Glasilo Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije Izhaja po potrebi Slavnostna številka ob desetletnici društva Februar 1971 Št. 8 - 10 KRONIKA markantnih dogodkov v prvih desetih letih društvenega dela 16,12.60 Ustanovni občni zbor v dvorani Društva slovenskih književnikov. 40 udeležencev, med njimi 3 predstavniki enakega društva iz Za¬ greba In 2 iz Beograda. Društvo prevajalcev Slovenije sta zasto¬ pala predsednik in tajnik. Sprejeta so bila pravila. Ustanovnih članov je bilo 21, od teh 18 iz Ljubljane, 2 iz Kranja in 1 iz Maribora. Brez našega - tretjega - društva ni bilo mogoče usta¬ noviti Zveze. V upravni odbor je bilo izvoljenih 11 članov (pred¬ sednik Zdenko KNEZ, podpredsednik dr,Franjo SMERDU, tajnika Vik¬ tor JESENIK in Narcis DEMBSKIJ, blagajničarka Katja OGRIN). 18/19.2 . Ustanovni občni zbor Zveze strokovnih prevajalcev Jugoslavije v 1961 Zagrebu. Predložili smo resolucijo o uvedbi socialnega zavarova- '■* nja za strokovne prevajalce po preferenčnih pogojih, kakor jih uživajo umetniki, ki jo občni zbor soglasno sprejme. Predsednik Marijan NOVAK, Zagreb, organizacijski tajnik Fricko POPOV, Beograd. 2.6.61 Članski sestanek v dvorani DSK. 39 udeležencev. Poročila o delu društva, o Institute of Linguists v Londonu in posvetovanje o or¬ ganizaciji prevajalnega servisa. Diskusija o prevajanju filmskih besedil, poklicni etiki in pripravah za kongres FIT v .Dubrovniku leta 1963. 6.12.61 Članski sestanek v dvorani DSK. 36 udeležencev. Poročilo o delu društva in referati« o elektronskem prevajanju, razvoju orientali¬ stike, londonskem simpoziju "Lingvist v industriji" in povzetek člankov in poročil v glasilu nizozemskega prevajalskega društva /C V - 2 - "Van taal tot taal" v letih 1960 in 1961. Sestanek je nato obrav¬ naval osnutka enotnih obrazcev pogodbe in računa za prevod, disku¬ sija pa je obravnavala vprašanje, kako pospešujejo razvoj in uspo¬ sabljanje strokovnih prevajalcev drugod, nato pa se je ukvarjal s kodeksom poklicne etike. Interesenti so si pred sestankom ogledali film Razvoj jezika - zgodovinski razvoj angleščine. 17 . 4.62 1.redni občni zbor v dvorani DSK. 38 udeležencev. Dnevni red je bil razdeljen na pregled strokovnega prevajanja v svetu in orga¬ nizacijske zadeve društva. Društvo ima 39 članov. Občni zbor je sklenil spremeniti pravila, ki predvidevajo častno članstvo in članstvo tujih državljanov. Novi upravni odbor ima 14 članov. 16.5.62 Na predlog dr. Janka Goliasa sklene upravni odbor, da začne izdaja¬ ti društveni bilten "MOSTOVI". 12.1.63 se je uspešno končalo posredovanje društva pri NOLITU, ki ni hotel izplačati dvema članoma del zasluženega honorarja: NOLIT je naka¬ zal vso sporno razliko din 119 * 910 ,— 3.63 Izšla je 1.številka MOSTOV. 6.63 Izšla je 2.številka MOSTOV. 26.6.63 2.redni občni zbor v dvorani Zveze združenj borcev NOV, Tu so se pokazala nasprotja - zaradi mešanja društvenih in poslovnih zadev in zaradi slabih prevodov, oboje v zvezi z NOLITOM, - zaradi uporabe društvenih sredstev, - zaradi usposobijenosti za tajniško funkcijo, - zaradi uporabe načel poklicne etike. Na občnem zboru so uredili člani vsa nasprotja in izvolili nov upravni odbor, v katerem ni niti enega dosedanjega odbornika, le uredniški odbor MOSTOV je ostal nespremenjen. Novi predsednik je Karel LEVIČNIK, podpredsednik prof.dr.ing. Viktor KERSNIČ, tajni¬ ka ing.Branko VAJDA in Zdravko MARKOŠEK, blagajnik ing. Ivo KR TV— ČENKO. Upravni odbor ima 8 članov. 30. 8 .do IV. kongres FIT v Dubrovniku, ki je sprejel kodeks poklicne etike 6.9.63 in priporočil izdajanje imenikov, ki naj pregledno prikažejo pre¬ vajalce po krajih, strokah in jezikih. Končni cilj je strniti te imenike v skupen mednarodni imenik. 11.63 Izšla je 3.številka MOSTOV 15.11.63 Izredni občni zbor v dvorani ZZB NOV. Navzočih 19 članov. Zbor je sklenil korenito spremeniti pravila: vse delo za društvo je prosto¬ voljno in nehonorirano, mešetarji s prevodi ne morejo biti člani - 3 - društva, najemanje prevajalcev in prekupčevanje 3 prevodi ("mana- gerstvo’*) je vzrok za izključitev. Uveljavijo se načela poklicne etike. S tem je spor v društvu končan. 6.64 Izšla je 4 .številka MOSTOV. 26 . 6.64 3.redni občni zbor v dvorani ZZB NOV. 32 udeležencev. Na dnevnem redu so bila izključno organizacijska vprašanja. Diskusija se je slasti -ukvarjala s potrebo po kontroli nad vsem tistim, kar tis¬ kajo naše tiskarne v tujih jezikih, saj je tod obilo plevela med žitom* Občni zbor je izvolil za predsednika Karla LEVIČNIKA; upravni odbor ima še 8 članov. 20„5.65 4*redni občni zbor v dvorani ZZB NOV. 34 udeležencev. Navzoč je bil predsednik PIT Zlatko GORJAN, ki je imel spodbuden govor, po¬ udarjajoč pomembno vlogo strokovnih prevajalcev. Predsednik LE¬ VI ČNIK in 8 članov upravnega odbora. 8.65 Izšla je 5*številka MOSTOV. 