, ko more zreti ob svoji življenjski 5Q4etnici na umik vseh tistiih, ki so,1 se- nekoč zaganjali vanj, in na vedno bolj zmagoslavno pot našega narodnega stališča. Z vero v naše končno očiščenje, in vstajenje v polno slovensko narodno življenje bo nadaljeval gotovo tudi bodočo pot, na kateri mu želimo, da bi nam ustvaril še veliko trajnih dobrin. -r. zgodovine, nam je porok, da je delo prvovrstno. Strokono oceno bo podalo gotovo naše strokovno časopisje. Z naše strani bi si dovolili vprašanje, zakaj pisatelj tudi tukaj konča z razdelitvijo Aleksandrovega imperija. Kaj se s tem res konča doba »starih Grkov«? Ni dvoma, da so obstajale tudi pozneje v t±el%Ldi Htftfljše države in je daleč znana aleksandrijska kultura; zakaj tukaj ni krenil g. pisatelj na nova pota in podal celotno zgodovino starih Grkov, ki so celo do Kr+stovih časov še imeli veliko vlogo v Sredozemlju? In prav mani znana doba grške zgodovine od 277 pred Kr. pa do nekako cesarja Nerona bi utegnila biti v marsičem prav zanimiva, zlasti glede kulture, ki so jo Rimljani skoraj vso povzeli iz Grške. Ali smemo morda za preostalo dobo pričakovati še 2. del te knjige? Hvalevredno nalogo si je nadela založnica, mnogo truda je vložil v delo pisatelj, ttpaiffto. da bo občinstvo tudi pridno segalo po prvovrstnem delu, ki ima 'liolio opremo in zelo prijeten tisk. Edino, kar v epohalnem delu res pogrešamo, je navedba literature, ki bi temu ali onemu mogla dobro služiti. •: J. Mravljak. Dr. Anton Sovre: Stari Grki J ,0t drugi zvezek Mohorjeve občne je izšla te dni Sovretova zgo-"Wa' Grkov. Ista založba je izdala že b • dolgimi desetletji občno .zgodovino, K SpišaLStare. Deloma, ker te knji-U Jtafj ni bilo več dobiti, deloma, ker .Jsv nujOgočem zastarela in ni več novim raziskavanieni, se je odločila za novo izdajo, ki pa \|Mo vsebini nekaj povsem dnige- Ir SinPa “ujiica bo obsegala, zgodovino Medijcev. Peržanov. Hebrej-(f^lčanov in drugih azijskih naro- W l^dar še ni končana in izide brz-V1940. D dovino sl_____ so i^inoške dobe pa do momenta, ko irt>. ‘eta 1940. Druga knjiga rodovino sta iiio.ske dobe ^jjj^obMJiovale 'iz pa nam r^Msodovino starih Grkov od najsta .„ nekdanjega Alek-°Vega jirurteriia tri nionarhije: pto- mm lemejska, "selevkidska in antigonidska. Pisatelj opisuje najprej tedanje Prabe-lene, kretsko in mikensko kulturo ter začetke kolonizacije, potem oriše Homerjev svet, nato prehodno dobo s pogledom na Šparto in Atene. Za teih opisuje ’ vojne s Peržani, hegemonijo Aten, peloponeško vojno, oriše stanje verstva, znanosti in slovstva v 5. stoletju, dalje Grško pod perzijskim varuštvom, vzpon Makedonije in dobo Filipa in Aleksandra ter končno boj za Aleksandrovo dediščino. Na 524 straneh teksta, v katerega je vpletenih' 231 posrečenih podob, sledi kazalo (splošno in podrobno), nato imenik oseb mdcrajev, (ta sam ima 27 strani v dveh kolonah), dalje seznam slik in končno časovni pregled. Že ime pisatelja, ki je znan kot izboren poznavalec ■Grške in rimske kulture ter Prekmurski drobiž Trgovine v Soboti .se zapirajo po sklepu trgovskega sestanka sedaj ločno ob (i uri zvečer. Na začetku se je temu sklepu ftekaj trgovcev protivilo. vendar se sedaj dogovor točno izvaja. Za vaške trgovine sklep ne velja. Grajski kino predvaja v nedeljo m po-iiedehek zvečer velelilm „Gusarji“. . Mladi Prekmurcc“ izide za božiC. Iz kroga Mladega Prekmurca1-, revije mlade prekmurske generacije, smo. izvedeli, da bo izšel v povečanem obsegu za božič 1cr bo pbslejf izhajal od koledarskega novega leta do drugega. Potreba železnice Sobota—-Dolnja Lendava. Tednik »Murska krajina« prinaša v celoti naš članek v »Večerniku« v zvezi s predajo železniške proge od Dolnje Lendave do Mure. ki jo je ljubljanska železniška direkcija predala zagrebški. »Murska krajina« dodaja, da so bili načrti za železniško progo Sobota—Lendava že malo pred svetovno vojno izgotovljeni in se nahajajo v izvirnem stanju pri nekem privatniku v Soboti. Tednik pravi, da bi biio dobro, če bi se direkcija državnih železnic zanimala za to stvar. Treba je storiti vse, da se lendavski srez čim tesneje poveže z ostalo Slovenijo. —- Mi smo v »Večerniku« že ponovno opozorili na pomen železniške zveze med Soboto in Lendavo ter poudarili nujnost njene čimprejšnje zgraditve, pri kateri bi dobili poleg drugih potrebnih javnih del zaposlitev nešteti sezonski delavci, katerih zaposlitev bo radi težkih razmer v svetu postala v najkrajšem času- eno izmed najvažnejših vprašanj 'Prekmurja. Že v dneh »Prekmurskega tedna« smo opozorili na to nalogo prekmurske gospodarske kroge, ki bi naj začeli primerno akcijo na merodajnih mestih. Nova železnica je velikega pomena zlasti tudi za nadaljnji razvoj .Murske Sptepte ter je zato tudi dolžnost soboških gospodarskih .krogov, da v tej akciji