MANII CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA IZOLA JE KOST ZA GLO Ali je bil Pust tudi v Izoli? Po številu zvonenj na vhodnih vratih in po maskah, ki smo jih lahko srečali na cestah, je bil bolj individualne narave, čeprav to ni ravno v njegovi naravi. Pust je bil namreč od vedno družabni dogodek, veliki karnevali po svetu in tudi pri nas pa so dokaz, da maškare enostavno vleče drugo k drugi. V Izoli jih enostavno ni imel kam povleči. Odrasle maškare so tavale od gostilne do gostilne, otroške so osamljeno zmrzovale na cesti in čakale na pustovanje v gostinski šoli. Nekoliko bolj veselo je bilo v Portorožu, kjer so pripravili tradicionalni pustni sprevod, na katerem je spet sodelovalo kar nekaj izolskih mask, pa tudi vodil gaje Izolan, admiral slovenske mornarice, ki sicer sliši na ime Dario Oblak in je z Jagodja doma. »Naslednji pust ne sme miniti brez organizirane maškarade v Izoli« je zažugal proti mestu, »saj ima Izola edina med obalnimi mesti nekaj pustne tradicije«. Pa ni čisto jasno, kdo ga mora slišati: je to na novo ustanovljeno Turistično društvo, je to GIZ za turizem, je komisija za prireditve, Center za kulturo, šport in prireditve, so to gostinci in hotelirji ali kdo čisto deseti? In smo spet pri posamezniku, pri tistem, ki mora nastaviti hrbet, zbrati somišljenike, pritisniti na oblast in sponzorje in preživeti vse nevoščljive poglede in misli tistih, ki niso organizirali niti sindikalne veselice. Nekoč je bilo takšnih posameznikov kar nekaj in rekli smo, da so motor dogajanja v nekem kraju ali občini. Danes jih ni, če pa so se jim reče, da so neumni. DUHOVNIKA NI BILO / SLAŠČIČARJI NA CESTI ADMIRAL |E JEZEN POČITNICE ZA IZGOVOR (Mef) Zasneženi italijanski hribi ta teden slišijo marsikatero izolsko čakulo, tudi takšno o županji, za katero so je končno potrdilo, da sploh ni »donna bionica«, saj jo je položil virus prehlada, tako kot vsakega običajnega smrtnika s tega konca planeta. Slišati pa je tudi o bogatem programu, ki so ga v oljčini pripravili za tiste otroke, ki si ne morejo privoščiti smučin po Dolomitih, vendar ti nehvaležneži sploh ne pridejo blizu ampak se valjajo doma pred televizorjem ali nabijajo žogo po ulicah. Res je odziv na ponujene možnosti aktivnega preživljanja počitnic zelo skromen. Prišlo je le nekaj deset od predvidenih nekaj sto otrok, ki počitnice preživljajo doma, pa še tem se ravno »ne da«. Zdaj je namreč čas počitnic in počitnice so za počivanje, si mislijo. Zato bi bilo zagotovo bolje, če bi namesto delavnic za aktivno preživljanje fC Banica Koper ►Dl! 18. februar 1999 počitnic organizirali dopoldansko varstvo otrok, tako da staršem ne bi bilo treba jemati dragocenega dopusta zdaj, ko ne vedo kaj z njim. Tokratne počitnice pa so tudi nadvse dober izgovor za popolno mrtvilo, ki smo mu priče v teh dneh. nadaljevanje na 3. strani) NOVO v IZOLI!!! okrepčevalnica FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topil sendviči, pommes frities. Vsak dan od 8. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 12. do 20. ure. ____________Telefon: 646 333 AVTO D e: Adriatic | VAŠA ZAVAROVALI* TRGOVSKA 4 OHRTNA CONA l/OIA tel.. 066 646- 608, 645 - 778 ■fax: 066/645 - 779 Jatna oprema Se z Belvederja vse bolje vidi? Odvisno od tega, kdo gleda in kaj zasleduje! Socialdemokratska stranka Slovenije je s celotnim vrhom in z Janšo na čelu (tako poroča Mandrač) konec prejšnjega tedna zborovala na Belvederju nad Izolo in med drugim gledala tudi v smeri Savudrije. Kaj so zasledovali, če so res, kot trdi g. Zadel, ko so menili, da Civilna družba Slovenije za mejo v Istri počne vprašljive reči, ko ponuja v podpisovanje svojo Peticijo. Zadel očividno Peticije še ne pozna, čeprav smo vsa vodstva strank zaprosili, da jo razpošljejo na vse občinske odbore!!!). Namreč trdi, da v njej zastopamo nevarno izhodišče za pogovore s Hrvaško, to je stanje na meji v Istri na dan 25. junija 1991. Kaj želi SDS s rem povedati? Zakaj poudarja Zadel stanje 25, junij, česar mi nikjer ne omenjamo v tej miselni zvezi? Namreč, Hrvaška trditev je, daje bil tistega dne sprejet sporazum o meji na Dragonji. Kar pa ni res. To, žal, trdijo tudi nekateri Slovenci! Res je le, da je Sknpščina 25. junija 1991 sprejela Ustavno listino, ki precizno govori o tem, da ostane meja med Slovenijo in Hrvaško v mejah Jugoslavije«. To pomeni, da meja še ni določena in da jo bo potrebno šele določiti. In prav to počneta g. Drnovšek in g.Frlec sedaj, vendar skrajno nedržavotvomo, s tajnimi dogovori s Hrvaško frčkata, zapravljata, slovenski teritoriji, s prilagajanjem hrvaškim interesom! Drnovšek celo javno govori o meji po Piranskem zalivu. Vse to smemo označiti za veleizdajo! In ta nezaslišanost je spodbudila ustanovitev Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri. Dejstvo je, da sta bili na območju Istre doslej pravno veljavni meji samo katastrska meja občine Piran, ki tečejo po Savudriji in južna meja Svobodnega tržaškega ozemlja na reki Mirni. In to so izhodišča v Peticiji Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri. Ta naša izhodišča g. Janša dobro pozna in jih je neuradno odločno podprl. Če pa jih je uradno zavrnil, potem je razkril hudo politično dvoličnost. Civilna družba Slovenije zahteva takšno mejo, ki bo zagotavljala prost teritorialni prehod iz slovenskega v svetovna morja in ki bo zaokrožila celovit Piranski zaliv. Politične stranke, ki bi zavrnile podpisovanje takšne Peticije, se ne morejo imenovati "slovenske" ampak lahko samo »jugo-slovanske" Ker je Socialdemokratom v Sloveniji to znano, se resno sprašujem: kam ta stranka gleda in kaj zasleduje! Frane Goljevšček Tistim, ki so prišli pred oltar šele v meni časa Kdor se lotil je v devetdesetem Sveto pismo brati, naj z zvonovi tega ne razglaša, traparije naj ne klati! Frane Goljevšček DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH KOPER razpisuje tečaj ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH začetni tečaj (40 šolskih ur), ki se bo pričel predvidoma v mesecu marcu 1999. Tečaj bo 1 krat tedensko po 3 šolske ure. Prijavnina 1.000 SIT. Rok prijave je 28.2.1999. Dodatne informacije in prijave na tel. 066/ 276 - 277 VABILO Ob prazniku Dneva žena, 8 marcu, vabi Društvo upokojencev Jagodje Dobrava na družabno srečanje, dne 6. marca ob 19 uri v hotel Delfin Izola. Cena večerje s pijačo znaša 1800 SIT. Listke za večerjo lahko kupite v Cvetličarni, nasproti lekarne San Simon pri gos. Krbavčič. Vljudno vabljeni! MALI OGLASI - PRODAM FERAL ( 600 sveč ) informacije: 600 010 -PRODAM RENAULT 11 GTL 1,4 , let87, rdeč, motor generalno obnov., radio, šibedah, reg. do 11/99, cena 250.000 SIT, tel 041 704 853 -ŽELITE PRODAJATI IZDELEK ki je v Evropi odlično sprejet, v Sloveniji pa iščemo sodelavce za igradnjo mrežnega marketinga. Razgovori v sredo 24.2. v hotelu Delfin, prijave 061 168 1691 - HITRO IN POCENI TISKAMO kvalitetne vizitke, Garfield tel.: 645-296 - UGODNO PRODAM OKNA 140X140, 180X140, vrata 120X220. Tel.: 645 296 - UGODNO PRODAM REGALNIK za dnevno sobo ( 270 X 235 cm ), tel.: 643 595 - PRODAM SUHA HRASTOVA DRVA za kurjavo, naželjo jih tudi razžagomo in razsekamo, tel.: 648 628 - NUDIM POMOČ PRI UČENJU za osemletko, tel.: 647 601 - PRODAM RENAULT 18 letnik 82, tel.: 647 601 - PO POVZETJU prodam brošuro 100 idej za dodaten in pošten zaslužek, tel.: 648 628 - UGODNO PRODAM ZAKONSKO SPALNICO staro 5 let, tel.: 648 628____ Spoštovana gospa županja, Prebivalci Jagodja (po domače Košterlag) smo zelo nezadovoljni s cesto, ki nas povezuje z glavno v dolini. Približno kilometer te ceste je v zelo slabem stanju. Je pa dnevno nanjo vezanih (nekateri celo po dvaekrat na dan) 17 ljudi (služba, šole, vrtec), poleg tega pa še drugi družinski člani zaradi raznih opravkov v Izoli i.dr. Nujno je tudi ta del ceste asfaltirati, saj je polna jam, globokih kolesnic zaradi vožnje težkih vozil po razmočeni cesti, je zelo blatna ob slabem vremenu in prašna ob suhem. Po odhodu delavcev Rižanskega vodovoda je cesta še slabša; posebno slab je del, ob katerem so urejali vodovod 1997. leta. Ob lanskoletnih delih so po tem odseku ceste vozili s težkimi vozili ves material (gramoz, betonsko mešanico, težke cevi, zabojnike itd). Cesta je še posebej poškodovana, ker so s teškimi tovornjaki vozili po zelo razmočenem cestišču. Te ceste pa že davnaj ne uporabljsmo samo tukajšnji prebivalci, saj je postala javna cesta in promet po njej se vse bolj povečuje. Razen nas stslnih naseljencev jo uporabljajo najemniki občinskih zemljišč in še mnogi drugi vozniki iz naselij z obeh strani hriba. Doslej smo cesto vzdrževali sami: Krajevna skupnost je dala napeljati nekaj gramoza, ki smo ga sami razvozili, raztresli in poravnali ter posekali grmovje ob straneh. Zaradi vse večjega prometa nismo več pripravljeni opravljati teh del sami. Tako je cesto še tembolj nujno asfaltirati ali pa poskrbeti, da jo bo vzdrževalo komunalno podjetje. Upamo, da bomo kmalu dobili asfalt tudi na ta del ceste, da se bomo tudi mi čutili enakopravne drugim občanom, kajti dolžnosti imamo enake in tudi mi smo - volivci! Lepo pozdravljeni! Sledijo podpisi BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktoberske revolucije I, 6310 Izola, telefon: 066/ 647 530 e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure KAJ SO BORZE ZNANJA? Informacijska središča, v katerih brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. KAJ VAM PONUJAJO BORZE ZNANJA? če se želite nečesa naučiti: podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo! če želite s svojim znanjem pomagati drugim: podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje! če želite sodelovati v kakšni dejavnosti: podatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari! KAJ JE ZNAČILNO ZA BORZE ZNANJA? BORZE ZNANJA ne odločajo o tem kje, kdaj in kako boste izmenjali znanja in informacije. O načinu sodelovanja in obliki oddolžitve se boste s ponudnikom ali s povpraševalcem sami dogovorili. V BORZAH ZNANJA lahko sodeluje vsak, ki ima neko znanje ali spretnost. Potrdil o formalni izobrazbi ne potrebujete BORZE ZNANJA posredujejo zgolj podatke o učni ponudbi in povpraševanju, ne zagotavljajo pa kakovosti učnih storitev. V pomoč so nam vaše povratne informacije. Mly\JVi P- liL/\JL- je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel :066 / 600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej/ Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik/elektronskiprelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola________ PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. BOR