30.6.66 5»redni občni zbor v dvorani ZZB NOV. 23 udeležencev. Med gosti je bil predsednik PIT Zlatko GORJAN. Težišče razprav je bilo na družbeni kontroli nad kakovostjo prevodov v tuje jezike, ki jih tiskajo naše tiskarne. Predsednik in upravni odbor sta bila iz¬ voljena brez znatnih sprememb. 25.3.68 Umrl je predsednik Karel LEVTČNIK. 12.68 Izšla je 6.številka MOSTOV. 28.12.68 6.redni občni zbor v dvorani hotela SLON za 2 poslovni leti (1966 in 1967 ). 26 udeležencev. Društvo se je preimenovalo v Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije, Za predsednika je bil izvoljen Viktor JESENIK; izvoljeni so bili še 4 člani upravne¬ ga odbora. Tak manjši in prožnejši odbor bo laže sproti -urejal vsa vprašanja. Volitve društvenih organov bodo po novih pravilih vsaki 2 leti. 22.1.69 Upravni odbor sprejme predlog dr. Janka Goliasa glede programa dela za leto I 969 , ki obsega med drugim sestanke jezikovnih krožkov. 6 . 3.69 Francoski študijski večer s 25 udeleženci. 27«3«69 Angleški študijski večer s 66 udeleženci. 15 . 4.69 Nemški študijski večer 3 55 udeleženci. 12.6.70 7 .redni občni zbor v dvorani hotela SLON. 24 udeležencev. Dr.Jan¬ ko GOLIAS je predaval o temi Prevajalčeve misli o jeziku in zbudil splošno zanimanje. Občni zbor je sklenil, da morajo delegati na - 4 - občnem zboru Zveze vztrajati pri skupnem osnutku zveznih pravil, ki sta ga izdelali društvi Hrvatske in Slovenije. Izvoljenih je več komisij (za proslavo desetletni©©, za socialno zavarovanje članov in za kontrolo kakovosti prevodov), ki so prevzele določe¬ ne delovne programe. 7.7O Izšla je 7.številka MOSTOV. PREGLED SUBVENCIJ IZ SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI 1961 100.000 1962 100.000 1963 50.000 1964 250.000 1965 150.000 Od dodeljenih 300.000$ polovico so črtali 650.000 19 66 1.850 1967 2.000 1968 2.000 1969 2.000 I97O 1 . 530 ; odobrenih je bilo še 8.000 za ekonomsko terminologijo, dela 9 38O P a n i 3mo ®°gli izvesti. Predlagani virman so nam zavrnili in ves znesek je bil dodeljen drugim prosilcem. SEJE DRUŠTVENIH ORGANOV Upravni odbor je imel v vseh 10 letih 36 sej. Nadzorni odbor je imel 3ejo vsakokrat tik pred občnimi zbori. Razsodišče ni imelo sestankov, ker ni bilo sporov, ki bi sodili v njegovo pristojnost. UMRLI ČLANI Jan. 1962 Ing.Mirko VUGA, rojen 22 . 7 . 1892 , inženir pri Litostroju. Dr.Mirko PRETNAR, rojen 1898 v Kranju, doktor filozofije ljubljan¬ ske univerze 1922, imetnik diplome Institut International des hautes etude3 intemationales na pravni fakulteti Sorbonne 1925 , pesnik (zbirka pesmi "V pristanu", 1926 ) in prevajalec iz franco¬ ščine (Prosper Merimee: Verne duše v vicah, 1922) in ruščine (Po¬ temkin: Zgodovina diplomacije, I.zvezek, 1947 ), poliglot, bel- esprit in komercialist. Pred kazino ga je na zebri povozil avto¬ bus, ki mu niso delovale zavore. - 5 - Prof.dr.ing. Drago MATANOVIČ, rojen 11.11.1903 na Dunaju, termino¬ log na področju elektrotehnike, avtor strokovnih knjig, učbenikov in poljudnoznanstvenih, knjig, avtor in prevajalec strokovnih član¬ kov in patentnih opisov. Sporni .65 Prof.dr. Karl ZELENIK, rojen 5,11*1892 pri Sv.Bolfenku pri Ptuju, doktor filozofije, filolog, stalni sodni tolmač od leta 1928, na¬ zadnje profesor filozofske fakultete v Skopju, prevajalec medicin¬ skih, zemljepisnih, arheoloških in drugih besedil v francoščino, italijanščino in nemščino. 17.9.1965 Dr.Eortunat MIKULETIČ, rojen 26 . 7 .1888 v Trstu, odvetnik, preva¬ jalec pravnih besedil zlasti v italijanščino, prevajalec Uradne¬ ga lista za koprski okraj v italijanščino, pravni terminolog in dopisnik akademije della Crusca v Firencah. Vladimir NAGLIČ, rojen I 7 . 3 .I 896 v Ljubljani, pomorski oficir in terminolog za pomorstvo ("Pomorska slovenščina", Mladinska knji- ga, 1961 ), prevajalec za razne stroke in ploden leposlovni preva¬ jalec. V MOSTOVIH št.5 (avgust 1965 ) je objavljen njegov odlični glosars "Nekaj rib in drugih užitnih živali Jadranskega morja" v 7 jezikih. Umrl za posledicami poškodb, ki mu jih je prizadel mo¬ toriziran divjak. 25*3,1968 Karel LEVIČNIK, rojen 28.1.1900, pomorski oficir, ki se je izšo¬ lal v Greenwich Naval College, generalpodpolkovnik, ploden preva¬ jalec ameriške artilerijske literature v srbohrvaščino in raznih drugih, zlasti pomorskih besedil v angleščino in nemščino, je brž po upokojitvi in preselitvi v Ljubljano vstopil v naše dru¬ štvo ( 14 . 3 . 1962 ). Predsednik našega društva je bil od 26.6.1963 do smrti, torej domala pet let, predsednik Zveze pa je bil od 1,12.1963 do 24 . 6 . 