vodijo: Ker je pa važna za vse Prekmurje in' ima splošen gospodarski in narodnopolitični pomen, je treba pritegniti tudi druge. Izdela naj se predvsem dobro utemeljen predlog na merodajna mesta, ki bi upošteval različne možnosti in potrebe. Podkrepljen od vseh strani prekmurskega javnegaživ-Ijenja, bi pri svoii sološni koristnosti in s složnim ter vztrajnim delom bi! gotovo kmalu realiziran. Premestitev, Ob priliki zadnje premestitve ie bila iz Sobote oremeščena po službeni potrebi učiteljica gdč. Leopoldina Kosova v Veliki Trn v krškem okraju. Gdč. Kosova je bila V Soboti že dolgo let ter se je kljub namestitvi po shižbeni potrebi dobro vživela v prek- murske razmere. Bila je agilna delavka pri najrazličnejših soboških nacionalnih, kulturnih, humanitarnih organizacijah, posebno pri CMD, Kolu jugoslov. sester in je tudi članica Meddruštvenega odbora. Naj večjo skrb pa je posvečala, šoli ter stanovski organizaciji učiteljstva, kjer je bila tudi stalno v odboru. Kot podpredsednica sre9kega društva JUU je dolgo časa sama vodila posle predsednika. Radi navedenega ter tudi radi dolge službene dobe je prišla za javnost ta premestitev nepričakovano. Gdčno Kosovo, ki je morala pri svojem dosedanjem delu prestati že mnogo posledic nerazumevanj od orlih," ki bi ga morali podpirati, zadržujejo v Soboti tudi zdravstveni razlogi. Kot znano, je tukajšnja učiteljska organizacija že večkrat opozorila na neprimernost premestitev po službeni potrebi tudi iz Prekmurja, kjer manjka samo v soboškem okraju trenutno 31 učiteljev. Vnema in trud, ki ga je žrtvovala gdč. Kosova tudi Soboti in Prekmurju, naj ji bodo v oporo tudi ob priliki njene nove premestitve iz Sobote. Za spomenik prekmurskim književnikom bodo pobirali tudi osebno po Soboti prispevke nekateri člani Meddruštvenega odbora. Kot znano je spomenik že skoraj gotov in je plačilo stroškov odvisno razen nekaj javnih podpor zgolj le'od Zavednosti prekmurske javnosti same. Zato naj ne bo nikogar, ki ne bi po svojih močeh podprl tudi gmotno to akcijo ter tako počastil spotfiin nekdanjih borcev za ohranitev 9lovenske materinske besede v Prekmurju. - • Nova šola. Kljub nekaterim pesimističnim izjavam se bo nova osnovna šola v Soboti menda le gradila. Tudi komisija, ki je bila v Soboti prejšnji teden, .kot smo že takrat poročali, si je bila edina, da sedanje šolsko poslopje;« zadostuie niti no prostoru, niti po higienskih predpisih. .Glede rešitve tega vprašanja je v Soboti še vedno nekaj različnih kombinacij. Vendar, ker je dobil že tudi arhitekt g. Fr. Novak izdelavo načrtov za novo šolo, bo tako počasi tudi soboška osnovna šola dobila konkretnejše oblike. Po teh načrtih bo stalo šolsko poslopje nad 2 milijona din. Premeščen le iz Maribora v Soboto sodni ; pristav dr. Viljem l.ippai, prekmurski rbjal:. Iz Slovenskih qorlc Svinjska kuga se je pojavila po raznih krajih Slov. goric. Za to boleznijo je poginilo že več prašičev. Ljudje so v veliki zaskrbljenosti, da se bolezen ne razširi. ' Ne pozabi naročnine! Cvetko Zagorski Ubii? Je Hfenil po nabrežju. Žive-duše \ v?.Vec tu- BiIa ic Pfič že jesen,"’ ’ ’ b,C"lla 'i!1 meglena. thlad- h ‘&nv JC- D0 pesku> ti« Je šumelo pod aiij; 1 su'10 listje in rjavi, zreli divji ko- so se juščjli jz b'odičastii, lupjn. (dna -'e drsela neslišno modra a, široka kostanjeva d ve ve- Zaiežaia ob straneh razgled. ed ser je izgubljal v ine'gli. Od VJtnek0cI ie šHSart l-oiže s .1%. : nekuo listie. Ko ie sum, kakor da in brpzupue kakor jesensko , nekuo listje. Ko je prehodil'‘še s]d rfkt>V, sta se izoblikovali iz lije-'^k Postavi dveh * pometačev. brezovo'metlo na * sVoji £ti ie fCv‘Wc^a in spravljal listje v kraj. ^ je invalid z 'eseno riogcl 'Nerodno Hi ,rJ1.&st(>Pal med enakomernimi za- iSlii lnel,°’ '^j ^ '''j«'1 molčala in mrko gledala n?. kakor da bi štela te droime, \ r , tt,rtvece. ki jih spravljata ob ce- :N ta'K1’'i"/'ctu se' je zdelo že nekaj1 dni e j .o atožno in brezupno: megla, ki 'o k.gledala : ' 1 • • «2fbo-% v obleko in v dušo, zastr brefe. enega samega svetlega zaflcov; ' gosta vlaga v zraku, Ho«, . ^til drobne kapljice, ki so dra-Šlt - t'ase- ‘M gr‘° ''n prinašale prehlad... n in v>enien\i se naberejo še vse' 'Aje ,'e:'ave- ki so do iedaj čakale in Jk L,a Slovet;a — saj niso nič bolj \y?r s,) bile takrat, ko je še sijalo aa zdaj se zde prav tako sive in vlažne vreme. Take so bile Lojzetove jnisli, ko je koračil po nabrežju. Sam sebi se je zdel star in vsem v napoto. Neploden, iieko-risten živi tjavenda^, životari, m vsi njegovi napori in načrti se razbijajo ob konvencionalnosti družbe in ob nenehnem preračunavanju, koliko vrstic je napisal danes in koliko jili 'ib bo in koliko dinarjev to znese. Ozrl se je po vodni gladini. Da bi mogel teči tako neslišno in gladko kakor ta čista modra voda! Iz kraja v kraj, iz dežele'v deželo, mimo tolikih nabrežij in nezadovoljni1'IjlidT. Res, 'stopil' b’ v Vodo, zaprl bi oči in se pustil nosjti, nositi... Slišal jfc iz megle počasne korake -po listju. Lotila se ga je radovednost, kdo hodi po nabrežju kakor on. h megie se je bdvila vitka postava v sivem plašču — res, bila je tovarišica Mica. Nasmehnila sta se. . ; ' , , . »Kam?