Z A znanj/ \_ POČITNICE ZA IZGOVOR (Nadaljevanje s 1. strani) Neopazno je minil pust, Valentinovo se ni prijelo, organizatorji kulturnih in zabavnih prireditev so iz previdnosti naredili pavzo, na občini vladajo rezervisti, še tradicionalne izolske afere so se potuhnile za ogrete peči in čakajo na lepše, spomladanske dni. Trgovci se v praznih trgovinah tolažijo, da so pač počitnice, celo v ambulantah ni gneče, čeprav vsi govorijo o epidemiji prehlada. Zimske počitnice so pravzaprav idealen izgovor zato, da se še za teden dni potuhnemo v zimsko spanje, mraz, ki nam je te dni prišel na obisk tam iz Sibirije pa je to stanje le še legaliziral. Kdo ve, morda smo potrebovali prav takšen nauk za spoznanje, da smo tipično mediteransko turistično mesto, ki živi in služi šest mesecev na leto, drugih šest pa skuša preživeti do naslednje sezone. Kreatorji izolske razvojne politike bi zato morali pripraviti dva načrta: tistega za sezono in tistega za čas zimskega spanja. Vztrajati pri enem samem pomeni, da so pozimi ulice, trgovine, gostilne, galerije in podobne ustanove odprte, vendar prazne, poleti pa zaprte tudi takrat, ko gostje še pritiskajo na kljuko. Drugače rečeno: dobiti skušamo takrat, ko ni in ne vzamemo takrat, ko je. Zimske počitnice bi za Izolane morale biti obvezne, poletne pa prepovedane. Izgovarjanje na počitnice ob tem zimskem dolgočasju je povsem nepotrebno. Saj vsi vemo, da je zima čas počitka. Vprašajte naravo. JAVNI ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM IZOLA OBVEŠČA, DA PRIČNEJO S 1. MARCEM 1999, ORDINIRATI V DISPANZERJU ZA ŽENE V IZOLI, Ul. OF št.12 SLEDEČI ZDRAVNIKI SPECIALISTI PONEDELJEK: dr. ROŽIČ VIČIČ NIVES spec. ginekolog in porodničar TOREK: dr. DEISINGER DUŠAN spec. ginekolog in porodničar SREDA: dr. RAVNIKAR JANISLAV spec. ginekolog in porodničar ČETRTEK: dr. GUZEJ ZDENKA spec. ginekolog in porodničar PETEK: materinska šola Zgoraj navedeni specialisti bodo praviloma ordinirali v popoldanskem času. Dodatne informacije in naročanje pacientk za pregled se vrši na telefonsko številko Dispanzerja za žene 645 101 dopoldne do konca februarja, v marcu pa od ponedeljka do četrtka popoldan, v petek pa dopoldan. Ker lahko posamezni specialist sprejme določeno število pacientk, priporočamo pacientkam čimprejšnjo izbiro ginekologa. Direktor ZD IZOLA Marino FERFOLJA dr.med. Po mandračevih sledeh "REDARJI NISMO KRIVI !" Tako so zatrdili občinski redarji, potem ko so v prejšnji številki Mandrača pa tudi v drugih časopisih, zasledili zapise o zavrženih in zapuščenih starih avtomobilih, ki ležijo vsevprek po območju, kije pod njihovim nadzorom. V pripravi našega prispevka smo v hitri akciji našteli 19 starih avtomobilov, ki kazijo mesto in okolico, redarji pa so nam zatrdili, daje takšnih vozil približno 50 in da imajo vsa zabeležena in fotografirana. Tiste lastnike, ki sojih izsledili na podlagi številk šasij ali motorja so obvestili o prekršku in jim naročili naj vozila odstranijo, vendar podatkov za vse niti nimajo. Kje je torej razlog za tolikšno število neodpeljanih vozil? Občinski redarji pravijo, da to ni v njihovi pristojnosti, natančneje rečeno, nalog za takšno akcijo morajo dobiti od predstojnikov, vendar doslej takšne naloge še niso dobili, čeprav so na problem tudi oni opozarjali. O vzrokih za takšno zadržanost vodje občinske inšpekcije ter županje je zaenkrat znano le to, da iščejo pravo potezo s katero bodo skušali razrešiti več problemov hkrati. Po eni strani gre za urejanje območja ob Prešernovi, kjer je zdaj odpad Elvisa Blaževiča, ki gotovo ne sodi v to območje, po drugi strani gre za zakonsko zapletene postopke, saj se zlahka zaplete z odtujevanjem zasebne lastnine, po tretji strani pa gre tudi za stroške, ki jih takšna akcija prinaša. Zapletov z deponijo za stara vozila je kar nekaj. Občina ne želi še naprej dovažati avtomobilov na sedanji odpad ob bivšem kamnolomu in bodoči acqualandiji, drugega primernega odlagališča pa nima, saj morajo biti tudi odpeljana zavržena vozila dobro varovana, vsaj do licitacije oziroma odprodaje. Na občinski inšpekciji so pripravili tri variantne predloge in sicer: da bi avtomobile vozili na varovano deponijo v Kopru, na Dinos ali na izolsko deponijo (zgornjo), seveda pod pogojem, da izolska Komunala dobi vsa ustrezna dovoljenja in soglasja. Glede na potrebeno hitrost urejanja razmer se zdi še najbolj verjetna prva varianta, vendar se morata o tem dogovoriti dve županji oziroma dve občini. Poseben problem predstavlja zbiranje podatkov o lastnikih avtomobilov. Če so vozila odprta, potem si pomagajo s serijskimi številkami, če so zaprta pa te možnosti nimajo in morajo organizirati komisijsko odpiranje avtomobila, lastnike pa morajo pred odvozom trikrat obvestiti o prekršku. Tako namreč določa odlok v zvezi z odvozom avtomobilov. Pomagajo si na ta način, da so prvič vse lastnike obvestili z opozorilom nalepljenim na avtomobile, zdaj pa jim bo treba poslati obvestila na dom, kar bo, spričo pomanjkljivih podatkov, zelo težko. V občini se menda zavzemajo tudi za licitacije na kraju samem, tam kjer so avtomobili odvrženi, kar je zagotovo najceneje, vendar pa organizacijsko najzahtevnejše in skoraj neizvedljivo. Tako je povsem jasno, da bo morala občina na račun lepšega okolja naročiti odvoz na deponijo v Kopru (če se bodo tako dogovorili), tam komisijsko odpreti avtomobile, pobrati serijske številke, obvestiti lastnike, ki so se medtem že nekajkrat zamenjali in končno pripraviti pravo licitacijo vozil. Kaj smo torej izvedeli? To, da smo prav videli, ko smo fotografirali in pisali o starih avtomobilih, ki kazijo videz mesta, da občinski redarji niso krivi za to stanje, saj imajo vsa takšna vozila zabeležena, da občinska inšpekcija išče rešitve za popolnoma zakonit odvoz vozil in da županja ne želi razmetavati z denarjem v te namene. Vsi želimo dobro, vsi smo za urejeno okolje in vsi smo za spoštovanje zakonov. Avtomobili pa so še naprej tam, kjer so bili. Kar nekaj maškar, ki se za pusta niso imele "kam dati" je prišlo v uredništvo Mandrača z željo, da jih vsaj fotografiramo, če se že nimajo komu pokazati. Mušnico in jurčka smo seveda spoznali, saj sta naša stara znanca, po dobrem kuharskem običaju pa smo ju malo zalili z vinom. Zaradi boljšega okusa, seveda. Javno podjetje KOMUNALA Izola Novi telefonski številki uprave namesto 647 370 uporabite: 600 - 180 in 600 - 185 Vse druge telefonske in fax. številke so nespremenjene MARKET Natanko ob 30-Ietnici bo zaprl vrata Market M-Degro v Pittonijevi ulici, bolj znan kot market Nanos. Nov lastnik poslovnega prostora prihaja iz Celja, v obrtni coni pa nastaja nov Super market portoroškega M- Degroja. Natanko po 30 letih bolj ali manj uspešnega obratovanja se bodo zadnji dan februarja zaprla vrata marketa v Pittonijevi ulici. M Degro seje namreč odločil, da ta market in sosednjo restavracijo zapre, saj bo še pred poletjem odprl sodoben supermarket v obrtni coni. Prav zato nihče od zaposlenih ni izgubil zaposlitve, zagotovo pa kolektiva v tej postavi ne bo nikoli več. Po doslej znanih informacijah je market prevzel oziroma odkupil zasebnik iz Celja, ki pričakuje, da bo z dobro ponudbo lahko konkuriral Merkatorju in Jestvini, ki imata v Izoli najmočnejše pozicije ob večjem številu zasebnih trgovin. To še zdaleč ne bo lahko, saj so v začetku januarja zaprli Market Košaki, istočasno pa so zaprli tudi trgovino Merendina, kar potrjuje, da so zlati časi uspešnega trgovanja s prehrambenim blagom zagotovo mimo. Nov M - Degrojev market v obrtni coni ne bo tako velik kot Hipermarket v Kopru, zato pa bo menda eden najsodobneje opremljenih in bo brez dvoma povzročil sive lase marsikateremu zasebnemu trgovcu v občini Izola. To pa dandanes ne skrbi nikogar več, saj smo do skrajnosti pripeljali liberalistično ekonomsko teorijo, ki pozna en sam zakon: Kdor zmaga ima vedno prav._________________ REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA DI SLOVENIA UPRAVNA ENOTA IZOLA UNIT AMMINISTRATIVA ISOLA Obvestilo Fizične in pravne osebe obveščamo, da bomo dne 19.02.1999 izdali lokacijsko dovoljenje št. 351-234/98 za gradnjo trgovsko proizvodnega objekta s hladilnicami v coni mestne industrije na parc.št.1812/2 k.o. Izola -investitor Delmar d.d.. V skladu s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku vročamo odločbo tudi z javnim naznanilom na oglasni deski Upravne enote Izola, Sončno nabrežje 8. Odločba bo nabita na oglasno desko dne 19.02.1999 za obdobje 15. dni. Številka:351-234/98 Datum: 17.02.1999 Načelnik: Branko ANDREJAŠIČ, univ.dipl.prav. IZOLA DIGITALNO NADZOROVANA Na strehi občinske stavbe je že nekaj dni videti napravo, kije laikom znana kot kamera, bolj strokovno pa se ji reče tudi kamera za digitalni video nadzor. Kamera je povezana s posebnim serverjem, ki digitalizirano sliko zahodnega zaliva z marino vred pošilja na centralni vladni server od koder naj bi jo v realnem času posredovali na spletne strani. Praktično to pomeni, da bi gost iz kateregakoli dela Slovenije ali iz tujine, ki namerava konec tedna preživeti v Izoli, enostavno na Internetu poiskal Izolo in dobil sliko "v živo" ter podatke o vremenu z vsemi temperaturami in podobnim. Žal se je zapletlo pri centralnem vladnem računalniku, saj ta vsega enkrat dnevno osveži podatke, kar pomeni, da bi na internetu imeli Izolo v soncu, v resnici pa bi že bila sredi nevihte. Rešitve so, po besedah Dušana Vončine, ki ta projekt vodi in izvaja, že na obzorju. NOVO V IZOLI !!! N OKREPČEVALNICA FfiST FOOD VENI HITRO PRIPRAVLJALNICO PEČENIH JEDI pečeni piščanci - krače - rebrca PIZZERIA IN TOPLI PRIGRIZKI pizze - hamburgerji - topli sendviči - pommes frites Odprto vsak dan od 8.30 do 21. ure Ob nedeljah in praznikih od 12.0 do 20. ure Telefon: 066 646 333 RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja • Izdelovanje programov po naročilu • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika.) Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme 'J l », i S f:^r„*rn .