1967 , torej dve funkcijski Jobi. Z brezprimer- no avtoriteto je v društvu in Zvezi hitro naredil red in vodil obe organizaciji s trdno roko. Je najmarkantnejša osebnost v zad¬ njih 10 letih jugoslovanskega znanstvenega in tehničnega prevaja¬ nja in. si je za nas pridobil nepozabne zasluge. Anton ZOBEC, rojen 8,10.1892 v Splitu, ploden prevajalec v nem¬ ščino in v srbohrvaščino in časnikar-, je pri nas zlasti znan po svojih prizadevanjih za boljše prevode v nemščino. Konec ju- Jože ZUPANČIČ, rojen 1.3,1894 v Zavrtačah pri Višnji gori, napo- lija 1969 pisno ploden leposlovni prevajalec in časnikar, je bil do zadnje¬ ga diha bojevnik za lepoto in čistost slovenščine. Materin jezik je ljubil z otroško nežnostjo. Naše društvo mu je bilo zelo pri srcu: od vsega začetka do smrti je delal zanj kot član upravnega odbora in sourednik MOSTOV. - 6 - Vladimir JEZOVŠEK, rojen 22.7.1892 v Celju, notar in sodnik, je bil od leta 1930 sodni tolmač za nemščino. Živel je v Murski So¬ boti. Januar 70 Karel GAJŠEK, rojen i 7 .lO.l 898 v Slovenskih Konjicah, je bil teme¬ ljit poznavalec nemščine in pravne terminologi je v obeh jezikih, nič manj pa ekonomsko-poslovne. Bil je naš poverjenik za Sloven¬ sko Primorje, dajal nam je ocene glede znanja nemščine tamkajšnjih kandidatov za stalne sodne tolmače in bil z nami vselej v najožjem stiku. Delal je kot šef pravne službe pri "Intereuropi" v Kopru - kot simpatičen svetovljan in odličen pravnik je bil kakor rojen za takšen položaj. DVE JAVKI FUNKCIJI NAŠEGA DRUŠTVA Brž ko smo ustanovili svoje društvo, nas je Jugoslovanska avtorska agenci¬ ja vprašala, ali bi bili voljni prevzeti cenzuro nad avtorskimi prevodi in zavrniti tiste, ki ne ustrezajo kriterijem avtorskega dela. Upravni odbor je na svoji 3. seji z dne 26. 4 .1961 sklenil, da se ne spušča v presojo te¬ ga vprašanja, ki je po tedanjem (in prav tako po sedanjem) zakonu o avtor¬ ski pravici dokaj nejasno. Z navedeno agencijo smo večkrat izmenjavali mi¬ sli o tem, katera dela z našega področja so avtorska dela in katera niso. V MOSTOVIH št.l (marca 1963) smo priobčili članek o tem in postavili svoje kriterije v duhu zakona, ne pa po njegovi črki. Dne I7.2.I964 nas je agen¬ cija spričo neke davčne revizije v Mariboru vnovič povabila k sodelovanju na način, kakršen je bil že uveden z društvom likovnikov oblikovalcev in z društvom iznajditeljev. Predsednik LEVIČNIK je po posvetu s člani upravne¬ ga odbora dne 4 .marca 1964 podpisal ustrezno pogodbo. Odtlej pregleduje pooblaščenec društva račune za prevode z našega področja in v dvomljivih primerih pregleda tudi prevod. Pravilnik o stalnih sodnih tolmačih z dne 27.12.1967, objavljen v Uradnem listu SRS št. l/ 68 , predvideva v členu 5, da lahko republiški sekretar za pravosodje in občo upravo pred postavitvijo stalnega sodnega tolmača vpra¬ ša naše društvo za mnenje o kandidatovem jezikovnem znanju. Doslej je se¬ kretariat imenoval 14 stalnih sodnih tolmačev potem, ko je dobil od nas pozitivno mnenje. V 2 primerih smo predlagali izbris že poprej postavlje¬ nih stalnih sodnih tolmačev zaradi nezadostnega jezikovnega znanja, v več primerih pa se kandidat ni zglasil pri našem eksaminatorju - pač zato, ker je računal s tem, da pred njim ne bo mogel skriti svojega neznanja. ŠE TRI ZAŽELENE JAVNE FUNKCIJE Naš upravni odbor je že na svoji seji z dne 21.3.1962 ugotovil potrebo ustanoviti organ, ki bi nadziral jezik in subsidiarno ; • >vsebino in estet¬ ski videz tiskovin, sestavljenih v tujih jezikih in nak injenih v Sloveni- '3 s\ - 7 - ji. Poslej je Ml o tem govor domala na vseh občnih zborih društva. Naša akcija ni uspela, ker so se na odločilnih mestih našli pravniki birokrati in formalisti, ki so naš veto razlagali kot preventivno cenzuro, ki je pri nas ni. Pri nas se je za takšno funkcijo udomačil žargonski izraz "filter", ki seveda ni preventivna cenžura, marveč zaščita pred razsipanjem milijon¬ skih zneskov in smešenjem naše dežele pred tujci, ki se mnogim - zlasti tu¬ rističnim - publikacijam rogajo ali pa se nad njimi zgražajo. Preventivna cenzura se lahko nanaša le na politično ali moralno nezaželene publikacije, varovanje našega ugleda v tujini, ki o njem toliko beremo, pa je nekaj po¬ vsem drugega. Za slabimi prevodi se teoretično govorjeno lahko skriva le - neznanje? naročnik ne ve, kje dobi zanesljiv prevod, goden za tisk? po 10 letih obstoja našega društva ta izgovor pač ne more več držati^ - nepotizem! naročnik ima kakega miljenčka moškega ali ženskega spola, ki • mu naroči prevod; koliko škode s tem prizadene svoji delovni organizaciji. in ugledu naše dežele, pa mu ni mar} - korupcija! naročnik dobi od šušmarja del honorarja, ki je - po naravi stvari - višji od honorarja za dober prevod. Če kdo ve še za četrto možnost, naj jo razodene. V republiški komisiji za socialno zavarovanje umetnikov pri svetu za kultu¬ ro in prosveto SRS nimamo svojega predstavnika, pa si ga želimo. V Beogradu in v Zagrebu so priznali ducatom znanstvenih in tehničnih prevajalcev, ki niso prevedli niti ene vrstice leposlovnega besedila niti enega verza, sta¬ tus umetnika in s tem pravico na