« je vprašal Lojze. »■Kar tako,« je odgovorila. '»No, potem greva lahko skupaj — kar tako,« ie rekbl. Lojze je krenil z njo nazaj po nabrežju. Nekaj Trenutkov sta molčala in Lojze je čutil ob sebi njeno lahno, prožno hojo in slutil, da je prišla tudi ona sen) v takem razpoloženju kakor on. ‘io mu jo je približalo, »Premišljam o življenju,« je rekel defetistično. »Ali se mar splača živeti, deuti, se gibati? Zakaj? Umreš tako ali tako. Res: koliko se trudimo ljudje, koliko upamo. verujemo, ljubimo... pa pridejo taki jesenski dnevi in vidiš, da je vse neumnost, prazna neumnost.« Ko je Lojze tako govoril, mu je že vstajalo globoko v duši upanje, da morda le ni vse tako brezupno, kakor se mu zdi. če bi bilo res vse tako brezupno, bi sploh ne govoril! In pričakoval je, da bo ona pritrdila njegovi skriti veri, »Ne govori tako,« je res rekla, »Temu je le razpoloženje krivo. Samo pomisli, kako je življenje vendar pisano, .'.ant-ni-vo, polno nalog, ovir, zmagoslavja... in' pomisli na velike družbene probleme, kako se v nasprotjih rešujejo, na vsa ro zapletenost ... na vše ljudi, ki žive' tebi po-* dobno življenje in se bijejo...« Lojze je čutil, kako. bi povedala rada mnogo več; kakor so mogle besede. Vera, velika vera je ležala med tistimi presledki v stav-1 kili; Sama se je ogrela ob tej veri, ki jo je hotela vliti v dušo Lojzetu in tudi njej sami šo te besede vlivale vero. »Treba je delati in živeti,« je nadaljevala. »Kakor pravi nekje Romam Ral-land: treba je živeti polno življenje tega časa, neprenehoma dajati in sprejemati m sprejemati in dajati in spet dajati in se sprejemati.«« Potem sta se ločila; Stisnila mu je toplo roko prisrčno in bodrilno iirodS a — ona zdaj vedra, on pa še vedno mrtc. — Vendar se je v njem nekaj razgibalo in njegova defetistična filozofija še je docela omajala. «Kako je to čudno,« si je dejal. »Pride slabe volje kakor jaz, pa se ob meni ogie-^e in odide vedra. Namesto da bi postala ob meni še bolj mrka... Čudovito dekle,« je pomislil že z veseljem in občudovanjem. »Da, čudovito dekle,« je ponovil ih krenil po mestu. Drugi dan se je sprehajal Lojze spot po nabrežju. V njem je bilo od včeraj upa- nje in pričakovanje, da bo srečal Mico kje v mestu. Ni je srečal in zdaj je krenil na nabrežje. »Morda pride, morda zahaja redno sem.« si je mislil. Zdaj je bil njegov korak že bolj živahen in manj so blodile oči po reki in iskale po zastrti sivini pramna žarkov. Srce mu je ogrelo korake, z očilii pa je skušal prebosti meglo in kar skelele so ga od nategovanja. Zdaj se je odvila izinegle postava — res je bila ona. Že se je smehljala. »Prišla sem. da morda spet srečam kakšnega obupanca,« je dejala nežno in malo nagajivo. Lojze se je nerodno nasmehnil in krenil z njo nazaj po nabrežju. Govorila sta o študiju, o zadnjih dogodkih v svetu, o filmih, ki Jih vrfe te dni kini. Potem je prešel pogovor na nekega znancc. »Ah, tako pust je. Sam pesimizem ga je! Je že res, da težko živi ni da ima smolo v življenju, toda...«, ie razlagala. »Seveda, kakor da bi bil on eduii, ki iii zadovoljen!« jo je prekinil Lojze in se 'xa.r 2i5zil- B ^reba je preko osebnih pesimističnih razpoloženj. Treba je delati in živeti. 1 reba je neprestano sprejemati od življenja in dajati in spet.sprejemati in...« Ilipor je ,:renehal in pog'cdat dekle ob sebi. Ko se je tako zaveroval v svoje besede, ga je smehljaje in premeteno pogledovala od strani. »Saj so to vendar njene besede!« je pomislil in bilo ga je sram. 'Ioda Mica se je zdnj zasmejala tako pjisrčno in vedro da se ie ;as:ne-jal še on. »Tako je prav!« je vzkliknila. -To se res pravi sprejemati.« Lojze ji je toplo in hvaležno stisnil drobne prste. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči ia vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno i r» k u I a n tn o it .. w. • v. .Cv Centrala Maribor Podružnica Celje nasproti posti, p' J štajerska hranilnice Reorganizacija težko-atlefskeqa športa Skoroda TU*. min n n i -»-v«! nnn — - j .. Skoroda ne mine sedaj pri nas nedelja. ne da m imela la ali ona športna zveza izredno zborovanje, čijega dnevni red se tiče predvsem reorganizacije dosedanjega , poslovanja ni administrativne razdelitve. , 'j. 0 vrsto drugih zvez je sklicala za nedeljo, 26. t. m., izredni občni zbor v Magrebu tudi Jugoslovanska težko-atletska zveza. Zborovanje bo v prostorih Jugoslovanskega olimpijskega odbora ter ima SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠE M O BRESTOV*^1!! PARCELO pjo v Tomšičevem drevor dam. .Kalc,- Vrazova 9. 