► Droga na vsakem izolskeKm vogalu IZOLA JE KOST ZA GLODANJE Častnemu razsodišču Društva novinarjev Slovenije Spoštovani kolegi. Nisem prepričan, če ta inštitut sploh še obstaja, saj smo v zadnjih letih doživeli ne le razpad nekega sistema ampak tudi razvrednotenje marsikaterih meril, med katere sodijo zagotovo tudi tista v povezavi z novinarskim delom. Če pa takšno razsodišče še obstaja, potem mi bo v veliko veselje slišati mnenje drugih novinarjev o pisanju, ki smo mu priča v teh dneh v dnevniku Slovenske novice, povezano pa je z mestom in občino v kateri živim in delam - z Izolo. Verjetno nismo bistveno drugačni od drugih slovenskih občin in mest, imamo tudi svoje afere in aferice, ki so primerne za takšne vrste novinarstva, toda tudi pri tako imenovanem rumenem tisku obstaja meja preko katere novinar ne bi smel. Predvsem ne bi smel z enim samim nevednim in nonšalantnim zamahom stlačiti v isti koš vse prebivalce nekega mesta z občinsko oblastjo, dealerji, policaji in znano diskoteko vred. Takšno pisanje namesto spoznanja, da bi morali bolje poskrbeti za svoje mesto, zbuja v ljudeh občutke užaljenosti in jeze ter še dodatno jemlje zaupanje v verodostojnost nekega javnega medija. V mislih imam predvsem članek z naslovom Droga na vsakem izolskem vogalu avtorja Bojana Groma, ki je izšel v Slovenskih novicah 15. 2. 1999. Tudi če odmislim, da gre le za zadnjega v vrsti obsežnih člankov, ki jih je Izoli v zadnjih nekaj mesecih namenil omenjeni novinar, ne morem mimo tega, da se tudi sam počutim užaljenega, kot Izolan in novinar. Osem let že urejam lokalni tednik Mandrač in v njem skušam s sodelavci karseda neodvisno, pošteno in strankarsko neobremenjeno spremljati utrip mesta in občine, ki je takšna kot vse druge, s svojimi dobrimi in slabimi stranmi. Naša občinska oblast je takšna kot je, vendar je bila demokratično in več kot prepričljivo izvoljena in pisanje o tem, da jo je treba zamenjati bolj spominja na željo užaljenega otroka kot na resno novinarsko pisanje. Ker ta oblast ne financira našega časnika si lahko privoščimo vlogo vsebinske opozicije, saj menimo, daje ta več kot potrebna, vendar to ne pomeni, da bomo vzklikali ob tem, ko nekdo, ki Izolo komaj pozna, mirno natrosi o nujni zamenjavi županje in občinske vlade. Toda, tudi takšno pisanje bi še preživeli, če nas ne bi motilo posplošeno govorjenje o tem, daje Izola takorekoč slovenski Amsterdam iz sedemdesetih let. Avtorju lahko mirno zatrdim, da poznam izolsko »drogeraško« stvarnost, vem, kje se dila in kdo so prodajalci, žal pa tudi kdo so kupci. Izola je namreč dovolj majhno mesto, daje to mogoče. Zato lahko mimo zatrdim, da Izola ni nič slabša od večine slovenskih mest, hkrati pa je tistim, kijih to zares zanima, pa tudi policajem, bolj ali manj jasno, da se droga iz velikih mest seli v mala mesta in na podeželje. Ne bomo je izgnali tako, da bomo pisali o tem, kako jo lahko dobimo na vsakem vogalu, saj to ni res, povrhu vsega pa takšno pisanje deluje prej propagandno za morebitne potrošnike kot vzpodbujevalno za policaje, ki jim je odvisniška stvarnost dobro znana. O Gavioliju ne bi izgubljal besed, razen tega, da je pravzaprav neprimerno povezovati to diskoteko z Izolo, saj je v njej najmanj Izolanov pa tudi trgovci z različnimi opoji prihajajo predvsem iz notranjosti Slovenije. Policaji jih lovijo, vendar gre v resnici za sizifov posel, čegar se zavedajo tudi eni in drugi. Proti odvisnostim se je namreč treba boriti čisto na drugem koncu, lovljenje preprodajalcev je le posledica obstoječega stanja. Za konec pa moram še povedati, da smo Izolani storili marsikaj, da bi bilo naše mesto lepše in boljše, da bi bili v njem srečnejši in zdravi. Tako avtorju naprimer ni znano, daje lani Izola, kot mesto s 14.000 prebivalci imela kar 113 državnih prvakov in viceprvakov, reprezentantov in nosilcev medalj z mednarodnih tekmovanj in prvenstev. Takšno mesto razglasiti za mesto droge je seveda žaljivo tudi za vse tiste, ki so vzgajali te mlade športnike, kulturnike in vse druge Izolane, ki so in smo na svoj kraj ponosni, čeprav imamo tudi sami dovolj pripomb na to, kako živimo v njem. To je naša pravica in zdi se nam neprimerno, da nas o tem, kakšni smo, poučujejo mimoidoči. Spoštovanim kolegom svetujem, da si pri branju članka predstavljajo, da je napisan o njihovem mestu in njihovi občini. Če ne boste začutili užaljenosti, ki jo je bilo ob objavi slišati na vsakem izolskem koraku, potem ta dopis mirno odvržite v koš, brez pravnega poduka. Drago Mislej - Mef SLAŠČIČARJI NA CESTI To, da je izolsko malo gospodarstvo, še posebej pa v trgovine v veliki krizi, ni treba pripovedovati več nikomur, saj že sprehod po mestu pokaže položaj te gospodarske panoge. Zaprti lokali z napisi, da je trgovina do nadaljnega zaprta, so postali nekaj povsem običajnega, celo v obeh trgovskih ulicah starega mesta se jih je nabralo za več kot prste ene roke. Seveda ne bi bilo pošteno za nastal položaj kriviti občine, saj je njen manevrski prostor zelo omejen, zagotovo pa ni naredila dovolj v zvezi z urejanjem mesta, saj trenutno sploh ni jasno, kateri del mesta razvija: staro jedro, območje ZN marina, obrtno ali industrijsko cono, območje ladjedelnice, Rude ali katero drugo. Dokler so trgovine zapirali trgovci s tekstilom ali papirjem so nekateri to še pripisovali nespretnosti nosilcev obrti, ko pa na zavod za zaposlovanje pošljejo delavce slaščičarji, takrat bi se morali v turistični občini vendarle zamisliti. Ta dejavnost je namreč dolgo veljala za dokaj trdno z bogato tradicijo, njeni nosilci pa so stari izolski obrtniški mački. Pa vendar nekateri preprosto niso več vzdržali težkega bremena in so delavce poslali na zavod, kjer čakajo na boljše čase, natančneje na sezono. Prav zato je zavidanja vredna investicija, ki si jo je privoščil lastnik slaščičarne Jadran, ki je v teh dneh dobila novo preobleko. Za nujne in koristne spremembe v objektu samem je poskrbel sedanji lastnik Tadedin Salija, ki uspešno nadaljuje več kot pol stoletno tradicijo slaščičarstva, ki si je pot v mestecu z nasmehom utrl oče E KRE M. Sicer pa: "Obnova slaščičarne ni nikakršna novost", je na otvoritvi dejal zgovorni Tadedin. Slaščičarna v samem središču mesta je bila velikokrat obnovljena. Seveda je vsakokrat spremenila svoj videz na lepše. In prav ta skrb ostaja tudi v prihodnje. Sedanja naložba je veljala 3 milijone tolarjev, kar za sezonsko dejavnost ni mačji kašelj. Se posebej danes ne, Ko je na trgu velika konkurenca. Samo v Izoli je v zadnjih letih zraslo kar nekaj lokalov, kjer ponujajo vse, kar sodi v dejavnost slaščičarstva. Od sladic, sladoledov in kave. Mi konkurenco sicer čutimo, vendar ne tako močno, kot denimo na drugih lokacijah. Imamo stalne goste, predvsem domačine, ki kljub kriznim časom ostajajo zvesti tradiciji, našim izdelkom na osnovi starih, preizkušenih receptih. In prav kakovost ter prijetno okolje so motivi, ki goste vračajo. Kljub krizi, pri podjetniku Tadedinu, niso odpuščali. Trenutno je na plačilnem seznamu 8 delavcev. Žal je na druegm koncu mesta drugače, saj so morali zaradi previsokih stroškov in prometa, ki je upadel, nekaj delavcev, vsaj začasno napotiti na zavod za zaposlovanje. Kljub prizadevanju, da bi lastnik delavce obdržal , tako , da bi zavod pokril le obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dogovora z zavodom niso dosegli. Kaže, da ima Zavod od davkoplačevalcev dovolj denarja, da zanimive in verjetno cenejše variante, kot je odpuščanje, niso sprejeli. Kakorkoli že, ob uradni otvoritvi prenovljenega poslovnega lokala sem lahko zaznal, da je tam, kjer je Uidi trdna volja, moč preseči še tako težke trenutke. (V. Ostrouška) DUHOVNIKA NI BILO Stres Angela je bila hudo bolna, zadnje dni življenja pa je preživela v domu starejših občanov, kjer je v sredo, 11. februarja, umrla. Njeno življenje ni bilo s cvetjem postlano, še posebej zadnja leta, ko je sina zapeljal alkohol, njeno zdravje se je naglo poslabšalo, tako da je bila v glavnem v bolnišnici, potem ji je umrl mož, lani pa še hčerka. Sin Iztok je zbral toliko moči, daje skušal postoriti vse potrebno za pogreb, sem pa je sodil tudi obisk župnišča in prošnja za cerkveni pogreb. Kaplan si je v petek zapisal dan in uro pogreba, v ponedeljek, 15. februarja ob 14. uri pa so pogrebci zaman čakali na duhovnika. Bilo je hladno, prestopali so se in pogledovali na uro. Pol ure po napovedanem času seje eden od pogrebcev z avtomobilom odpeljal do župnišča, vendar tam ni našel nikogar. Končno so pogreb opravili brez duhovnika, jeznega sina pa so morali odpeljati iz Izole, saj je grozilo, da bo povzročil škandal. Drugega dne je spet šel do cerkve, vendar tudi takrat ni nikogar dobil, šele v sredo pa seje srečal z župnikom Andrejem Sedejem, ki mu je pojasnil vzroke neljubega dogodka. Istega dne je župnik Sedej prišel tudi v uredništvo Mandrača z željo, da javno pojasni, kaj seje pravzaprav zgodilo. Kaplan je namreč res zapisal datum in uro pogreba, ker pa je bil župnik takrat odsoten oziroma na dopustu na ta zapis ni bil opozorjen in je bil v času pogreba po opravkih. Sorodnikom in pogrebcem seje za nesrečni splet okoliščin opravičil in ti so opravičilo sprejeli. To pa še ni vse v zvezi z nesrečno družino Stres. Zapleta se namreč tudi pri poslovnem prostoru pokojne sestre, ki ga je občina, menda dala na razpis še preden je ta kot najemnica frizerskega salona umrla, in hkrati bratu kot dediču, ki takrat to seveda še ni bil, že priznala pravico do vrnitve vloženih sredstev za ureditev lokala. Se je kdo zmotil pri datumu ali je kdo videl v prihodnost? Odgovor sledi prav kmalu. ŠIFRA Ivan Konstantinovič s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 643 - 210 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH OSNOVNA ŠOLA LIVADE ^‘Cto/v ■-qi^rW KV0tf4 cjbftyyj ’ jUrv<& JUA Jhojrvt' MM&dV ^ ,^KLXd^ -jvcwf- M 'WL^ff /WÀjjti. yscvm^KV to^tyvW /tWtófe. XaJer /rtxA/ wytV/^ÙMr, ÌWIw, ,/W^. r^AMKt-a^J fmAh rr^ Arr&Mjp, A^- A«-'^ ~ '°s' .-Aloja; - r.^i^/lit^oj WUfit •¥*■ AT A>U«Jk«. 3»xAa' /vAt/lvL> .u^OjO-rv iiciouL, X«^ yfcjl ^ /rw 1 ° ATT' K fv ,,.J. ‘^p' «wfyJAcv AAL ^ » 'TMV^'(f^'|V^ , rrm/ ^ ^oujlfiov «47 <^wu^ xrtJ n-ruhJ/rv-= SSiSjìSS'^ aUoccu .^- prtVjLcP l/*J Afat/. 1^ sÀMiz OOtjT .^r xjì\i Ars. \rr JU-orrvb^ru. 3y>wwv -t^^'TA>/vTV/. ir- JCxj taiccr ao rt\L, rrmvÀjJaj nut>. fJJUy fVJJfrWJ IW ■ VWII’V U-» - ^ p i(j/i>to(^>w/VTnO'-tx/ìAi/ /V/Twyw Afl'P . ’^'l l t t ^ . * n'i- i li*,S»CSi**i' r f H« -^ ^ r?^ ^ *y rfyy. tPtowQc/ V&aorAr jjo rwhi' dro vrw /Xa&orur 2 A Atgcr rufkcr. &£«- yjhirv OH- Au r^o A Ào^ (Jlh&sAAyv&j Aupii^p,'. oU«mU/ >A>- /Alo-i^uAn' tUAKli'-, tuÀju 7xTA RE6EM Ni. ìl iW C5 yv'flft RA'/rt! a/amÓ«ì AdAy A /Z-On\nrpL/ AiJuf/y'JaAxs X-sj\Ayo \AAa/ OjJ/Yiw //IV /^/ Jlac(v mvTa/^.ifcoTi/*^ ^/xa/- miU£W tór iWtf tXr: /£■ JLa/V /Jùy })&/&*%>'- 'J^wncwafiA- (vmo- faprr un.y^^UdAiU wfuLJu*,^vP ? VAtrrXU/ SlaJWiL ^uJUjt rrrrrr Afvc. Ay XmjÌw- ^AìaAZÀ^ 3# , A-(ry ? "'V cfA, ^.trr^ o^A> cx>^ ^<2. O 0^Omr~db srJ-S^rr*, ■<& ) V\ OSNOVNAŠOLA VOJNA ŠMOC •vij, N'/hm/vi'te&t \jutatf* & ? ftW M. n*. fì-o.'