pokojnino po preferenčnih pogojih, le Slo¬ venija jo glede tega zaostala republika. Če so umetniki pisci in prevajalci kriminalk, stripov in pornografije, pa vrh tega še fotografi, zakaj ne bi bil umetnik tisti, ki prevede razpravo prof.dr. Jovana HADŽIJA o turbelarij- ski teoriji knidarijev v ameriško angleščino v slogu ameriških znanstvenih knjig s tega področja? Prav tako smo brez svojega predstavnika v komisiji pri skladu SRS za pospe¬ ševanje kulturnih dejavnosti pod okriljem republiškega sekretariata za pro¬ sveto in kulturo, ki dodeljuje sredstva iz davka na avtorske honorarje - ki vanj zelo obilno prispevamo - po nam neznanih kriterijih vsem mogočim dru¬ štvom, tudi takim, ki vanj sploh ne prispevajo, mi pa smo pri subvencijah iz tega vira čisto na repu - tam nekje, kjer je Društvo za varstvo živali. Naj kdo pove, kje je še kako društvo, ki razpošilja svoj tehtni strokovni bilten brezplačno na približno 500 naslovov, kjer delajo člani za društvo in pišejo za svoj organ gratis, kjer člani zastonj dajejo streho društvu, administraciji in knjižnici. Ne bo povedal, ker ga ni. Le mi smo takšno društvo, in menda prav zato smo tam, kjer režejo društvom kruh, čisto na repu. Če smo potrebni, hočemo primemo subvencijo, če pa nismo potrebni, bomo manj delali in več počivali, kakor to delajo drugi z velikimi subven¬ cijami. Predstavnika v komisiji pa hočemo vsekakor imeti. - 8 - P O ¥ ZET E K "M O S T O V" št. 1 - 7 Sto 1 (marec 1963) /N - Dva članka pozdravljata izid prve številke takratnega "Glasila Društva strokovnih prevajalcev Slovenije"! "SREČNO POT!" in"ZAKAJ MOSTOVI?" V prvem članku smo med drugim obljubili prinašati organizacijske novice in strokovne prispevke. V drugem članku smo prikazali novi bilten kot pismo kolegov v odboru vsem članom društva; zato naj bo delo za "Mosto¬ ve" brezplačno in naj bodo "Mostovi" brez naročnine. -"Kateri prevodi so avtorska dela?" je prva pripomba k zak, o avtorski pravici. S stališča društva je avtorsko delo vsak prevod, ki ni stereoti¬ pen, šablonski. Poleg tega zastopa društvo načelo, da je prevod neavtor¬ skega dela lahko avtorsko delo in narobe. - "Naša anketa o pisavi lastnih imen" je dala več odgovorov, iz katerih ta članek povzema pravila za pisavo rojstnih imen, priimkov in krajevnih imen. - "Dohodnina od avtorskih prevodov znaša ( 1963 ) neto 12,75$*" - "Seznam stalnih sodnih tolmačev v Sloveniji" - "Kongres Feder.Internat. des Traducteurs (P.I.T.) v Dubrovniku": govori o pripravah na ta kongres, ki je bil v Dubrovniku 31.avgusta - 8„septembra 196 ^. - "Temeljna listina prevajalcev" vsebuje osnovne misli o bližajočem se spre¬ jemu tega mednarodnega kodeksa poklicne etike prevajalcev. - "Sploh nič ali tako, kakor se spodobi" razpravlja o nezaščitenem položaju prevajalcev nasproti založbam. - "Zvrsti strok.prevodov" je povzetek nizozemskega poročila o 3 zvrsteh stro¬ kovnega prevoda: zelo zvestem, prirejenem in dopolnjenem, svobodnem prevo¬ du. "Ali naj res velja načelo izključnega prevajanja v materin jezik?" Nizo¬ zemski člankar zanikuje to vprašanje, ki je tudi pri nas ponekod predmet debat e. - "Človek ali stroj?" Odgovor se glasi, da bo verjetno še dolgo prevajalec cenejši kakor stroj, da pa so za učinkovito prevajanje 4 pogoji: l.selekcija kandidatov, 2 .pravilno usposabljanje, 3 *zavarovanje poklica, 4 o zavarovanje pripomočkov. Št. 2 (junij 1963 ) - Vabilo na 2.redni občni zbor 26 .jun.i 963 - "Osnutek slovenskega predloga za KODEKS POKLICNE ETIKE STROKOVNEGA PREVA¬ JALCA" je po naročilu upravnega odhora sestavil dr.Janko Golias v 7 točkah. \ - 9 - Upravni odbor je osnutek sprejel 10.nov.196l, društvo pa 6,dec.l96l. ¥ letu 1962 je F.I.T. objavila "Gradivo za listino prevajalca", ki je vsebovalo nekaj točk slovenskega osnutka iz novembra I 96 I, čeprav neod¬ visno od njega. - "Drugi osnutek mednarodne listine" (to je beograjski osnutek, redigiran na dunajskem sestanku P.I.T. v juliju 1962 ) je nave¬ den v zgoščenem slovenskem prevodu na str .4 "Mostov" št,2, tam smo tudi objavili pripombe glede nekaterih slabosti vsebine in jezika "drugega osnutka". - - Poročilo "0 reorganizaciji društva " predlaga pred občnim zborom dopolni¬ tev pravil, preosnovo po krajevnem merilu, ureditev t.im. servisa, stro¬ kovno nadzorstvo ("filter") prevodov. Med predlaganimi dodatki k pravi¬ lom so najvažnejši: nezdružljivost članstva v upravnem odboru s plačanim organiziranjem prevajanja za tujo ustanovo; tudi član-neodbomik naj bi o morebitni taki svoji plačani funkciji obvestil upravni odbor; "podpre- vajanje", se pravi oddajanje prevajalskega dela drugemu prevajalcu, je sploh nezaželeno. Glede servisa (prevajalne službe) je odbor prejel dolgovezen osnutek "po¬ slovnika" o nekakšnem kompliciranem, dragem aparatu za tako posredovalno službo. Zato tudi do takega servisa ni