11245-2 P° jf °bičajnih točk na dnevnem redu tudi Predlog o reorganizaciji zveze, o izpre-P?!1 Pravil ter o ustanovitvi narodnih tezko-atletskih zvez. Kot samo po sebi umevno lahko smatramo že danes, da imajo gornji predlogi le čisto formalni značaj in da je ustanovitev nove zveze in reorganizacija težko-atletskega športa že danes gotova stvar. Prvenstvo v celjski skupini Razen nekaterih prvenstvenih tekem niž-jerazredmb skupin v ljubljanskem okrož-ju se je letošnji del prvenstva zaključil z edmo izjemo v celjskem prvem razre-T)0. -J ^SVah še jutri in prihodnjo nedeljo Jutri bo v Celju pri Skalni kleti prvenstvena tekma ,, A Uetik—Amater, s pričetkom ob 1130, dočim bo istočasno v Hrastniku srečanje Hrastnik—Celje. Ker sta Celje in Amater najresnejša kandidata za prvo mesto v celjski skupini; vlada za jutrišnji tekmi, ki'bodeta brez dvoma močno odločali pri jilasmaju, veliko zanimanje. ZAGREBŠKI ŽELEZNIČAR V LJUBLJANI * ^ S°stoval v Ljubljani za- grebski Železničar proti ligaškemu teamu Ljubljane, ki bo fa termin izrabila za trening pred tekmo s Haskom dne 20 t. m. v Zagrebu. ITALIJANSKE MEDNARODNE TEKME Italijanska nogometna zveza ima za enkrat na sporedu sledeče meddržavne nogometne tekme: 20. nov. 1930 z Nemčijo v Berlinu, 3. marca 1940 proti Švici v Tu-LdUl, 14. aprila proti Romuniji v Rimu ter o. maja proti Nemčiji v Milanu. s Nogometno prvenstvo Estonske si ic Revalom pija iz DorPata pred Šport ,l)0.ksa^ srednje in poltežke kategorije Mijo Drvarič bo 27. decembra nastopu proti Nemcu Hemzu Seidleru v »ei-imu, ki je na nemški ranglisli tretji. s Tikan Pavlovič in Stevan Jakšič se bosta boksala v Beogradu 2. decembra za naslov boksarskega prvaka države ,, s Ligaška igralca Lah (Ljubljana) iti 11. lvacijan (Hajduk) služita kadrski rok v šoli za rczemie pešadijske oficirc v Mariboru. s „Tek zedinjenja** bo priredil 1. decembra v Ljubljani ASK Primorje, v proslavo drzavnega in nacionalnega zedinjenja. Prijave s prijavnino 5 din, za neverificirane atlete 20 din (verificirani in inozemski atleti so prijavnine oproščeni),; sprejema do , V.nl' cp) ^2. Odbor teka zedinjenja, Ljubljana, Tavčarjeva 1-IV. Naknadne prijave se še bodo sprejemale na dan prireditve eno uro pred startom v Areni Narodnega doma. s Beograjčan Mika Popovič bo sodil v Bukarešti medmestno tekmo Bukarešta— Berlin. Za Romune bo igral bržkone tudi V. Sipoš, sedaj član bukareštanskega kluba Venus. s Klubsko prvenstvo države v lable-le-nisu se bo pričelo odigravati 26. t. m. po conah. s Zagrebško reprezentanco za tekmo proti Bratislavi v Zagrebu tvori 9 igralcev Gradjanskega ter Medarie (Hašk) in Puk-sec (Concorclia). i iSK^a ,,ses,anku zagrebških kajakaških klubov Zagreb * in „MaratoiT‘ je bilo skle-njeno, d a se ustanovi samostojna hrvatska zveza. Delegat Kajak-kluba Ljubljana je izjavil, da bo skoro gotovo v to zvezo pristopil tudi njegov klub, ker nima smisla ustanavljati za eden klub v Sloveniji posebno slovensko zvezo. s Gradjanski in Hašk sta dobila jako ugodne ponudbe od Ferencvarosa za gostovanje v Zagrebu 9. in 10. decembra. s Angleška reprezentanca bo 18 t m odigrala nogometno tekmo proti \Vallesu v Wrexnamu. MALI OGLASI NAZNANILO! Cenjenem občinstvu naznanjam, da sem otvorila na Teznu. Ptujska c. 33, branjarijo s prodajo mleka, masla iii sočivja. Za obilen obisk se vljudno priporočam Žnidaršič Marija, Tezno pri Mariboru, Ptujska c. 33. 11254-1 SE1BT-SUPER-RADIO za razvajenega poslušalca, 5-cevni, 7 okrožij 3 valovne dolžine po din 3300.— in din 3.800.—. Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Keršič. Ljubljana, Rimska 13. 11288—1 Spomnite se CMD t PEVSKA IN GLASBENA DRUŠTVA. POZOR! Proda se dobro ohranjen koncertni klavir, tipa Scliiveig-hofer. Wien, po zmerni ceni. Maribor, StroBmajerjeva ulica 28-11, vrata 9.____11293—1 SPREJMEM ABONENTE na dobro/domačo hrano. Miklošičeva' 6-1.. . 11305 1 POZIV! Pavalec Jakob, zavarovalni potnik. Ložane! Naj se takoj zglasi v Pobrežju. Gubčeva 8.__________________ 11349-1 TULIPANE, HIACINTNE Čebulice nudi vrtnarstvo Jemec, Prešernova ulica, 11346-1 CENE MALIM OGLASOM: V malih ozlaslh s„! ? YoinQ °elasni davek za vposlati v uismu Sknoa) z naročilom ali oa oo poštni ooložnlti !6 ^ na,roi,tu' »eiroma ea ie ojsmenc odccvore dede tualib oglasov $e mtraDOornožDUi znamka ^7«^™ ^ 1MC9’ 2a VS' Razno —mn m mam___ ALI ŽE VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prešernova klet« v Go sposki uljci? 10918-1 on krije svoje potre, be pri nakupih plaščev, pletenih oblek, jopic, perila in spalnih plaščev, rokavic, nogavic, kakor tudi vseh modnih novosti pri konfekcija m a rajski trg SPALNICE, JEDILNICE KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro vaa_48. 