^ào-j. .IWl /rrncy /*, Àrti u*. jl Wj OJWfT^X tfrrfc' r* SfA to, h. ( • . vT" 'TTT’ì ^ *■ <**> i zr*' ~ „ X^ K4M. ÌV ^acr ^AJ^ko-. /^R_ rrws^vr /~-l^cr rv^Ok ^“ts 'T0' ^Ao^ rr>os *g~^xvr r.zJU±^s ^^(r /o^ -^y_' ^-O-^X-yvA. /^4. /p^OA^wX—^ry^Q-^ A>-^>V>->^-Y^ /—-V\ AJ“ ^\o-^^aJì^r /annr^o- orr^-r-^>-^. 3^ rocwn m-aJl cr jLa_-^\cr ^>0~(\) r2~-0—<^>v^p X^O->-> rtLj»->-A^Xj>. 51st3" . cxl^\ ,rifl»v«^ /^J*~ spto\ fjro^Aw' /W(i/ '/u/ jjfidj/fc/ Orno^vw^ /^>-^v% r>-tt- ~U.‘ liriki My/ÙU fati- **, ' ty/ rw- ArfjÀJy M*fa/ h'flW jt nJr/jW MyAtA& »Jj, /M[, /!(>. £)o\cx V V^Ck V°CK V \ A t*^cJLró^-eJ2^ H., ^Ac^ÌÌLcl.^ '^t^cO^o-À-O^ nkxetaxw^, >-A, >->^>^>^c «à-aSLoài SkA-K-jje»-'. -TtTI» ^OJE KAPUČINO BO DAEWOO LE STARTAL? NOGOMET Pri MNK Izola je prišlo do nekaj kadrovskih sprememb. Mladinsko ekipo je zapustil Sejdinovski , ko je ekipa postala jesenski prvak v drugi mladinski ligi. V Izoli ugibajo zakaj je Sejdinovski odšel. Razlogov naj bi bilo več. V klubu so za novega trenerja hitro poskrbeli saj je krmilo prevzel izkušeni trener Karlo Valdevit . Kadete bo še naprej vodil Milič, imeli so nekaj krajših priprav v Tolminu. Saša Božičiča so poklicali na skupne priprave kadetov slovenske reprezentance, ki bodo v Ankaranu. Pripravljajo se na kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Tudi pri mlajših dečkih je prišlo do trenerske spremebe. Marina Božiča je zamenjal Vinko Vižentin, trener Kozlovič pa trenira cicibane. Povejmo še, da se članska ekipa na spomladanski del pripravlja s polno paro. Trenerja Perkat in Santin namreč načrtujeta pripravljalne tekme z obalnimi klubi pa tudi z žensko reprezentanco Slovenije. M.Božičič ROKOMET-moški 1. liga IZ0LA:KRŠK0 36:23118:81 Izola: Klobas, Mičovič 2, Sovdat 3, Vidmar 1, Muha 3, Matijaševič 1, Cah 3, Vučinič, Gologranc 11, Čebular 1, Štor 3, Radosavljevič 10 Izdani so odigrali trening tekmo z vrtcem iz Krškega, katerega povprečna starost je bila 16 let. Pa vendar so imeli z borbenimi kadeti Krškega kar precej opravka, še posebej na začetku srečanja in tudi kasneje so gostje pokazali nekaj zanimivih rokometnih potez. Gledalci so se bolj ali manj dolgočasili, trener Radojkovič pa je izkoristil priložnost za preverjanje vseh razpoložljivih igralcev, tako da so se med strelce lahko vpisali tudi nekateri mlajši igralci, ki pa so bili za večino gostov skoraj "veterani". Izdani so tako vknjižili predviden par točk, toda pravi boj za obstanek se šele začenja. Že v soboto bodo potovali na srečanje v Radeče, kjer bi v boljših časih lahko celo upali na ugoden rezultat, zdaj pa je napovedovanje presenečenja precej znanstveno fantastično opravilo. Pa vendar vse še ni izgubljeno. Z boljšo fizično pripravo, ki jo predvsem skuša doseči trener Radojkovič in več discipline v igri, presnečenje ne bi bilo tako nemogoče. Brez presenečenja pa v ligi ne bo mogoče obstati, saj se konkurentu Andorju počasi vračajo poškodovani igralci, iskanje rešitve v zadnjem kolu na Kazini pa je hazarderstvo najvišjega ranga. Kadeti MRK Izola - RD Slovan 22:22 (9:14) MRK Izola: Gregorič, Klcva, Radojkovič, Cetin 4(2), Božič 3, Hodžič, Žeger 3, Bubnič 1, Pucer, Vukovič 11(7), Šukljan, Vončina Kadetska ekipa Izole je v domači dvorani v četrtem krogu državnega kadetskega prvenstva ponovno osvojila le točko. Tudi ROKOMET-ženske 1. liga KRIM Electa:BAJC DAEWOO 42:9 ni) Bajc Daewoo: B. Šmitran, Stubelj, Hodžič 2, P. Božič 3, Kovljenič, D. Šmitran 1, Škorjanc, Bošnjak 3, Srečanje v Ljubljani morajo Izolanke čimprej pozabiti, saj spomini nanj ne bodo posebej lepi. Tokrat je šlo narobe prav vse. Najprej je gripa zdesetkala že tako mladinsko moštvo, potem pa je pljučnica zagrabila še trenerja Borisa Čuka in igralke je za pot k državnim prvakinjam zbrala kar Hodžičeva, ki je opravila tudi vlogo trenerja. Na igrišče jih je prišlo vsega devet, rezultat prvega polčasa pa pove vse, saj so dosegle vsega en zadetek. Zdaj se je trener Čuk vrnil v dvorano, igralke pa še zmeraj obolevajo, tako da je pravzaprav sreča, da bo to soboto igrala reprezentanca in bodo imela dekleta na voljo 14 dni za popolno okrevanje. Takrat pa bo prišla v Izolo ekipa Branika, ki bi jo Izolanke morale premagati in bi se tako povzpele nazaj na neverjetno četrto mesto. tokrat so mladi igralci Izole zelo slabo začeli tekmo. Medlo igro domačinov pa so Ljubljančani neusmiljeno kaznovali in imeli ob koncu prvega polčasa šest zadetkov prednosti. Najvišjo prednost pa je bila 7 zadetkov. Gostje so prvi povedli in imeli pobudo ves čas v svojih rokah. Odmor ob polčasu jim je zelo dobro prišel in v nadaljevanju so le nekoliko bolj poslušali treneerjeve besede in ponovno zaigrali veliko agresivneje in borbeno. S takšno igro so nato razliko neprestano nižali in izenačili pri rezultatu 17:17. Delni izid v teh treuntkih je bil 7:1 za varovance trenerja Bariča, ki so si v zaključku priigrali tudi prednost enega zadetka, nazadnje dve minuti pred koncem tekme po uspešno izvedeni sedemmetrovki Vukoviča. Gostje so uspeli izenačiti v zadnji minuti preko kapetana Steinmana. To je že drugi zaporedni remi kadetov v domači dvorani in ponovno so šele v drugem delu uspeli osvojiti točko. Na dveh gostovanjih pa so zmagali. Prva spomladanska zmaga, brez kakšnega posebnega zadovoljstva. Vse je bilo pričakovano, pričakovanje bil tudi napredek v igri, ki pa ga žal še ni bilo zaznati. Nekdo je zapisal, da ekipa Krškega ne spada v 1. A ligo Se sicer strinjam, vendar potem še marsikdo tja ne spada. Krčani so se zavestno odpovedali "profesionalcem" in nameravajo v naslednji sezoni z domačimi igralci povrniti staro slavo. Zelo riskantno, če ni spodaj vse urejeno. Po drugi strani pa, če mlajši igralci nimajo svojih "idolov" v prvih ekipah, je vse še težje. Slovenija premore kar nekaj rokometnih cvetk (Ajdovščina, Škofije, Novo mesto). Napori vseh za obstanek so razumljivi, bolj je vprašljiva "rokometna diplomacija". O tekmi še to, kako bi se končalo, če bi za Izolo nastopali vrstniki Krčanov ? Problem, ki bo zelo kmalu aktualen v članski ekipi. Vendar upanje in želje bi z delom morale dati rezultat. Izolska dekleta, ne po svoji krivdi (bolezni, smučarija in še kaj), so kar same odpotovale na prvenstveno tekmo v Ljubljano. Temu primeren je bil tudi izid tekme. Kako dobro poznam ženski rokomet (glej napoved v prejšnjem Mandraču) samo naših pa le ne znam "prečitati". Kako lep bi bil pogled na prvenstveno tablico, če bi imele še "neumno" izgubljene točke. Omenil sem težave, v soboto dekleta ne bodo igrale, ( reprezentanca) tako, da se bo skušalo vsaj nekako omiliti vse skupaj. Naslednje nasprotnice, Mariborčanke, bi morale premagati in tako popraviti bled vtis začetka. V ženskem rokometu se le nekaj premika. Preteklo kolo je postreglo tudi s presenečenji. Četro mesto postaja čedalje bolj dosegljivo več ekipam. Tudi na začetku bo zanimivo, kakšna pa bo "rokometna diplomacija" pri ženskih klubih? Kot vedno, več denarja, več muzike, vmes je težko skočiti. Škoda , da je pusta tako kmalu konec, za masko se lahko skrije še tako grd "ksiht". POD BELVEDERJEM ODBOJKA-moški 2D0I Hoteli S. ZaliV:VC Portorož 3:1 (-7,15,4,9) Hoteli Simonov zaliv: Klemenc, Bažec, Paliska, Gasparini, Hajdukovič, Grmača, Ceroici, Toth, Nanut, Komadina Izolani so vstopili v srečanje samozavestni, končalo pa se je s srečno zmago, kije bila sicer zanesljiva, vendar je vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi mladi Portorožani dobili tudi drugi niz v katerem so vodili 15:14. Igor Komadina je po rešenem drugem nizu povedel svoje v boj na zmago in portoroška ekipa je klonila. V naslednjem kolu bodo Izolani gostovali v Ljutomeru, kije na lestvici za njimi in zmaga ne bi smela biti preveliko presenečenje. ODBOJKA-ženske 3 DOL ŽOK Radio Morje:Piran 0:3 ( -13, -9, -11) Gostje so pripotovale kot favorit, saj so bivše drugoligašice, toda mlade izolanke so se dokaj dobro držale in so tesno izgubile vse tri nize. Strokovno vodstvo je z igro in odnosom igralk zelo zadovoljno in z optimizmom čaka na naslednje tekme, čeprav na prvi, proti močnemu Bohinju, ni prav veliko možnosti za presenečenje. namizni tenis Izolanke tretje na držaunem prvenstvu V soboto in nedeljo 13. in 14. februarja , je v organizaciji NTS ARRIGONI potekalo v Izoli finale ekipnega državnega prvenstva za pionirke. Na prvenstvu je nastopilo 8 najboljših ekip, ki so si pravico nastopa priborile na predhodnih kvalifikacijskih turnirjih. Prvo mesto je osvojila ekipa EDIGSA iz Mengša, 2. pa je bila ekipa Istranbenza iz Kopra. Igralke Arrigonija so bile tretje, kar je za to ekipo pričakovan rezultat. Za ekipo so nastopile Jana Ludvik, Sonja Škorjanc, Marika Jauševac in Anja Filiput. Vsev igralke so prvenstvo odigrale v okviru pričakovanj, razen Sonje Škorjanc , ki je presegla samo sebe in je ob Ludvikovi tudi najbolj zaslužna za ta uspeh. Vsa pohvala gre tudi organizatorju, ki je tekmovanje izpeljal brez napake. 1.SNTL - članice Brez Rahotinove ne gre V sredo, 10.2. so članice igrale 11. krog v gosteh na Rakeku. Tudi tokrat zaradi bolezni ni nastopila Rahotinova. V prvem krogu so imele igralke Arrigonija lepo priložnost, da bi po zmagi Ludvikove nad Strohsackovo, še Javševčeva premagala Isteničevo, vendar je žal izgubila s tesnim rezultatom 1/2. Domačinke so tako povedle. Ludvikova je izkoristila še eno priložnost in premagala Isteničevo, vendar sta žal Nemarnikova in Jauševac izgubili. Po porazu dvojic in še porazu Ludvikove, so domačinke premagale Izolo s 6:2. Že v petek so članice, zaradi organizacije državnega prvenstva za pionirke, igrale preloženo tekmo proti Kajuhu iz Ljubljane, kar doma. Tudi tokrat so nastopile Ludvikova, Nemarnikova in Jauševčeva. Vsaka je ekipi prinesla po eno zmago, vendar premalo, da bi bil rezultat kaj boljši od 6:3 za ekipo Kajuha. ROKOMET - Mlajši dečki B RK Koper: MRK Izola 11:16(4:6) MRK Izola: Dedič Jasmin, , Kleva Matej, Srabotič Matej 5, Redžič Amel, Kocijančič Rok I, kuburič Alen, Gomezelj Rok 2(2), Srabotič Uroš 2, Kaligarič Miran, Jurman Rok, Markčič Miha 3 Najmlajša izolska ekipa je minuli teden gostovala v Kopru v telovadnici Osnovne šole Dušana Bordona in prepričljivo premagala vrstnike in sosede. Izolani, so takoj prevzeli pobudo in povedli, ter razliko neprestano povečevali do končnih petih zadetkov prednosti. Najuspešnejši je bil Matej Srabotič s petimi zadetki. KULTURNI PRAZNIK V KORTAH Sledi za človekom Prsmi Mirana Kureta kulturnem predstavitev knjig Pejereč V Kortah so ob prazniku pripravili Lori Konestabo: Pejereč na Baladurjc in pesmi Sledi za človekom, Milana