prišlo. - "Prevajalni servis" je naslov naslednjega članka, ki te misli razlaga. - "Socialno zavarovanje strokovnih prevajalcev" je nujno potrebno, - "Zlatko Gorjan o Kongresu P.I.T. v Dubrovniku". - "Honorarji sodnih tolmačev in strokovnih prevajalcev". - "Kolkovanje za overitev prevodov" - "Ali sme sodni tolmač overiti listino o sebi samem?" Odgovor je, da "ne sme". - "Specializacija v tehničnem in znanstvenem prevajanju". - Recenzije in revije - - "Britanska in ameriška angleščina"' - Medjezične zgodbe - Terminološko gradivo: 14 naših rib in 12 lovnih ptič v 6 jezikih. St, 3 (november 196 3) - "Pomenek o novih pravilih" - "častni kodeks nizozemskega društva prevajalcev" - "Sedanja in predlagana nova pravila društva" z obrazložitvami sprememb (15 strani) - "Paberki s 4 .Kongresa P.I.T. v Dubrovniku 30.avg. - 7.sept.l963" (8 strani) - "Številčne označbe in nazivi strok v nizozemskem prevajalskem registru" - 10 - - "Poročilo z rednega, občnega zbora" vsebuje tudi podatke o uspehu društva pri pritisku na beograjsko založbo "Nolit", da je končno izplačala 118.910 din dolga iz terjatev dveh članov za opravljene prevode. Terminološko gradivo: 15 naših dreves in grmov v 6 jezikih Št. 4 (junij 1964) - Vabilo na 3. občni zbor 26.junija 1964 - "Prevajalčeva listina" je prevod besedila mednarodne "Prevajalčeve listi¬ ne" iz leta 1963 - "Najvažnejši sklepi 2.občnega zbora l.dec.1963" - "Izid volitev v organe Zveze" - "Pravila Društva strokovnih prevajalcev Slovenije" "Mahagerstvo in prevajanje" izraža zadovoljstvo, da je končno odpravljeno (ali vsaj zelo oteženo) zloglasno podprevajanje. - "Naš register - vabilo k prijavi" prosi za prijavo podatkov za prihodnji register strokovnih prevajalcev. , - "Izračunanje davka na avtorske honorarje" - "Honorarji tolmačev in strokovnih prevajalcev" - "Obdavčenje sodnih tolmačev" - "Društvena knjižnica" - "Nekaj gradiva k povojnemu nemškemu slangu" - "Nekaj angleške terminologije o proizvodnji polsti (filca)" - Medjezične zgodbe Št. 5 (avgust 1965) - "Delo društva v luči letošnjega občnega zbora" - "Nove knjige društva" - "K patologiji prevoda" je daljši članek o vrstah prevajalskih hib in na¬ pak s številnimi primeri iz prakse (str. 5-16) - "Lingvistika in uporaba metode elektronskih naprav" - "Prevajalski honorarji" - Medjezična zgodba - 0 dokumentacijski službi - Prevajanje imen slovenskih pokrajin - "Interlingua" - sporazumevanje s pomočjo skupne evropejščine - 11 - - "Izjava vodilne slovenske založbe o uzancah pri obračunavanju avtorskih honorarjev" - "Nekaj rib in drugih užitnih živali Jadrana v 7 jezikih" - "Osnutek slovenskih uzanc pri pogodbi o znanstvenem prevodu" - "Informacije za stalne sodne tolmače" - "Stalni sodni tolmači v Sloveniji" 5t» 6 (december 1968 ) - Vabilo na 1 . redni občni zbor - "Predsedniku Levičniku v spomin" - "Kronika dejavnosti znanstvenih in tehničnih prevajalcev v Jugoslaviji 1965 - 1968 " - "Smernice glede prevajalskih honorarjev" - Nove knjige v društveni knjižnici - "Naročnik, prevajalec in njuna odgovornost" - "Programirani pouk v jezikovnem laboratoriju" - "Celo izvozniki naj bodo prevajalci" - "Ambalaža, embalaža, pa še to in ono" - "Poročilo o ciklusu 4 predavanj v Društvu knjiž. prevajalcev o temi: KAJ MORA, KAJ SME, ČESA NE SME LEKTOR?" - "Mednarodne kratice za označbo jezikov" - "Sto naših zdravilnih in dišavnih rastlin v 12 jezikih" - "Jezikovni drobiž: "1’m afraid" in "I see!", drobci o avstrijski nemščini angleški dvopolni glagoli; below v.under; English Reference Marks; pomoli in obala; tonaža; pike in V 6 jice pri številkah in merah; "historic" v. "historical". "Trinajst cvetk iz sodobne slovenske časnikarščine" - "Zdraviliški prospekt Slovenije" (recenzija nemške izdaje) - "Cvetice in koprive" - Medježične zgodbe St« 7 "Glasila znanstvenih in tehnični h prevajalcev Slovenije" (junij 1970) - "Naše slovarske tegobe" daljši članek predvsem o pravorečju SP in SSKJ, I s številnimi primeri tujk in tujih imen iz angleščine, francoščine in drugih jezikov. - "Remargues sur la traduction technique comparee h la traduction litteraire" - 12 - "Poudarek in besedni red v angleških povednih stavkih - "Projekt KONTRASTNA ANALIZA SRBOHRVAŠČINE IN ANGLEŠČINE" - "Novi stil našega dela" _ "Francoski študijski večer 6„marca 1969" (poročilo) - "Angleški študijski večer 27*marca 1969" (poročilo) - "The Translator’s Praise of the One-Man Company" - "Nekaj paberkov,, koristnih za prevajanje v angleščino in iz nje" - "Nekaj pogostih prevajalskih napak med slovenščino in angleščino" - "Trije'turistični prospekti" (jezikovna recenzija): - Slike iz Slovenije, 19 69 , Turistična zveza Slovenije - "Ljubljana", 1970, Ljubljanska turistična zveza - "Idrija", občinska turistična zveza Idrija 1969 - "Informacije o honorarjih" - "Nemško-slovenski glosar s področja oblačilne industrije" - "Iz naše žumalščine" - "Glasnik Udruženja stručnih prevodilaca Srbije" - Nove knjige v društveni knjižnici OB DESETLETNICI DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIČNIH PREVAJALCEV SR SLOVENIJE Ob desetletnici Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije če¬ stitam Društvu k njegovemu uspešnemu in koristnemu delu. Istočasno pozdrav¬ ljam iniciativo Društva, da priredi v 1. 