4311—1 . NOGAVICE llastrii izdelki) rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo Pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 36 (poleg tržnice). 9879-1 Citaff e „ Večernik“ PONIKLANJE pok romanj e predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ru-da«* Maribor, Trstenjakova llllca 5-____________ 6177-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in Doceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo 10276-1 STRIŽENJE 3 britje 2 din. Obiščite najcenej sega frizerja v Mlinski 8 10243-1 HUEERTUSl °d otročji od pri d n 259'» „ 12S-. naprej Maribor. VelrinfsHa R pu msca u itoMa* U2* POSTELJNE ODEJE samo z belo vato, močno pre site, posteljno perilo, zclavni-ke, tuhne. koce, madrace. in-leti, puh in peric po. najnižji i coni. A. Štuhec, Maribor, Sto! i na ul. 5. 10314-11 uah. Specialno črno ZLATOROG TERMALNO PIVO | Hotel, kavarna in restavra-1 cija »Orel«. Priporočamo naj-! boljša ljutomerska vina in izborno kuhinjo po zmernih ce- JAbgB® JArcjr U E11 »Kje stanovanje naj dobim, predragi, ljubi stric Matic?« dejala vsa je upadlih lic devica Mica Trdolim. »»O, to je pač kaj lahka stvar: v »Večernih«' med oglase glej, ponujajo jih tam vselej vse sorte in za vsak denar! Kedor odda! za daljši čas bi sobo rad al' cel kvartir — to ve pri nas že vsak hudir — v »Večernih«; mali da oglas.«« Ugodno prodam HIŠO DOBICKANOSNO n 00 veliko delavnico ^ ceBo Z vellKO ueiaviu-- ceBv in zeleiijadnim-vn y upraw 130:000 din. Naslov »Večernika«. NOYOZG8AD®t IAUVVžlva*'- ... z gostilno in-mešani - pr zemlje. Pri mesti, zemlje. Pri ***&&&» < za 110.000 din. Ta^jg 1,26 - UP 1113*. A * -7;, Tnkoišnjc plačilo^ tpim brez. pos- « 0 Mariboru a|Lb^ Kupim vredno do nudbe na uprav0 jjjSR. »Din 120.00Ofc_______ — m LEPA N^saorfJ = | že parcelirana, orodaj- ■ j — parcele Poče« va ul^ va vas, BolfenK DAME POZOR! Zakaj sive lase, ko si lahko za din 26 same pobarvate z neškodljivo berlinsko Omonell Henna-Shampoo barvo. Dobite jih v vseh niansah ž navodilom pri glavnem zastop-stvu: Ludvik Keršič, Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Sham-pon 250 gr a din 20.-11287-1 ‘ želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 Posest Prodam NOVO VILO enonadstropno z mansardo in vrtom. 5 minut od trga in cer kve, letni donos din 40.200 za 350.000; polovico takoj plač. Tam je tudi stavbišče, po din 70.— tn". naprodaj. Maribor. Smetanova ulica 59. 11158-2 NOVA ItIŠA visokopritlična, 6 sob, 5 kuhinj. elektrika, vrt. avtobusna postaja, se za 170.000 proda, polovico takoj plačati. Tezno, Ptujska cesta, gostilna Pulko. 11159-2 11285- 2 HIŠIC® .. bližnjf kupim v Maribg cCi g oklici v vr&fi) 50.000.—. Ponudb pod >50.000^- NOVOZGR;^ 2i,f2e0 4 sobe, kuhinja- ^ 0 ^ Nova zgradba 5 , ■ ja lic ‘za Parc= lras C- " «0.000. - Ig pri škopliu se Pr 0se5^ -- vin°KraiXv. n 60.000. - Hlsa.j3i l^sta„o-gostilno. Perlf a|av 'L vila Obrestonosiia » epja- vanj. 350.000. jj pr. v Skophu se Pr oSe5 T _ Vinogradno1 60, Ši»7vaS' • ^_Jl3l9^ HIŠO j,,rc|1 prodam. StudenoV^. 17. Prodail) NoVO ingonc^ slično yjh, >®p za vrt, priprav« -elji se obrtnika. P°„oZd *a * pdD kupi arav if;p0lie,5 ^ in ?r°PosStvo le« |ole‘f orale. P cerkve 1 od farne cer ^ ^ avtobusne P0staj'' >' upravi. STAVBENE PARCELE blizu Teksta, Tezno, se poceni prodajo. Jauk. Limbuš 14. 11169-2 KUPIM HIŠO do 100.000 din najraje v ma£-dal. predmestju ali pri kolodvoru Tezno. Ponudbo na upravo »Večernika« pod »Takoj«.; 11220-2 HIŠA SE ODDA za 200 din mesečno »Lovski dom«. Krčevina. ‘ 11222-2 KOLp „ r- S55gS gos^ilna.^ ----- — ■ — trgovino^; ka«. -------- &o1)Ak$ poceni 126 1>--->^Pravi, 11236-4 Vr« JTVI ŠIVALNI STROJ Ja 'lainovejSi tip, se - ugodno. Vprašati ^25 ’ Aleksandrova ce- • Dritličie. telefon 2610. h\. 11241-4 CELOKUPNA OPRAVA iz trgovine, s steklenim pultom (Glasbudel) se proda. — StroBmajerjeva 33, pritličje. 11268—4 ODDAM STANOVANJE sobo. kabinet, kuhinjo, s pritiklinami ter separirano sobo s štedilnikom. Betnavska ce-sta 39.______________11261-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Pobrečka c. 38. 11267—5 Lepo DVOSOBNO STANOVAN.IE s kabinetom in vrtom nasDro ti nove carinarnice v Melju se odda 1. XII. Cena din 500. Vprašati trgovina Kvas. Ale ksandrova 32. 11342-5 DVOSOBNO STANOVANJE za din 400 din se odda. Radvanjska 8. 11351-5 TRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom se odda. Informacije dobite v Stross-majerjevi ulici št. 30/1. 11343-5 Kupim PSIČEK (ŠPICELJ) leto dni star. se proda. Pobrežje, Nasipna 68. 11274—4 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami se odda poceni takoj. Dravska ul. 8. 11277—5 PISALNI STROJ veliki model, skoraj nov. ceni prodam. Ponudbe :.35Q0« na upravo lista. 