Kureta, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi krajši kulturni program, kije navdušil prisotne v kortežanski osnovni šoli. Prireditve ob kulturnem prazniku se je udeležila tudi županja Breda Pečan, ki se je tako še enkrat prepričala o življenskosti kulturnega delovanja v Kortah in okolici, brez katerega bi bila kulturna ponudba v Izoli prikrajšana za marsikatero etnološko posebnost. Fotografije: Bojana Turk Sporočam žalostno vest! Pusta smo za eno leto izgubili, obsodili so ga in umorili. V sredo smo ga z vsemi častmi pokopali, za njim hudo žalovali in jokali. Kako tudi ne, sedaj nekateri ne bodo mask imeli, da bi se za njimi skrili. Upali smo, da maske bodo tisti sneli, ki sojih celo leto imeli. Mogoče smo jih srečevali vsak dan, pa nam je bil nepoznan. Srečen seje za masko skrival, za nobenega mu ni bilo mar. Vsak mesec pust bi moral priti, vsi brez mask bi morali hoditi. Na vladi vsak dan bilje karneval, saj ne veš več, kaj je narobe in kaj je prav. Zato smo pusta bili res veseli, da smo se sprostili. Malo resje še poštenih ljudi, do svojega državljana . soseda, delavca in sotrpina. Premalo smo prebrisani, da v prve vrste bi prišli. Prerinejo se le najmočnejši, brihtni in pametni. Vendar optimizma nam ne manjka še imamo zaupanje v ljudi in njih poštenje. Zato dragi someščan mi ne zameri, če malo je resnice tudi v pustni šemi. Lepo vas vse pozdravljam z željo, da se med letom do prihodnjega pusta srečujemo brez mask. Vida Rožnik ZIMA JE ŠE VEDNO MLADA In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje znanih izdelovalcev. ■AIA Manziolijev trg 1 tel. 648-844 Center za kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA TEL.: 645 571, 643 513 KOLEDAR PRIREDITEV FERRIIAR 1999 četrtek, 25. februarja ob 18.00, Kulturni dom Nada Morato POPOTOVANJE PO IZOLSKEM PODEŽELJE Dobrodošli ! Z vami bomo obiskali kraje med Baredi in Staro vasjo ... Predstavitev knjige. Vstopnine ni ! SREDISCE Matična knjižnica Izola v ZA SAMOSTOJNO UČENJE KAJ JE? Je prijetno opremljen prostor, kjer se lahko samostojno učite in si bogatite znanje tujih jezikov z multimedijskimi programi. KDO SE LAHKO UČI? Če ste zaposleni ali brezposelni, študent ali dijak Če se raje učite sami, v miru Če Vas pritegnejo zanimive vaje, šaljivi teksti Če Vam je všeč sprotno preverjanje in napredovanje Če želite sami izbirati učni čas Če uživate v delu z računalniki Učenje v središču je BREZPLAČNO pogoj je članstvo v Matični knjižnici Izola ter vnaprejšna rezervacija na tel.: 646 700. Kontaktna oseba je Maja GREGOROVIČ URNIK: PO - PE od 9 do 14 ure, ČETRTEK od 16 do 18.30 ure. petek, 26. februarja ob 20.00, Kulturni dom Prešernovo gledališče Kranj Svetlana Makarovič TETA MAGDA komedija širokega dometa režija : Dušan Mlakar Igra prikazuje prizadevanje ženitne posrednice tete Magde, da bi gospodični Pavlini našla moža. TVO GODNIČ / teta Magda / je oblikoval svoje notranje bogto in navzven razsipno damo s tolikšno suverenostjo in prepričljivostjo, da je videti kot bi mu bila čudaška teta Magda pisana na kožo. Predstava je za abonma in za izven. Vstopnina : 1.600 SIT predprodaja, 1.800 SIT na dan predstave Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Alga na Kristanovem trgu 1 v Izoli, telefon: 648-439 sobota,27. februarja ob 20.00, Kulturni dom Skupnost Italijanov Izola, vabi na ogled predstave - komedije " Samo minula " Gostuje gledališče La Compagnia Teatrale AMICI DI SAN GIOVANNI iz Trsta. Vstopnina: 800 SIT, študentje, upokojenci : 500 SIT SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola V petek, 19. februarja bo ob 19. uri v Gledališču Koper potekala Medobmočna revija pevskih zborov na kateri bo nastopil tudi Mešani pevski zbor upokojencev Izola, ki ga vodi Anton Turk. Ljubitelji petja bodo lahko prisluhnili še Vokalni skupini Portorož, MoPZ Lopar, Lovskemu pevskemu zboru Dekani, MePZ Adriatic in MePZ OBALA iz Kopra. V četrtek, 25. februarja bodo člani pevskega zbora Društva upokojencev Izola prejeli Gallusova priznanja za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti ki jih podeljuje SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zlate Gallusove značke prejmejo: Elka Lindič Zega, Danica Ivančič in Franjo Mihna. Srebrne Gallusove značke prejmejoDarij Oblak, Slavko Benčič, Jože Bembič, Pavle Miklavec, Darko Treven in Angel Turk. Bronaste Gallusove značke prejmejo: Nada Benčič, Danica Brecelj, Milka Sajinčič, Anica Šircelj, Miranda Bernetič, Marija Kolenc, Rozalija Kodelja, Dora Poljšak, Gabriela Ivančič, Milka Negro, Jolanda Povh,Vida Rožnik, Fani Rutar, Mira Širaj, Franc Bizjak, Radovan Bilas, Boris Bolčič, Franc Ambrožič, Pino Grdina, Drago Ivančič, Miro Kogovšek, Jože Lavrič, Pino Markončič, Zmago Margon, Janko Rojc, Stanko Ogrinec, Miro Čuk, Jože Šturman, Ernest Hrvatin in Franc Juriševič (post humno). Priznanja bodo pevci prejeli na Občnem zboru društva, ki se bo pričel ob 17. uri v Hotelu Marina. Mercoledì 2-4 febbraio, ore 18. Palazzo Besenahi - Isola MOST RA I>I ART I FIGURATIVE E CERAMICA ARTISTICA Apertura della mostra dei lavori dei gruppi di Arti figurative e Ceramica artistica della Comunità degli Italiani “Pasquale Bescnghi degli Ughi” di Isola diretto dalla professoressa Fulvia Grbac. Ingresso libero Sabato 27 febbraio, ore ^O. Casa di Cultura di Isola ‘‘SOLO UIN MINUTO” Commedia brillante in dialetto triestino di Roberto Grenzi Rappresentazione del Gruppo Teatrale “AMICI DI SAN GIOVANNI” di Trieste Organizzazione: Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola Prezzo biglietti in prevendita 500 S/T. studenti e pensionati 300 SIT sii botteghino 800 SIT. studenti e pensionati 500 SIT CALERIJA INSULA razstava slik IGOR BRAVNIČAR • KINO ODEON IZOLA * • Četrtek 18.2., Petek 19.2., Sobota 19.2 in Nedelja 20.2. ** ■ BABE - PUJŠEK V MESTU ■ kmedija ob 18. in 20. uri ( v nedeljo tudi ob 16. uri) Torek 23.2. in Sreda 24.2. ■ BABE - PUJSEK V MESTU • kmedija ob 18. uri • ČAROVNIJA ZA VSAK DAN* m nadnarav. rom. komedija ob 20.30 uri m k Četrtek 25.2. “ KO PRIDE JOE BLACK H ■ rom. drama ob 17. uri in 20. uri dd IP»?»* Če se morda kdo med vami sprašuje, zakaj ni videl plakatov za slavnostno otvoritev novih prostorov MUKI-ja, za to obstajata dva razloga: prvi je ta, da otvoritev ni bila slavnostna, drugi pa ta, da plakatov ni bilo. Otvoritev, ki seje odvijala, zavijala, odvila in zvila to soboto, je bila v celoti mišljena kot mal interna fešta za vse tiste, brez katerih je ne bi bilo, torej za vse tiste,,ki so švicali pri fizičnem delu, za tiste, ki so izgubljali pamet med številkami, pogodbami in drugo birokracijo, ter tiste, brez uslug katerih ne bi bilo pri čem švicat in podobno. Niso prišli vsi, ampak to tukaj sploh ni važno. Kar je važno je to, da seje stara zapuščena učilnica končno spremenila v klub, v nek prostor, kjer se nekaj dogaja in kamor lahko greš, če nimaš kam drugam ali pa tudi če imaš. V soboto je ta učilnica spet zadihala in mi z njo. Dogajanje seje v bistvu začelo že dopoldan, ampak ne kulturno, temveč dogajanje, kije vključevalo dosti več žaganja, brušenja, čiščenja in živčnosti kot večerni del. Ko pa seje dan prevesil v večer, pa smo lepo odprli vrata in ugotovili, da ni nobenega zunaj, zato smo počakali še malo, da so prišli. Ko pa so končno prispeli, smo si oddahnili in večer seje lahko začel. Napovedane razstave Mojce Ravbar zaradi, lahko bi se reklo, "nesporazuma" ni bilo, torej so stene še vedno izgledale nekam prazno, ampak kdo pa je gledal v zid?! Začelo seje z malo druženja, malo glasbe in na sploh y( ** . ' / pogovori v stilu "Hvala k****, da lahko končno odpremo ta vrata in če mi pokažeš še eno žago, **************** ! " nato pa je na oder zagazil HBK13 -f, "Saggiai 'SUMb. VVv ,S • ? Zgoraj: Zeži med zadnjimi pripravami pred : ] nastopom. Spodaj: Zgodbe o strahovih so že vedno aktualne. Zgoraj: znani ribic Puglio kaže doslej neznano stran svoje osebnosti. Spodaj: Smrt in Gasilec Samo sta tokrat prišla skunai. Zgoraj: Arbeit mach frei! BHH^EI_____BSBHR HI C IH ŽEŽI. Isti Žeži, ki je igral že na prvi otvoritvi, BŽŠČ...PT! novembra 97, samo takrat je imel malo večjo družbo nastopajočih, dosti več občinstva, morda pa vseeno malo slabše vzdušje. Svoje in tuje je odigral, občinstvo je kapljalo notri, celo en pes je zablodil mimo, Žeži je nehal igrat, mi pa še nismo hoteli stran. Zato smo enega od obiskovalcev posadili za star in izrabljen šank, ki smo ga porabili za DJ-pult, in nadaljevalo seje z muziko. Tako seje vleklo še naprej in ko je bila ura takšna, da smo morali ven, smo šli pač ven in naprej še malo okrog. Skratka, kljub majhni množici in morda malo kratkem kulturnem programu, je izpadlo dobro in tisti, ki so bili tam, so bili zadovoljni. Ker pa je otvoritev padla zraven še na pustno soboto, se ni manjkalo niti maškar. Prva stvar je torej za nami, najtežje pa še pridejo. Edini, kateremu smo v soboto dokazali, da še zmeraj znamo, smo bili mi sami, pa udi to je nekaj. Seveda pa vabimo k sodelavanju vse, ki jih zanima umetnost v kakršnikoli obliki in ki bi radi za to tudi nekaj naredili. V klubu nas lahko najdete praktično vsak dan. uradno pa je odprt vsako sredo od 17 do 21. ure ter petke in sobote od 17 do 23. ure. O vseh prireditvah pa vas bomo kot dosedaj obveščali prek tednika Mandrač, prek plakatov in prek še česa. Ob tej priložnosti pa bi se radi tudi zahvalili izolski županji Bredi Pečan in nasploh celotni Občini Izola, Stavbeniku GP Izola ter celotnemu osebju tednika Mandrač. To so tisti, ki so nam vseskozi, še posebej pa od novembra lani naprej pomagali, da smo se dokončno spravili na svoje noge. z njimi malo pobrcali, skočili v vodo in, upajmo, začeli plavati proti površju. Vsem, ki pa nam morda zamerite time-out, ki smo ga imeli od marca do sedaj, pa lahko rečemo samo to, da pridite in se na lastne oči prepričajte o sedanji situaciji. Tisti pa, ki boste to naredili in vam ne bo všeč, pa se lepo obrnite in pojdite ven. n hodiš z dolgimi koraki poleg mene, pod zvezdami, mimo lune, govoriš, kaj bi rad, o čem sanjaš, česa se bojiš, molčim. rečeš, da me imaš rad. pa to tudi verjameš? pogledanrf te in z dolgimi koraki hodiva dalje, molčiva oba. 000000000000 nekoč te bom zasovražila in v naročje ti bom namesto marjetic nasula žareče oglje. potem bom odšla. 