1971 delovne sestanke prevajalcev za angleščino, nemščino in francoščino ter s tem obnovi strokovna srečanja, ki jih je Društvo že 1. 1969 zelo koristno organiziralo. "Mostovi", organ društva, so postali koristna revija, ki vsakokrat prinaša zanimiv strokovni material, ki ga morejo prevajalci s pridom uporabljati pri svojem delu, pa tudi važne informacije o finančnih in pravnih določilih prevajalskega dela. Vsekakor je treba to revijo podpirati, saj krije pomem¬ bno strokovno področje, ki bi bilo sicer brez pravega glasila. Zelo koristen je bil tudi imenik članov Društva strokovnih prevajalcev Slovenije ter se¬ znam stalnih sodnih tolmačev v Sloveniji, ki ga je Društvo objavilo I.I 969 . Društvo povezuje slovenske prevajalce, ki skrbe za prevode naših del s po¬ dročja znanosti, pa tudi publikacije iz sfere turizma ter gospodarstva v tuje jezike, kot tudi za prevode sličnih tujih del v slovenščino. Pri tem leži na vseh članih Društva, kot tudi na Društvu samem velika odgovornost, kajti zavedati se moramo, da lahko le s kvalitetno prevedenimi teksti pri¬ merno uveljavljamo našo znanost, gospodarstvo in turizem v inozemstvu, medtem ko nam slabi prevodi lahko povzročijo veliko škodo. Delo Društva - 13 - je tudi tesno povezano z zelo odgovorno dejavnostjo sodnih tolmačev. Konč¬ no moramo Se ugotoviti, da se marsikateri strokovni prevajalec bavi tudi s prevajanjem leposlovnih del iz in v slovenščino, in s tem prispeva k se¬ znanjanju drugih z našimi kulturnimi dosežki in razvojem. Težišče dela strokovnih prevajalcev pri nas je danes nedvomno na prevodih v angleščino in nemščino. Zaradi tega je Oddelek za germanske jezike in književnosti zelo zainteresiran na delu Društva. Mnogi člani oddelka sami delajo kot znanstveni in strokovni prevajalci, vsi pa sodelujejo pri vzgo¬ ji mlade generacije slovenskih germanistov in anglistov, ki bo sposobna prevzeti tudi odgovorne naloge strokovnega prevajanja. Čeprav je pouk na Oddelku prilagojen predvsem potrebam vzgoje bodočih pedagoških delavcev na srednjih šolah in osemletkah, je vendarle temeljito poznavanje angleš¬ kega oziroma nemškega jezika, ki ga zahtevamo od naših diplomantov garan¬ cija, da bodo tisti anglisti oziroma germanisti, ki hi se odločili za pre¬ vajalski poklic, v redu opravljali takšno delo. Zato imamo pri našem učnem programu precej ur namenjenih tudi vajam v prevajanju. Delo Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije je za nas bi¬ stveno pomembno, saj skrbi s svojim delom tudi za položaj tistih mladih kadrov, ki bi se odločili za prevajalski poklic. Nujno je treba povečati priliv mladih kadrov v področje dela, ki ga krijejo strokovni prevajalci. To pa bo mogoče primemo doseči le tedaj, ko bo popolnoma urejen položaj strokovnih prevajalcev v naši družbi, zlasti ko bo urejeno vprašanje po¬ kojnine. Zaradi tega toplo podpiramo prizadevanje Društva, da skrbi za ma¬ terialni položaj in ugled strokovnih prevajalcev v Sloveniji. Le z aktiv¬ nim delovanjem Društva in vseh njegovih članov lahko upamo, da hodo dose¬ gli strokovni prevajalci vse tiste socialne in druge pravice, ki jim gredo, in le na ta način lahko upamo, da bodo slovenska znanstvena in druga dela predstavljena v inozemstvu v kvalitetnih prevodih. Dr. Janez Stanonik predstojnik Oddelka za germanske jezike in književnosti pri Filozofski fakulteti v Ljubljani Der Ssterreichische Dolmetscherverband "Universitas" ubermittelt dem Verein der »issensehaftlichen und Fachiibersetzer Sloueniens zur Feier seines zehn- jahrigen Bestandes herzliche Gluckminsche. Wir hoffen, dass es Ihnen auch in den kommenden Jahren moglieh sein uird, Ihre so fruchtbringende Tatig- keit weiterzufvihren und - vor allem auch durch Ihre anregende Zeitschrift "Mostovi" - als Sprachmittler zur allgemeinen Vermittlerfunlction Ihres Lan- des am Kreuzungspunkt wesentlicher Kraftlinien der europaischen Kultur bei- zutragen» Der Sekretar: Erich Simak - 14 - NASE slovarske t e g o bi II Se o naših slovarskih tegobah v V prejšnji številki Mostov (št. 7> junij 197°) je izšel članek "Naše slo¬ varske tegobe", ki ga je napisal J. G. Vidi se, da je "bil članek napisan kot kritika Slovenskega pravopisa 1962 (SP) in da so podatki iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) le tu in tam, najbrž kasneje, priteg¬ njeni v članek. Čeprav v članku ni direktno napaden SSKJ, saj velja kri¬ tika J. G. celotni naši