11279—4 DO- j>od »KI ORJAKI ZAJCI Saniica, naprodaj. Po % 8 Studenci, dom«, Pekre 104. 11247-4 A. MOTOR ' i,, v dobrem stanju ! c, i^fodaj. Tezno, Ptui-11251-4 PERILO V GARNITURAH iz prave surove svile, prvovrstno. novo, petrolejska namizna svetilka (Rundbrenner), lesene karnise in mizica se proda. Vprašati Prešernova ul. 24, Kokol, dvorišče, od 16. ure naprej. 11283—4 STANOVANJE soba in kuhinja, se takoj odda v najem. Vprašati Pobrežje, Gubčeva št. 7. 11276—5 Dvosobno, komfortno STANOVANJE oddam. Vprašati Klavniška ul 5._______________11289—5 SOBO s štedilnikom oddam. Tržaška cesta 54. 11290—5 ŽELEZO ZA ŠTEDILNIK 2—5 plošč. 2 pečenjaka, bakreni kotel, vse dobro ohranjeno. se proda. Filipič. Mlinska ul. 31. 11291—4 H^EftRNE smreke te a° okrasno drevje pro-Skrbništvo »Brandhof« ‘ 5ci- 11253-4 SUHICE mmm KRPATE Ugodno prodam MESARSKI STROJ za polnjenje klobas in en štedilnik, skoraj nov. v obliki mize. Studenci, Aleksandrova cesta 39/a. 11301--4 STANOVANJE lepo, sončno, soba in kuhinja se odda. Pobrežje, Slovenska 1 (Špesovo selo). 11297—5 SOBA s štedilnikom se odda. Slomškov trg 6, Benko. 11298—5 ŠIVALNE STROJE in kolesa različni znamk prodaja na mesečne obroke mehanik Draksler. Vetriniska ulica 11. 11314—4 MLADI ZAKONCI! Prodam kuhinjo o celotno opremo in sobno pohištvo. Studenci, Aleksandrova 33, trafika. 11321-4 DVOJE DVOSOBNIH STANOVANJ ob glavni cesti, avtobusna postaja, primernih tudi za obrtnika, oddam za ceno Din. 250,— mesečno mirnim, solidnim strankam. Vprašati: Pobrežje, Aleksandrova 122. 11308—5 11 a) c c n e j e Mkalbc ULICA 32 JUUJANA 'Poroča MOTOR 350 cm se poceni proda. GoStiir.a Jelen, Sv. Peter. 31333-4 KOMPLETNA SPALNICA za 1 osebo naprodaj. Ob železnici 8/II., vrata 6. 11353-4 ššanmae»je Išie DVOSOBNO STANOVANJE išče mirna stranka za 1, jan. Najraje v bližini, HI. okraja. Naslov v upravi 11238-6 IŠČEM STANOVANJI: sončno sobo in kuhinjo s pritiklinami za 15. dec. v mestu ali neposredni bližini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »št. 100«._______11248-6 Iščem DVOSOBNO stanovanji: za 15. december v mistu ali bližini. Ponudbe na upravo pod »15. december«. 1132G-6 LEPA SOBA, KUHINJA in shramba se odda. Naslov v upravi »Večernika«. ____________11320-5 _ Sončno DVOSOBNO STANOVANJE za 450 din se odda. -Bezen-škova 9, ob Šmidererjev. kopališču. 11324-5 Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zakaj bi se torej bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica ODDAM SOBO IN KUHINJO Stritarjeva 31. 11240-7 OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom , oddam takoj gospodu. Frankopanšva ulica 1-1. 11270—7 SOBA lepa, separirana, se odda. na željo tudi S prvovrstno domačo hrano. Jeroškova 19. pritličje. 11271-7 PRAZNO SOBO oddam eni osebi. Studenci Sokolska ul. 39. 11280—7 rt* et'.Pl At tv *tii OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom, event. tudi hrano, oddam s 1. decembrom. Pobrežje, Can kar jeva 32. 11286—7 SPREJMEM GOSPODIČNO na stanovanje. Slovenska ulica 36. 11292—7 SOLIDNEMU GOSPODU ali dami se odda s 1. dec. soba v novi hiši blizu kolodvora. Naslov v upravi. 11294—7 Lepa. suha. velika, prazna SOBA za 2-3 odrasle osebe se takoj odda. Erjavčeva 3, Studenci 11295—7 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam solidni osebi s 1. decembrom. Krekova 5. pritličje levo. 11299__7 KLAVIRSKE ZAHTEVAJTE MElNEbHEROLDM r/ox»KC nARUBMftiK PRODAJALKO starejšo, ki je sposobna vr-diti trgovino na-deželi iščem takoj. Prednost imajo one z dežele. Ponudbe pod »Zape ljiva«. 11325 9 UR ADNIK A-SODEL A V C A sprejmem za. mariborsko rea. litetno pisarno proti delitvi zaslužka in pristopnini' din 2000.—. Vprašati Petek. Maribor. Cankarjeva 27. 11300-0 DEKLE sposobna za gostilno se takoj sprejme z malo kavcijo. Pismene ponudbe oddate na upravo »Večernika« pod »Takoj«. 1133*4-9 Odda se velika, prazna SONČNA SOBA. Poizve se v trgovini, Aleksandrova c. 26. 11311- SOBO ODDAM ospodični. Prodam prima koncertne citre in otroški portni voziček. Dajem temeljit pouk na citrc. Raičeva 13, I. nadstr.. Maribor. 11312—7 Strogo separirana SOBA kopalnico in hrano, se dda. Glavni trg 24-111» levo. 11313—7 BOLJŠEGA DELAVCA ali gospodično sprejmem na celo oskrbo. Vošnjakova 19. vrata 6. 11315—7 SOBA opremljena, sončna, se odda. Liebisel, Glavni trg 1, dvorišče. 11317—7 Zagreb, ilica 4 in 6 Copisi Magreb II., poštni preda; KUPIM STARO POHIŠTVO in staro obleko v najslabšem stanju. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pia čam takoj«. 11237-3 Sprejme se v lepo sončno sobo s kopalnico GOSPODIČNA ali dijak(-mja) v celo oskrbo. Istotam se odda lep sončen kabinet. Maistrova 6/HL. d. 11327-7 Poslovodhinja za podružnico trgovine z mešanim blagom z kavcijo se sprejme takoj. Naslov Kneza Koclja ul. 14, Dobčnik. SPECIALISTA za izdelovanje pločevinastih izdelkov in orodnega ključav nicarja sprejme »Sofra«, Maribor, Gregorčičeva ul. 24 11338-9 tme^i tnoddi vedno na zalogi po različnih cenah PRAZNA SOBA se odda. Kosarjeva ul. 38. 