000000000000 stopinja za stopinjo, na stotine drobnih korakov pa sva jih preskočila kar tako. nežnost za nežnostjo, na milijone majhnih nežnosti, pa sva jih pobila kar tako. smrt za smrtjo, neskončno smrti, pa nočejo nikdar do kraja umreti, kar tako. 000000000000 sir gallahad usedel si se k meni, pob prahu in otožnega nemira, rekel kako lahko je sanjati z milijoni kril v tvojem srcu. PELIKANO kje je želja svetla kje vilinski sen kje so misli ume ki žele si ven daj zapleši z mano vila črna zlijva se v ekstazi telesce svoje k meni zvij vseeno je, če naju kdo opazi besede kot polmrtve so nič se ne premakne um tam daleč blodi če poetu se pero zatakne hočem tvojo potno laket hočem tvoj pogled hočem vrat tvoj zapeljivi hočem tvoj naj lepši cvet daj mi za uteho daj mi za ljubezen daj mi za pregreho da ne bom več jezen JOY- 101 000000000^)0^) URA ŽIVLJENJA O, veliki stvarnik našega življenja daj mi vsaj uro neokrnjene svobode, da še zadnjič začutim svet brez trpljenja in vidim ljubezen, ki srca ne bode. Popelji mi pogled v svet sreče neminljive, kjer ljudje radostni hodijo po svoji poti in živijo v veselju. Tja, kjer otroke igrive nikdar pik tmatih rož zla ne zmoti. Dovoli mi še zadnjič iz keliha življenja piti in zaužiti plodove svojih polpreteklih sanj, da zaživijo spet spomini srečni, v pozabi skriti, da še enkrat se zbudim v njene ljubezni dan. Podari mi to uro sveta s srečo obdanega, nato odpri mi vrata in me popelji skozi vrt v prostor miru, spokoja in neznanega, v tvoje kraljestvo čudovito, imenovano Smrt. Matej G. \ Strmim v smrt in se ji zmeraj bolj približujem. Kličem rože, da bi spet zadišale po njem. Ustvarjam si zavest, da ga ni, daje odšel... Igram, ker ne upam lagati. Igram, ker se bojim. <0 <0 -O-<0 O O 05- <0 <0<0 Skozi življenje lebdim na tem grenkem platnu, nikogar ne občutim, zmeraj čisto sama. Dvigam se višje, približujem se ekstremu, ni me strah. Zapuščam trpljenje in tisti hudobni nič, morda bo tam bolje, saj končno ne bom več sama... 0) €0 <0 0 <0 t0 <0 *0 O 0) 0H0 Zbogom, svet, zbogom, ljudje, umiram. V svoji temni iskrenosti in nepovmjeni ljubezni. Zbogom, morje, sonce, zvezde, ki ste mi dale moč. Zbogom, prijateljica tišina, rada sem se v tvojem objemu zibala in se vračala nazaj v čas, nazaj v življenje... Maja P. Tavam po temni poti, iščem luč. Luč, ki bi mi nakazala pravo rešitev, čeprav ne vem, če sploh obstaja. Iščem luč, ki bi me zavedla in odnesla stran od vas, prekleti ljudje... <0m0<0<0<00>0><$m0<0<0€0 (^AsnnsT "In kako glasni so tej mladi danes...!". Kdaj ste nazadnje slišali ta stavek? Najbrž ni bilo dolgo nazaj. In res je, koncerti, žurke, magari samo nogomet, vse to zna biti izredno glasno. Pač je človek glasna žival. Ampak zmotna je ena, in sicer ta o tem, da mlajši ko si, več decibelov proizvedeš v prostem času. Medtem ko tole pišem, je ura pol enih zjutraj in v gostilni pod mojim stanovanjem že od treh popoldan divja nekakšno praznovanje upokojenskega društva na počitnicah. Morda se mi ne tresejo tla, ker pač nimajo bobnov, televizije pa kljub vsemu ne slišim. In ni tako le z glasnostjo in z razliko v letih. Kjerkoli in v kakršnikoli situaciji smo, vedno obstajajo med nami drobne razlike, vendar pa je človeški um, kot vse kaže sprogramiran, da jih naredi čim večje. Ena izmed najboljših te vrste je bila, ko sem pred nekaj časa sreča/ enega znanca, ki se je, odkar sem ga zadnjič videl, navadil si zabijati igle v žilo vsake toliko o nekom drugem govoril: "Ma poglej ga tipa, ki čopa ekstazije. Tip se bo uničil, veš kaj ti to dela. Ma prekleti kreten!", in tako dalje. Oni drugi je najbrž o njem govoril nekaj zelo podobnega, edino menjal je drogo. Očitno je, da če nekaj nam ni všeč, je to avtomatsko slabo. In če zraven upoštevamo še število ljudi, ki se plazi po tej krogli, in "sto ljudi, sto čudi" in podobne variante, alora je tako in tako vse slabo, in zakaj bi sploh še kaj delali? Sicer so se našli tudi že takšni, ki so razmišljali prav tako, ampak nebi zdaj še o njih. Na vsak način pa bi rad videl, da bi ljudje, ki se bavijo vsak s svojo stvarjo, nehali pljuvati en drugemu v glavo (za hrbtom seveda) in bi se lahko lepo, če se že ne marajo, vsaj pustili pri miru. To ne bi smelo biti tako težko, kaj?. Vseeno pa, če pomislimo, če bi jim to uspelo, bi bilo zdajle nekaj milijonov Židov več na tem svetu. Potemtakem obstaja še ena varianta. Mogoče samo hočejo rešiti svet pred prenaseljenostjo?! CAN costiera: Rinnovamento e continuità Non è tutto oro... nel dialogo e nel confronto Con un ritardo di quasi due mesi, dovuto al fatto che a Capodistria le elezioni non si sono potute svolgere entro i normali termini di tempo, la scorsa settimana si è svolta la riunione costituiva della Comunità autogestita costiera della nazionalità italiana. Presenti i consiglieri di Capodistria, Isola e Pirano (tre per Comunità), dopo tre votazioni a scrutinio segreto, sono stati eletti all’unanimità il presidente Silvano Sau ed i vicepresidenti Maurizio Tremul e Boris Bertoni. Le tre cariche, naturalmente, rispettano anche il principio territoriale, sulla cui base avviene anche la nomina dei rappresentanti al Consiglio della CAN Costiera. Da sottolineare, che prima delle elezioni, su proposta dei consiglieri capodistriani, si è svolto un approfondito dibattito sul ruolo di questo importante organismo della Comunità nazionale italiana in Slovenia e sul rapporto che deve mantenere e sviluppare con tutte le organizzazioni e con tutte le sfere d’interesse in cui si concretizza il nostro essere minoritario. Constatato, che vi sono ampi margini di convergenza e di identità di vedute, il Consiglio ha incaricato la Presidenza ad elaborare un documento che contenga le principali linee guida scaturite dal dibattito. Documento che, successivamente riportato in sede consigliare per la sua approvazione, possa rappresentare l’indirizzo programmatico sulla base del quale operare nel prossimo mandato. In ogni caso, tenendo conto, che il Consiglio della Comunità autogestita costiera, per Statuto, può deliberare con un sistema di voto molto vincolante. Infatti, qualsiasi delibera può essere apportata soltanto se per essa hanno votato sette dei nove consiglieri. Su determinate questioni, addirittura, oltre al numero dei voti è necessario acquisire precedentemente anche il consenso delle tre Comunità autogestite comunali. Un tanto, come è stato ribadito, proprio per garantire che due realtà non possano mettere in minoranza la terza. I processi integrativi europei, come tutti i progetti di grande e lunga portata, hanno diversi aspetti, positivi e negativi. I principali, naturalmente, vanno intravisti in una possibile globalizzazione non soltanto economica, ma anche culturale, dell’Europa con il conseguente pericolo di una lenta ma inesorabile scomparsa di quelle particolarità che sono nate, cresciute e che si sono consolidate nel corso dei secoli. Come sempre, la soluzione migliore, andrebbe ricercata probabilmente in un compromesso tra i due: globa-lizzare quanto è necessario ed utile mantenendo in vita tutto quanto serve a salvaguardare e promuovere le particolarità nazionali, culturali, religiose, tradizionali e linguistiche di ogni comunità. Di modo che nessuno debba rinunciare a qualcosa di proprio in nome dell’interesse generale. Un dilemma che è presente e di cui si discute anche aN’interno delle comunità nazionali minoritarie: l’integrazione europea potrebbe rappresentare in futuro un pericolo per la loro esistenza, visto che spariranno i confini, che l’industria culturale dominante potrebbe sconvolgere quelle infinitamente piccole e dato che l’informazione ormai, questa sì, è già diventata globale? Sempre a livello di una possibile risposta domani, forse, dovremmo seguire con più attenzione quanto sta avvenendo nel mondo del diritto e della giurisprudenza europea, che si sta dando norme sempre più complesse e, con il tempo, anche vincolanti. Soprattutto per i Paesi che sono già membri di diritto dell’Unione Europea e, anche, per quelli che si apprestano a diventarlo. Da non dimenticare che il primo febbraio è entrato in vigore l’accordo di associazione della Slovenia. Un primo passo importante e significativo. Proprio per questo ci sembra interessante riportare un esempio pratico dal mondo delle realtà minoritarie che, a nostro avviso, ha avuto un epilogo positivo, ma che altri probabilmente interpreteranno da un punto di vista nettamente opposto. Qualche anno fa due cittadini austriaci erano stati fermati alla frontiera con l’Italia. Al processo, svoltosi a Bolzano, gli austriaci hanno chiesto che il procedimento si svolgesse in lingua tedesca, richiamandosi allo Statuto Speciale della Regione Autonoma Trentino-Alto Adige che codifica l’ufficialità e la parità delle lingue italiana e tedesca. Il tribunale, nel respingere la richiesta, decretò che le clausole dello Statuto regionale potevano essere impugnate soltanto dagli appartenenti alla minoranza di lingua tedesca residenti nella provincia di Bolzano, mentre per tutti gli altri tedeschi restavano in vigore le normali procedure processuali in italiano con il diritto garantito aH’imputato che non conoscesse la lingua italiana di poter usufruire di un traduttore. Ricorso al Tribunale europeo per il rispetto delle norme adottate dall’Unione Europea, non a quello per i diritti umani. La sentenza del Tribunale ha dato ragione ai due cittadini austriaci, sottolineando che quanto permesso e garantito ai tedeschi residenti in Alto Adige, in base all’Accordo di Maastricht, deve essere garantito a tutti i cittadini dell'Unione Europea di lingua tedesca. Un tanto, come è rilevato nella sentenza, in base al principio secondo cui qualsiasi diritto in vigore per i cittadini di qualsiasi Paese deve essere riconosciuto a tutti i cittadini dell’Unione Europea. Certo che vista così, non possiamo non auspicare che il processo d’integrazione della Slovenia all’UE giunga a compimento quanto prima. Silvano Sau Le valutazioni scaturite in seguito alla riunione costitutiva, soprattutto tra i rappresentanti dei mezzi d’informazione, hanno voluto interpretare l’esito delle elezioni in chiave parzialmente innovativa, in parte sottolineandone la continuità. Comunque, la constatazione di fondo rimane quella, secondo cui il Consiglio e la Presidenza che è riuscito ad esprimere, dovranno essere caratterizzati dal dialogo e dal confronto delle idee. Come necessità prioritaria e assoluta, nell'interesse della nostra comunità, ma anche nel rispetto delle realtà che le tre Comunità di Capodistria, Isola e Pirano esprimono. Seminario per gli insegnanti a Portorose Organizzato dall’Istituto per l’educazione della Slovenia, dall’Università Popolare di Trieste e dall’Unione Italiana si svolge in questi giorni a Portorose il 37° Seminario