leksikografi ji, našemu jezikoslovju in sploh ve¬ čini naše jezikovne prakse, se nam vseeno zdi potrebno odgovoriti, kajti načela, ki jih avtor zagovarja, so prav nasprotna od načel, ki so izpe¬ ljana v slovarju. SSKJ je namreč še dalj od kritikovih načel kot pa SP, čeprav on tega ni poudaril, in to zavestno, kajti načela, ki jih zago¬ varja J. G., se nam zdijo nesprejemljiva. Tu mislimo na njegove pravopis¬ ne in pravorečne pripombe, čemur je posvečen članek, ne pa toliko na se¬ mantične in druge, čeprav so tudi te večinoma sporne. J. G. je našel v SP tri tipe: 1. izvirna pisava s fonetično transkripcijo, 2. izvirna pisava brez transkripcije, s katero se izgovarjava ujema (in je tedaj "domač izgovor" kolikor toliko pravilen) ali pa se ne ujema (po¬ tem je domač izgovor nepravilen), in 3» kolikor toliko primerna fonetična pisava. V tem J. G. ne najde "nobenega spoznavnega sistema" in merilo za razvrstitev v te tri tipe je po njegovem nedoumljivo. J. G. sicer priznava, da moderna pravopisno-pravorečna načela pri mednarod¬ nih tujkah velevajo, naj vsak jezik tujke in tuja imena prilagodi svojim možnostim in navadam. Vendar hoče obdržati besedo v originalni obliki prav¬ zaprav do skrajnih možnosti. Praktično gre seveda celo preko teh možnosti, ker zahteva tudi tuje glasove (npr. u) in tuje naglase v pozicijah, kjer jih slovenščina nima (npr. kratek naglas v nazadujem zlogu). Razen tega zahteva pri vseh sprejetih besedah absolutno enake principe prilagajanja slovenščini. J. G. se ne zaveda, da vpliva pri vključevanju tujke v drug jezikovni si¬ stem nešteto stvari, in ne samo to, če je besedo v drugem jeziku mogoče izgovoriti. Gre tudi za naslonitve na podobne oblikoslovne, naglasne in besedotvorne tipe, celo za naslonitve na podobne besede itd. Če imamo npr. baron , kako naj za baronet (plemič za stopnjo nižji od barona) zahtevamo izgovor beronit (večina tujk ima naglas na -et, zlasti pa prim. še razmer¬ ja balon - balonet, kamion - kamionet ipd.). Dalje se J. G. ne zaveda, da je jezik sprejemal tujke v različnih obdobjih. In v vsakem obdobju so tuj¬ ke sprejete po jezikovnih zakonih in navadah tistega časa ter iz tistih jezikov, s katerimi so bili v tistem obdobju stiki. J. G. tudi ne prizna nobene posredniške vloge. Zgodovinska resnica je, da smo tujke sprejemali - 15 - v prejšnjih časih največ preko nemščine, pa čeprav meni J. G., da "kot nedavni državljani Napoleonove Ilirije res ne potrebujemo pruskega posred¬ ništva". V novejšem času, pa pride k nam marsikatera tujka preko srbohrva¬ ščine. Zato so včasih po nemškem izgovoru (in pisavi) blufirali , zdaj pa po srbohrvaškem blefirajo , medtem ko se "pravilni" blefirati ne rabi. Slo¬ var pri tej besedi nič ne povečuje 'zmede, ampak samo prikazuje dejansko stanje. Glavni kriterij za registriranje besede v slovarju je, kako se glasi beseda pri nas in ne kako v izvirnem jeziku. Slovar ne more navajati stvari, ki jih ni. Ko je bila beseda sprejeta, je postala last našega je¬ zika in zato tudi ni prav nič važno, če so jo v jeziku, od koder je spre¬ jeta, spremenili ali opustili. Če Nemci več ne izgovarjajo detajl in emajl , nas to nič ne zanima. Saj tudi v besedi škoda Nemci več ne izgovar¬ jajo _šk, pa zato mi ne bomo začeli govoriti šada . Slovenščina je vendar sa¬ mostojen jezik s svojimi besedami, zato si lahko tudi sprejeto tujko privo¬ šči v taki obliki, ki je "nikjer na svetu ni". Celo semantično ni potrebno, da se prevzeta tujka v slovenščini povsem pokriva s pomenom v tujih jezi¬ kih, kaj šele v izgovoru in pisavi. Že iz tega je jasno, da pri sprejemanju tujk ne moremo pričakovati nobene absolutne doslednosti. Niti sinhrone, kaj šele diahrono. Od drugih dejavnikov, ki še vplivajo na sprejemanje, bi bilo treba zlasti poudariti, da je važno, ali smo tujko sprejeli po pisani bese¬ di ali po govorjeni. Važno pri tem je tudi, kateri stroki beseda pripada. Glasbeni termini se navadno bolj držijo v izvirni obliki kot npr. prehram¬ beni. Lastna imena se znatno manj prilagajajo slovenščini kot občna. Zelo znana krajevna imena pa imamo tudi podomačena. Tako imamo Rim , Pariz itd., a zaradi velikega števila naših izseljencev nam je tudi Chicago postal zelo domač in to v obliki čiicago . Če J. G. trdi, da je čikago narobe, potem je lahko narobe tudi Pariz in zakaj bi za London ne zahtevali landan . J. G. pravi, da bodo nepravilni izgovor tistega, ki po SP in SSKJ (to je po slovensko) izgovarja tujke, tujci slabo razumeli in bo v mednarodnih ustnih stikih akustično oviran. Toda tistega, ki po slovensko izgovarja tujke, tujci, če slovenščine ne znajo, sploh ne bodo razumeli, ker on pač govori slovensko. Kdor pa govori v tujem jeziku in se je naučil tega jezi¬ ka, se ho pač naučil pravilnega izgovora še za tistih nekaj besed, ki si jih je slovenščina izposodila od tam in jih