11337-7 Soho išie JEE52 OPREMLJENO SOBO v bližini Mariborskega dvora iščem. Ponudbe oddati vratarju Mariborskega dvora. 11318-8 Službo dobi ranmrra.Jv' ~ Novo urejeno, parketirano. DVOSOBNO STANOVANJE z kopalnico, veliko stekleno verando, kuhinjskim balkonom oddam s 1. decembrom. Blizu kolodvora. Slana. Pra-protnikova 27. 11302—5 Sobo odda g2SSZZuS!i£&£?33r *%uip*ri*r-*r' SOBICA s posebnim vhodom se odda. Koseskega 41. 11224-7 LEPO STANOVANJE oddam. Studenci, Aleksandrova 17. pri ma'em mostu. 11329-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Meljska 51. 11335-5 Vljudno Vas obveščam, da sem svoje koncesionirano elektro podjetje preselil 'z Vetrinjske ulice 22 v Slovsnsslk© ulico 34 ]'n prosim, da mi predate še nadalje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor nabavo vseli potrebščin. — Solidna postrežba, proračuni in nasveti brezplačno, cene zmerne. — To vam nudim in se priporočam ® JUkiCtii • tkatiStauensk® idka 2b Lepo OPREMLJENA SOBA se odda gospodu. Ciril-Meto-dova ul. 16. priti., levo. 11229-7 Iščem čedno in POŠTENO SLUŽKINJO ki zna vsa hišna opravila in tudi kuhati. Plača dobra, nastop takoj. Kolar, StroSs-majerjeva 29. 11208-9 ZA RETUŠIRANJE foto-negatlvov doma Se išče pridna delavka. Naslov v upr. 11269—9 DVA ALI TRI GOSPODE vzamem na stanovanje in lira no. Aleksandrova c. 43, Stu-dcnci. 11231-7 LEPA SONČNA SOBA S posebnim vhodom se odda s j. decembrom. Kosarjeva 52, na koncu Koroščeve. 11243-7 ODDAM SOBO IN KUHINJO s 1. decembrom. Pušnikova ul. 7, Studenci. 11257-7 Prazna, sončna, posebna SOBA se odda. Jenkova 5, I. nadstr. 11265—7 PRAZNA SOBICA za dve osebi se odda. Maribor, Marksova ul. 4. 11266—7 DVA SOLIDNA GOSPODA ali dijaka se sprejmeta na .sta novanje. Pobreška cesta j 1, dvorišče.____________11328 -9 URADNIKA za obračunavanje mezd išče za takojšen nastop tekstilna tvornica na deželi. Ponudbe z navedbo referenc in življenjskim opisom ie poslati na upravo lista pod »Sposoben« 11344-9 Maribor B. dfej&k Ulica kneza Koclja 4 v nagem iBcunamacag—i TRGOVSKE PROSTORE s stanovanjem dam v najem. \ prašati v gostilni Lorenčič, Kamnica. 11162-15 GOSTILNO v Nar. domu v Slov. Konjicah odda v najem'Sokolsko društvo v Slov. Konjicah. 11219-15 GOSTILNO dam v najem v okolici Maribora. Ponudbe na reali tetno Pisarno »Triglav«, Maribor, Aleksandrova c. 12. 11225-15 Iščem GOSTILNO NA RAČUN Imam osebno pravico. Naslov v upravi »Večernika«. -11228-15 DVE ENOSOBNI STANOVANJI ! novi hiši se oddata takoj v najem. A prašaj Pobrežje Šo-k o teka 23. 11238-15 Posteljno perje kem čiščeno že po kg 8’- din naprej tudi po brezkonkurenčni ceni pi*i „£una" Maribor samo Klavni trg 24 KOLARSTVO Uam za. daljšo dobo v najem: delavnico za kolarstvo z ma-sinskm obratom (zaloga lesa) in družinskim stanovanjem-Dopisi na: Hribernik Karel. Marenberg. 11252-15 Oddam v najem 4500 m ZEMLJE s stanovanjem zelo ugodno. Ponudbe pod «4500« na upravo »Večernika«. 11282—15 Kapital MLADA DAMA traži zajam od 3—5000 din. Vračcnje po dogovoru. Po-nude na upravu Dod »10% kainati«. 11179-16 IŠČEM večje posojilo denarja. V zameno dam lepo Sobico. Naslov v upravi. 11221-16 POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU M—BM—B——gaPMBBBBBM reLEtrG® NAROBNI DOM Z. Z ©. J. Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve Sprejema hranilne vloge na knjižice in na 11 mili :onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%- Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru z dvema razred, mešč. šole želi mesto natakarice na deželi—ati v okolici Maribora. Naslov v upravi lista SJulbo išie SOLIDNA GOSPA išče mesto prodajalke v trafiki, pekarni ali prevzame me sto pomčnice za večjo srostil-no ali kuhinjo. Lastno stanovanje. Pod šifro »Kavcije zmožna«. v 11345-10 MARLJIVA KUHARICA išče službe k mali boljši družini ali gospdu. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Samostojna«! 11296—10 Kam, kie? ŠIVILJA gre liti dotn. Naslov v unravi »Večernika«. 11331-10 Dopisi EKONOM 30 let star, s premoženjem, želi znanstva'"z" mlajšo datno ali gospodično radi ženitve. PiSrnene ponudbe' pod ' šifro ».Mladost« na upravo »Večer-nika«. 11250-12 »TAJNO 32«. Dvignite pismo 11303—12 šivane iz vate in puha, tudi po naročilu pri »OBNOVIT h. Novak, Jurčičeva 6 ALI ŽE VESTE da dobite najslabše vino pri »Lovcu«, Frankopanova 39. Mrzla, topla jedila in marinirane ribe vedno na razpolago ni dobro pa drago. Prepričajte se! 11217-17 RESTAVRACIJA »LOVSKI _ DOM« nad Tremi ribniki, danes in ju tri koline. 11223-17 DANES SOBOTO PITANE GOSKE •in divji zajci. 