di lingua e cultura italiana. Vi partecipano gli insegnanti delle nostre scuole che durante la settimana seguono relazioni su argomenti di pedagogia, storia, storia dell’arte, letteratura e attualità sul rapporto tra sistema giuridico italiano e quello della Comunità Europea. Un aggiornamento quindi che ha lo scopo di mantenere vivo il contatto con la realtà linguistica e culturale della nazione d’origine. Previsto per venerdì pure un incontro con Nelida Milani Kruljac, Anna Maria Mori e Claudio Ugussi, autori di alcuni libri che trattano il tema dell’esodo visto da un’ottica che rivoluziona quella che siamo abituati a conoscere. Le prime due in particolare hanno scritto a quattro mani il libro Bora, uscito recentemente. M.M. Non c’è più religione II bello, si sa, dura poco. Isola, tempo fa, veniva citata quale esempio di convivenza tra nazionalità, lingue e culture diverse. Difatti, era un ambiente di marcata vivibilità, nonostante la sua poco invidiabile posizione economica. Come dire? Era una cittadina povera, ma bella. Bella soprattutto dal lato umano. Oggi, invece, per motivi che ci sfuggono, e pertanto ci risultano quantomeno incomprensibili, a Isola pare quasi un’eresia cercare di realizzare i dettami della Costituzione slovena inerenti all’organizzazione bilingue dell’amministrazione nei comuni storicamente mistilingui. Addirittura uno degli organismi del Consiglio comunale di Isola, la Commissione paritetica che dovrebbe trattare e possibilmente risolvere i problemi che assillano la comunità italiana presente nel nostro comune, oggi stenta a costituirsi. Speriamo tanto che ciò non ci porti a convincerci che era meglio quando era peggio. Gianfranco Siijan Amore per lo sport (2.) Come promesso nel numero precedente proseguiamo oggi l’intervista fatta al professore di educazione sportiva Fredi Radojkovič, miglior operatore sportivo dell’anno della nostra Comunità nonché allenatore dell’Isola pallamano. Su quest’ultima attività, cioè quella dell’allenatore, sono maggiormente incentrate le sue ambizioni in visione futura. F.R.: Nonostante mi renda conto che in Slovenia occupandosi solamente di pallamano si campi male, fare l’allenatore è un obiettivo della mia vita. - A meno che il datore di lavoro non sia la PIVOVARNA LAŠKO di Celje. F.R.: E vero, qualche eccezione c’è sempre. La stragrande maggioranza comunque è alquanto restia a sganciare i soldi. Investire nello sport è molto rischioso poiché il guadagno è tutt’altro che garantito. - Dirottiamo l’argomento sull’attività sportiva della nostra Comunità. F.R.: A mio modo di vedere l’approccio della nostra Comunità nazionale nei confronti dello sport, sul piano organizzativo, è sbagliato. Dovremo prendere esempio dalla minoranza slovena che vive in Italia. Formare quindi delle società che partecipino ai campionati nazionali. Sono consapevole che la situazione finanziaria non è rosea, per questo motivo inizialmente queste società potrebbero fungere da serbatoio per i club già esistenti in quel territorio. Idea affascinante che, purtroppo aggiungiamo noi, con molta probabilità rimarrà irrealizzabile. A Isola di certo gli sportivi non mancano. Dei 32 premiati all’ultima edizione de "Lo sportivo dell’anno" tenutasi a Fiume, 6 erano proposti dalla Pasquale Besenghi degli Ughi: JUNIORES (femm.), sportive esemplari: - Katja Višnjevec (pallamano) - Mia Bošnjak (pallamanoatletica) SENIORES (femm.), sportive esemplari - Romina Umer (tennis tavolo) hredl Radojkovič SENIORES (masch.), sportivo esemplare - Sandro Valenti (pesca sportiva) OPERATORI SPORTIVI - Fredi Radojkovič Operatori esemplari - sezione Comunità - Gianni Miglioranza Roberto Siijan Concerto della Matijašič a Pirano Eleonora Matijašič, soprano isolano, insegnante di educazione musicale e nota attivista del coro Haliaetum, ha tenuto recentemente un concerto, alla Comunità degli italiani di Pirano. Per l’occasione si è esibita accompagnata dalla pianista triestina Elisabetta Buffulini, con la quale canta ormai da quattro anni. Diplomata in canto al Conservatorio di Trieste nel 1988, ha seguito diversi corsi di perfezionamento in Italia e in Slovenia. Ha vinto il premio speciale ex aequo al Concorso Caraian di Trieste e un secondo premio al Concorso d’arte e di cultura Istria Nobilissima. Si è esibita in concerti cameristici in Slovenia, Italia, Croazia e Ungheria. Al concerto di Pirano, tenuto il 5 febbraio, ha presentato un programma rinnovato comprendente brani di musica da camera e arie da opere, cimentandosi con successo pure nella famosa aria di Lauretta O babbino mio caro dal Gianni Schicchi di Puccini e nella Romanza della Vilia, dalla Vedova allegra di Lehàr. Gli spettatori hanno ascoltato ancora brani di Caldara, A. Scarlatti, Bellini, Schubert, Hàndel, Mozart e Donizetti. Un’ora, quindi, trascorsa piacevolmente, all’insegna della musica colta e del belcanto. La replica del concerto della Matijašič a Isola è stato rimandata, per cause oggettive, a data da destinarsi. Marino Maurel ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA La biblioteca della comunità italiana di Isola (Palazzo Besenghi, Via Gregorčič) è aperta il lunedì dalle ore 17 alle 18 e il mercoledì e giovedì dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca è aperta a tutta la cittadinanza. SALA DI LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedì a venerdì dalle ore 17.00 alle 19.00 (Palazzo Besenghi, Via Gregorčič). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Quattroruote, Yacht Capital, Storia illustrata, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, Il piccolo, La voce del popolo e Deio. MANIFESTAZIONI Mercoledì 24 febbraio, ore 18. Palazzo Besenghi MOSTRA DI ARTI FIGURATIVE E CERAMICA ARTISTICA Apertura della mostra dei lavori dei gruppi di Arti figurative e di Ceramica artistica della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola diretti dalla prof.ssa Fulvia Grbac. Ingresso libero. Sabato 27 febbraio, ore 20. Casa di Cultura di Isola “SOLO UN MINUTO” -commedia brillante di Roberto Grenzi Rappresentazione della Compagnia teatrale dialettale “Amici di San Giovanni’” di' Trieste. Regia dell’autore. Biglietti: 800, 500 SIT; in prevendita 500 e 300 SIT (prevendita al Palazzo Besenghi, presso il bar della Comunità, da lunedi' a venerdì’ dalle ore 17 alle 19). TOURNÉE DEI GRUPPI CULTURALI DELLA CI “P. BESENGHI DEGLI UGHI” Venerdì 19 febbraio, a Ptuj Partecipazione alla Santa Messa nella chiesa dei Frati minori e concerto neM’Auditorio del Convento della città-museo. L'uscita rientra nel programma delle esibizioni dei gruppi culturali del Gruppo Nazionale Italiano nello Stato di residenza patrocinate dal Ministero per la Cultura della RS e dalla CAN di Isola. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel. B. Pevce, C. Raspolič, S. Sau, G. Siijan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 66) 645031, 645853 FRANCESCA SIMONE Kje bo jazz pevka Mojca Maljevac v soboto 20. februarja ob 21.00 P V HOTELU MARINA V IZOLI na koncertu vrhunske italijanske jazz pevke FRANCESCE SIMONE Na edini prost dan med prvo veliko slovensko turnejo BREZPLAČEN KONCERT Francesca Simone Trio Francesca Simone-vokal Andreas Kappler - tolkala, vokal Robert Mensebach - akustična/električna kitara Ocene CHICCO IN BATISTA & NEW STRINCS «Začel bom sam», je spontano in skoraj sramežljivo začel Renato Chicco. «Letos, ob 50. obletnici Glasbene šole Koper praznujemo tudi stoletnico rojstva Duka Ellingtona, kateremu bom zdaj posvetil to improvizacijo». Tako seje pričel koncert znanega izolskega pianista, ki ga je 11. februarja organiziralo Koprsko Društvo prijateljev glasbe v dvorani palače Gravisi-Barbabianca. Po tem preludiju so se mu pridružili še štirje jazzisti iz ansambla «New Svtrings» kvartet: koprski violinist Vlado Batista, ljubljanska violinistka Jelena Ždrale, mariborski violist Bojan Cvetrežnik in koprski kontrabasist Marko Gregorič. Ta sestav spominja na godalni kvartet (v katerem violončelo nadomešča kontrabas) in prav zanj je Vlado Batista napisal veliko skladb - vse teh na sporedu koncerta. Vlado Batista je v svojih skladbah preiskoval soodnos zvoka klavirja in nežnega sozvočja štirih godalnih instrumentov. Vloga pianista Renata Chicca je bila standardna, ne glede na podajanje in razvijanje tem ali na improvizacijo. Štirje godalci, hkrati nosilci harmonije in ritma, so nadgradili zvok klavirja in njegove solistične izlete. Perkusivni način igranja na godalih je bil najznačilnejši element ansambla. To pomeni, da so bobne in ritem sekcijo nadomestile violine. Na ta način so ustvarjali potreben in poseben jazzovski pogon. Spoj godal in klavirja z elementi jazza je dajal moderno komorno jazzovsko glasbo, v kateri so bili tako elementi klasične glasbene tradicije kot tudi afro-ameriške. Najljubši vpliv je bila namreč povezan z južnoameriško glasbo. Vlado Batista je takole povedal ob sklabi Misterious shadows «Latinski ritmi me ponavadi vlečejo v eksotična razpoloženja. Včasih pa so sledovi nejasnih dogodkov, ki me vsak dan spremljajo in ustvarijo v meni negotovost in nemir». Melodično-minimalistični jazz Renata Chicca, Vlada Batiste in New Strings kvarteta nas je navdušil; skladba «La concordia» pove: «Ko ima veliko ljudi eno samo idejo je slogo tam lažje doseči, kot v nas samih, ko iščemo ravnotežje, tehtamo skrbi... Včasih je tehtnica uglašena in težave za nekaj časa izginejo. Čas se ustavi...» Silvia Di Marino KONCERT KLASIČNE GLASBE Izola Palača Besenghi degli Ughi (Glasbena šola) sreda, 24 februarja 1999, ob 19.30 uri Silvio SIRSEN - klavir. Spored: F. Schubert, J. Brahms, C. Debussy, M. Ravel. Tržaški pianist Silvio Sirsen je študiral klavir pri A. Costantinidesu in L. i Baldiniju. Diplomiral je z odliko na konzervatoriju «G. Tartini» v Trstu, kjer je J tudi nekaj let študiral kompozicijo. Izpopolnjeval se je v Avstriji in Italiji iz Jj klavirja (pri H. Costi, M. Horszowskemu, B. Mezzeni), iz komorne glasbe (pri ' D. De Rosi in R. Zanettovichu), iz Liederistike (pri G. Salvettiju in E. Werbi). j Zmagal je na tekmovanjih v Albengi, Genovi, Trstu, Vittoriu Venetu, itd.. ; Leta 1980 je začel koncertirati kot solist in v duetu z violino. Koncertiral je v bivši Jugoslaviji, v Avstriji, Švici, na Madžarskem, Hrvaškem, v Nemčiji, Franciji in Sloveniji) in v glavnih italijanskih mestih (Milano, Torino, Bologna, Firenze, Rim itd.). Snemal je za RAI in za glasbeno založbo EMI CD s sonatami za violino in klavir E. Griega. • Koncert organizira prof. Silvia Di Marino iz Glasbene šole Izola. ŽENSKE, ZAKAJ BI ČEPELE DOMA ?!? Vsaj ob četrtkih zvečer se raje razgibajte v prijetni družbi ob veseli glasbi. Vsak četrtek Vas ob 20.00 uri vabimo v plesno dvorano izolskega kulturnega doma na RAZGIBALNO TELOVADBO. Za informacije pokličite Center za kulturo, šport in prireditve, tel.: 645 - 571. KULTURNI CENTER IZOLA razpisuje 24 - urni tečaj MINIATURNE GRAFIKE Tečaj bo potekal ob sredah, med 18.00 in 21.00 Število udeležencev je omejeno (do 12 oseb) Predviden začetek: 10. marec 1999 Prijave: Kulturni center Izola, Bazoviška 4, Izola Tel.: 645 571, 643 513 (med 8.00 in 14.00) Predstavljamo knjižno novost: ISTRANI PRAVIJO SSPSST' r. lu*-- c, z ..j. t im ^ i •rsT ; ljudski izreki in modrosti S E L D A sTOK-VOJSKA V samozaložbi je pred dnevi izšla šesta knjiga avtorice Nelde Stok Vojska z zgovornim naslovom: ISTRANI PRAVIJO. Knjiga je zelo lepo urejen in natisnjen izbor množice istrskih domislic, anekdot, opazk, modrosti in rekov. Gre pravzaprav za izseke iz običajnega pogovora Istranov, ki še uporabljajo svoj domači jezik ali pa ga uporabljajo le občasno, vendar so zadržali nekatere izraze in besedne zveze, ki so enkratne v slovenskem prostoru. "Delo se samo kaže, " "Eko, zdaj smo na meste" (brezizhoden položaj), "Kaj delaste? Dihamo za ne počet" so naključno izbrani primeri, ki naj veljajo kot vabilo k branju ali nakupu te zanimive in za za istrsko samozavest koristne knjige. Izid je omogočila tudi Občina Izola Haaai&ii—iirtÉnmiii'" ' ur ——... . ..