'Fzbdrna! kapljica. Specialiteta: Jeruzalemski dišeči traminec Senica, Kneza Koclja-Tattenbachova. 11306—17 Danes in jutri POJEDINA KAŠNATIH KLO-BAS LASTNEGA IZDELKA. Vino izborno, ali brez znanih popustov. Trafenik. »Prešernova klet«' v Gosposki ulici. 11307—17 vajenec želi dokoiižati'svoje učenje v Mariboru, v trgovini z mešanim blagom. Zobec Franc, So kolska ul. 23, P. Kustošija. 11218-10 DVE POSTREŽNICI iščeta mesto. Etra vajena kuhe in hisnfh del, druga za popoldanske ure. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Delavni* 11258-10 .........1*0-j 1 1 1 ŠOFER vojaščine,., prošt, z dobrimi spričevali išče službo. Naslov v upravj »Večernika«. 11259-10 ABSOLVENTKA “2; tečaja, z malo maturo, želi primerne zaposlitve v ni sarni. Ponudbe na upravo »Večernika» pod »Marljiva«. 11281—10 Pouk INSTRUKCIJA Reven, pa priden sedmošolec s klasične bi nštruiral nižje-šolca (tudi z realke). Šel bi tudi na stanovanje. Cenjene ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Vesten inštruktor«: 11264-13 lokal PISARNA trije svetli lepi prostori s predsobo v prizerrdju se oddajo v najem, Gregorčičeva ul. 26. 11092-14 VELIK LOKAL s pritiklinami v Mariboru se odda v novi hiši na zelo prometni cesti za december. Informacije daje Ivan Slokan, Ljubljana. Kolezijska 7., 11272—14 Prijatelji dobrih so vabljeni v soboto in nede-so vabljeni v sobto in nedeljo ljo v gostilna »Novi sv.et« pri Studenškem gozdu. 11330-17' 11330-17 Dobro vino od 5 1 naprej po 6 in 8 din toči Puh, Meljski hrib 60. ob Dravi. Steklenice se lahko oddajo Gregorčičeva ul. 8-1. ali v knjigarni. Gosposka 28. OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko oeskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 Og-1. reg- S. 5846 36 Suh hadlšskl pod ^ in slavonski hiaslovi in bukov parjeni par*4® (sa TOIMRNA PAtoKEVOV Polaganje vršimo pod strokovnim nadzorstvom 0fi?©rflveo.@ nasn9flM°Js( Dovoljujem si sporočiti cenj. občinstv na Ptujski cesti 59, Tezno, otvonla , trgovino z ivtjsnMsnt potrfM* In točilnico mleka. ^ Zagotavljam cenj. odjemalce, ^ bT]ag0 ter s« zalogi vedno sveže,_ dobro m etnen priporočam za spoštovani ooisk. ^ MARJETA PAVšER, Ptujska cesta > —---------- Ob prenovitvi tvrdke nam I g mogoče po izredno nizkU^" Jok. najnovejše modele sP^d.Me kaiičev, madracev, preP °eprjčajRv se zaupljivo na n‘is. sami o nizkih cenah in Dobite tV' E. ZELENKA Dobite pa tudi Vse tovarna potiišlvn, lapeinislv« ia slanovanisM ^ MARIBOR, Ulica 1®. okto»r Zlato in srebro, briljante, zastavijalne listke išče nujno za nakup M. ngerfev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 ZENSKE PLASCE v največji kakor vedno le trgovina a iiicuiui«*!'-- BPR E A C - Maribor, Glavni#? nf$ največji izbiri in res ugodnih icena Kakor vedno le trgovina z manufakturo ^ Molki 1 Pri spolni slabosti (spoloi impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS iivV0b-irV1'i0i-:>c «,„vseil lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahte-vajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR D v LEKARNA PIU SV. AREIIU, Maribor no skladišče VIT“, Zagreb, Darm. kem. laboratorij *VIS-Langov trg 3. o,i.r.,. s. br. shb-39. Perfektno stenotipistkinjo za hrvatsko - nemški jezik išče industrijsko psdjelje v bližini Maribora Ponudbe „1940» na anončni zavod SAX, Maribor POSOJILA v gotovini, dajemo vsem, ki imajo stalne dohodke. Pismene ponudbe na »Propaganda- d. d. Zagreb, Poštni predal št. 472, pod „4247“ Damski in moški plašči po ugodnih cenah pri ..LAMA" Jurčičeva ul. 4 - Prost ogled Karel GrSnitz Maiibor, Gosposka 7 ♦ Velika izbira najnovejših krznenih p 1 a š Č e v in jopic Zahvala Vsem, ki ste ^iašo drago mamo, gospo Štefanijo Masten spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetja, se iskreno hvaljujemo. . g0- Posebno se še zahvaljujemo častiti duhovščini za spremstvo, o- ^l(. spodu Dr. Mešku za^ poslednjo toiažbo, g. dr. Mariniču in č. se doviki za izredno požrtvovalno skrb in nego v njeni bolezni. ^ . pi- Ravno tako se tem potoni prav toplo zahvaljujemo za števi smene m ustmene izraze sožalja. Maribor 18. novembra 1939. MaSt@fi®Vl Umrla je danes previdena s tolažili sv. vere v 81. dobra mama ozir. tašča, gospa letu svojega življenj3 Ana Stoček,rol. pop ,old|’c vdova tkalskega obratovodje . Pogreb predrage rajne bo v nedeljo, 19. novembra, ob 15. 11 ri mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. - mitra!" ov. masa zadušnica bo v ponedeljek,20. novembra, ob 8. uri zj V Krčevini pri Mariboru, 17. novembra 1939. ^ Rajšp Ida, roj. Stoček, učiteljica v pok., in Stoček Ana, hčerki. Roj^P učitelj v pok., zet Zim (e (ued dumi! Zato dobre KARO ČEVPE izd ki in urejuje ADOLf RIBNIKAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po c“,^^oD no vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni r® id se - 409. Šte?- 1