— f SOLIDARNOST ŠE OBSTAJA Izolski Rdeči križ je, tudi s pomočjo nekaterih Izolanov dobrega srca, lani in tudi omogočil nekaterim povsem obubožanim Izolanom, da so prišli vsaj do toplega dnevnega obroka. Seveda gre posebej za tiste naše občane, ki imajo težave z državljanstvi in sploh težave z uveljavljanjem svojega statusa na Centru za socialno delo. Če bi tudi Vi radi prispevali za topli obrok hrane za Gojka in druge s podobnimi težavami, potem lahko kakršenkoli znesek nakažete na Žiro račun št. 51430 - 678 - 80298 Rdeči križ Slovenije - območno združenje Izola, Ob starem zidovju 15a, s pripisom: Pomoč Njegič Gojku. Imena darovalcev bomo tudi v prihodnje objavili v Mandraču. —cana—M—Bag—BEMMm—i nn'nn—Baca—b——ct Celestina predstavlja: REDKElf Črna redkev dobro uspeva tudi pri nas in na izolski tržnici jo boste zlahka našli. Mi, ki jo sadimo, gojimo ali prodajamo vemo, da je zdravilna, pater Ašič pa je veliko napisal o njenih zdravilnih lastnostih. Še pred tem pa nasvet Kneippa, ki pravi, da redkve ne smemo soliti, sicer postane škodljiva. Pater Ašič svetuje: Ljudje z vnetim želodcem naj je ne uživajo. Sok redkve, zmešan s sladkorjem, uspešno zdravi dihala, bronhialni katar, oslovski kašelj Naredimo takole: izdolbemo redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu, postavimo na toplo čez noč in drugi dan počasi popijemo sok in nazadnje pojemo še redkev. / Ali: redkev razrežemo, skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom, pijemo pa po požirkih. Zelo dobro čisti dihala Pa tudi sicer drugje pomaga: zdravi žolčne poti, zavira nastajanje peska in kamnov v žolču. Pospešuje izločanje žolča in zdravi vnet žolčnik. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. Prvi dan popijemo 100 g, drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. Nato pa nazaj do 100 g. Nekatere kamne topi, vsaj tako trdijo, drugih pa ne. Vsekakor pa sok zmanjša nagnjenje k tej nadlogi. Navadno se žolčnik pomiri in človek nima več težav. Redkvina solata pomaga proti napihnjenosti trebuha, boleznim ledvic in mehurja, pri vodenici in slabem teku. Ne smemo uživati prevelike količine, ker bi nadražilo ledvice. Uporabljajmo le sveže naribano, ker je takrat najbolj zdravilna. Stolčeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotično. Zdravi glivične bolezni kože. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posujemo s tem prahom. KRIMINALIJE "Ko so počitnice so počitnice za vse" pravijo možipri šankih in pogovor že steče o kapitalistih, ki so si privoščili smučanje na Civetti pa o pustu, ki ga ni niti videti niti slišati, o svetem Valentinu pa so vedeli le to, da je zaščitnik mladoletnic, ki že en teden hodijo naokoli z nekakšnimi srčki in napisi: 1 love you. "Še pusta ne znamo proslavljat, ki je naš praznik, kako bomo šele praznovali tega svetnika, ki so si ga izmislili Američani?" Potem so malo potarnali o peklenskem mrazu in si pomagali z nula tri, da malo pogreje kosti. Še razgrajat se je dalo le redkim, tistim najbolj vztrajnim gostom naše rubrike. ENI NIMAJO POČITNIC Osamljeni "jezdec apokalipse" iz Izole seje v lokalu imel zelo lepo in je to svoje razpoloženje želil deliti z gosti. Najemnik lokala ga je opozarjal, a ni nič pomagalo, tako kot niso pomagala niti opozorila policajev, ki so jih poklicali na pomoč. Ker je na vsak način želel deliti svoje razpoloženje tudi s policaji so ga namesto domov odpeljali v manj prijetno - domače prostore, moral pa bo tudi v dobro znane prostore na Kristanov trg, jer domuje sodnik za prekrške. Z GLAVO PO OPREMI Izola je turistični kraj in tuji gostje niso nič kaj nenavaden pojav. Zato tudi alžirski gost, kije prišel na Belvedere ni bil nič posebnega, saj je naročil nekaj kozarčkov in pijačo plačal tudi izvajalkam kulturno umetniškega programa. Ko pa je dobil račun je začel z glavo tolči po opremi lokala. Glava je bila sicer njegova, oprema pa ne. Potem se je preizkusil še v pljuvanju gostov, kričanju in v podobnih "športih”. Umiril se je šele po pridržanju, mimogrede pa so ga odpeljali še k sodniku za prekrške. VESELI ARTISTKI Ob zgodnji jutranji uri sta se z nočnega ustvarjanja in poustvarjanja vrnili v izolski hotel dve utrujeni in alkoholno razgreti dekleti iz dežele ob Črnem morju. Ker s postrežbo nista bili najbolj zadovoljni sta kar sami hodili za točilni pult, razbijali pepelnike in tudi policajev nista najbolj razumeli, ko so jima skušali dopovedati, da se tako pač ne moreta obnašati. Končno so ju dečki vzeli s seboj in ju malo pridržali ter končno odpeljali k sodniku za prekrške. SPET PREŠERNOVA O dogodku več pišemo na tej isti strani, tukaj omenimo le to, da gre za drugo smrtno nesrečo v tem letu in že četrto v nekaj letih, v vseh primerih pa je šlo za starejše osebe, ki so prečkale cesto izven prehoda za pešce. Policaji opozarjajo na previdnost in napovedujejo meritve hitrosti na tem odeku. MAŠKARA ZBEŽALA Na pustni torek je v Kortah voznik Renault Clia s koprsko registracijo trčil v Renault 5 in povzročil precejšnjo škodo, precej pa je poškodoval tudi prednjo levo stran svojega vozila. Kljub posledicam trka se je voznik maskiral v Francoza in odpeljal naprej, dečki pa ga seveda iščejo. NEKAJ MALENKOSTI Poleg naštetega se je zgodilo še nekaj "drobnarij", kot so: 5 tatvin, vlom v vozilo in dve kaznivi dejanji ogrožanja z nevarnim predmetom. MESTNA RAZTEMNJAVA Za takoimenovano mestno razsvetljavo nameni občina Izola letno skoraj 17 milijonov tolarjev (16.800.000), ta vsota pa združuje porabo elektrike in redno vzdrževanje. Glede na precejšnje stroške bi bilo pričakovati, da je za javno razsvetljavo dobro poskrbljeno, vendar že večerni sprehod po mestu ponudi čisto drugačno podobo. Velik del luči je namreč dotrajan in žarnice oddajajo nekakšno medlo rumeno-rdečo svetlobo, ki osvetljuje bore malo okolja, nekateri predeli mesta pa so sploh tako slabo "pokriti" z javno razsvetljavo, da se jih ponoči kar izogibamo. Takšnih predelov je kar nekaj, med najbolj kričečimi pa so: okolica športne dvorane, Smrekarjeva ulica, Prečna ulica, Goriška ter še nekatere. Tudi vzdrževanje javne razsvetljave ni ravno vzorno, saj ima Elektro pač svoj program dela in ko pregori žarnica jc treba na zamenjavo kar precej čakati, še največkrat pa se to zgodi po "tečnarjenju" stanovalcev iz soseščine. Tudi popravilo ulične svetilke na Velikem trguje trajalo več kot mesec dni, pred dnevi pa so delavci le postavili steber, ki so ga neprevidni vozniki tovornjakov že nekajkrat dobro "pretresli". Steber zdaj stoji, na luč, ki bo svetila, pa bo treba še malo počakati. SNEG JE KORISTEN Sneg je v kmetijstvu koristen, o tem se učijo že osnovnošolci, hud mraz pa seveda nima tako blagodejnih učinkov. Pravzaprav je še najboljša kombinacija enega in drugega, saj sneg zaščiti posevke pred prehudim mrazom in tega je bilo letos tudi v naših krajih kar nekaj. Temperatura seje nekaj noči približala minus desetim stopinjam Celzija, takšna temperatura pa je, posebej povrtninam, zelo nevarna. Sneg, ki je pred dnevi vsaj simbolično pokril nekatere vinograde in sadovnjake je tako opravil koristno delo, žal pa gaje bilo premalo, da bi se obdržal več kot dan ali dva. Zagotovo pa bi v teh hladnih dneh posevkom in vrtninam koristil, čeprav svetovalci pravijo, da posebne škode v sadovnjakih, vinogradih in tudi v oljčnih nasadih, februarski mraz ni povzročil. Sicer pa se za kmetovalce bliža čas prvih rezov na sadnem drevju. Najprej bodo na vrsti breskve in to šibkejša drevesa. Sicer pa sprotne nasvete za delo na polju, v vrtu in dovnjaku lahko dobite na avtomatskem odzivniku številk 065 9823. Fotografijo zasneženih vinogradov v Kortah jeprispevala Bojana Turk. To kar smo napovedali v prejšnji številki Mandrača se je žal uresničilo: Obnovljena Prešernova cesta je terjala še eno smrtno Žrtev, na las podobno tisti pred štirinajstimi dnevi in oni pred slabim letom ter podobni izpred dveh let. V vseh primerih so bile žrtve starejši ljudje, ki so prečkali cesto mimo prehoda za pešce. Natnčneje rečeno: Prehoda ni tam, kjer bi moral biti oziroma tam, kjer so cesto prečkali od vekomaj. Načrtovalci so presekali tokove starih poti, prehod pa narisati le tam, kjer se je zdelo najbolj primerno, varno in kjer cesto v resnici prečka največ ljudi. Slabih sto metrov naprej, v smeri Jagodja, pa prečkata novo cesto kar dve stari stezi oziroma kar makadamski cesti, ki sta zdaj sicer neuporabni za avtomobile, pešci pa ju uporabljajo tako kot doslej. Komisija za tehnično urejanje prometa bo morala razmisliti o ukrepih. Za gradnjo podhodov ali nadhodov je zdaj prepozno, še vedno pa je dovolj časa za postavitev semaforja, ki hi ga lahko uporabljali pešci (na gumb), ureditev prehoda in predvsem osvetlitev, saj je do nesreč doslej prišlo predvsem zato, ker vozniki pešcev niso niti videli. Dve smrtni žrtvi in dve težji poškodbi pešcev, v slabili dveh mesecih tega leta, na istem delu cestišča, bi že morate biti povod za hitro iskanje rešitev. Saj menda ne obstajajo pomembnejši razlogi od človeškega življenja? (MD) del.oblač. max. 10