toliko predrugačila, da so iz¬ gubile izvirno obliko. Nihče se tudi ne bo učil pravil angleške izgovarja¬ ve pri slovenski tujki b iftek , kot misli J. G.; za to bo pač moral vzeti v roke angleški učbenik. Vsa teorija J, G, temelji pravzaprav na našem kompleksu majhnosti, Zanj je važno le to, da nas bodo razumeli tujci in da se pred tujci ne bomo o- smešili. Amerikance pa ni prav nič sram, da francoski enjambement izgovar¬ jajo indžemimt ali da imajo za ruski sputnik izgovorilo dubleto sputnik in spatnik . Ali ni tudi to "primitivni način: beri po tujem pravopisu"? Pri nas naj bo budžet nepravilno. J. G. zahteva budget z angleškim ( badž et) ali francoskim (budže)izgovorom. Če je beseda angleška, zakaj potem Fran¬ coza ni sram govoriti v njej u, ko bi vendar s svojimi "govorili" lahko izgovoril a? Pri Francozih se je beseda lahko udomačila - in v tej obliki jo dovoli J, G. tudi nam - pri nas se pa ne bi smela? - 16 Po J. G. se je treta potruditi, da to naša javnost postopoma vse barbariz- me izločila. Za velikansko večino od tistih "nekaj", ki jih navaja, je ja¬ sno, da ti tilo poskušati kaj takega nesmiselno. Toda tudi če ti tilo po¬ pravljanje upravičeno, ne vemo, kje naj ti se ustavili. Ali naj popravimo le tiste, ki jih je po J. G. sprejel "kak tekstilni vajenec ali komi" ali "kak skladiščnik" oz. smo jih "slišali iz ust kakega nemškega inštalater¬ ja", ali pa naj popravljamo tudi tiste,,ki so jih sprejeli že prej še manj šolani pastirji in kmetje? In pri katerem jeziku naj se ustavimo? Pri an¬ gleščini, francoščini ali latinščini ali grščini ali gremo še nazaj? Ali je prvi navedeni "značilni spodrsljaj" SP in SSKJ arzen res tujka iz an¬ gleščine? Vseh posameznih primerov, ki jih obravnava J. G., se tu ni potrebno dotika¬ ti, saj gre v bistvu za načelno vprašanje. Do njegove rešitve v obravnava¬ nem članku pa je mogoče zavzeti le odklonilno stališče. Poudariti pa je vendarle treta še to, da slovar pri manj znanih tujkah, ki nimajo podomačene oblike, sicer podaja slovenski izgovor, da pa dopušča, če imamo besedo za citatno, tudi izgovor po fonetiki jezika, iz katerega je sprejeta (paragraf 177)« Vrata za tuj izgovor so torej precej široko od¬ prta in prav verjetno je, da to zaradi sedanjega precejšnjega znanja angle¬ ščine pri marsikateri angleški tujki, ki se še piše po angleško, malo po¬ slovenjeni angleški izgovor izpodrinil sedaj udomačenega "napačnega". Toda to je stvar jezikovnega razvoja, ki ga to slovar registriral, kadar in če to do njega prišlo. Nesmiselno pa ti ga tilo forsirati, ker ti to bilo prej v škodo kot v korist slovenščini, saj tujka postane naša šele, ko se v vsem in čimbolj prilagodi slovenščini. S tem nikakor nočemo trditi, da jezikoslovci nimajo nobenega vpliva na jezik. Vpliv je možen in celo kori¬ sten pri sprejemanju novih tujk, ko se prvič pojavljajo. Takrat jezikoslo¬ vec lahko pove svoje mnenje, kaj je glede na slovenski jezikovni sistem boljše, kaj se bolj prilega našemu jezikovnemu čutu. Tudi pri omahovanju med raznimi variantami (pisnimi, izgovomimi, leksikalnimi, sintaktičnimi itd.) lahko jezikoslovec, kadar je njegov poseg upravičen, pomaga eni ali drugi do zmage. Vsako poseganje v ustaljene stvari, zlasti če ne naspro¬ tujejo duhu slovenščine, pa ti tilo samo vprašanje zmede in beganje brez koristi in učinka. Pripomb iz članka J« G., ki so po njegovem namenjene dopolnitvam in po¬ pravkom SP in SSKJ in od katerih pričakuje, da bodo koristile kasnejšim izdajam in vsaj drugim zvezkom SSKJ, seveda pri naslednjih knjigah SSKJ ne bo mogoče upoštevati, kajti bistvo slovarja je, da podaja jezik, kakr¬ šen je, kakršnega po besedah J. G. "tolče poldrugi milijon Slovencev" (po njegovem seveda večkrat napačno), ne pa, kakršen naj bi po raznih teori¬ jah posameznikov bil. Saj je jasno, da ni mogoče v slovar postaviti jam namesto džem , jury namesto žirija , puenta namesto poanta in celo duša na¬ mesto tuš. Skoda pa bi bilo, če bi obravnavani članek z načeli, ki so v njem razložena, vnašal zmedo v vrste naših strokovnih prevajalcev. Pravorečna komisija Slovarja slovenskega knjižnega jezika - 17 - Popravek V "MOSTOVIH” 7. str. 4 spodaj, se je pri abecedni razvrstitvi primerov "nekaj tujk" iz tehničnih vzrokov prikradla napaka: prvi navedeni primer ("arzen")ne sodi med "tujke iz anglešči¬ ne", ampak seveda na stran 7 med "tujke iz drugih jezikov", pred "Hansa", Zahvaljujemo se pravorečni komisiji za opozori- tev. Vsebina tega gesla ("arzen") pa ostane nespremenjena. SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI LJUBLJANA Novi trg 3 - poštni predal 323-VI Inštitut za slovenski jezik Št.: 22-119/70 Datum: 14.9*1970 Uredništvo Mostov Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije LJUBLJANA V Vašem glasilu Mostovi št.7, junij 1970» je izšel članek Naše slovarske tegobe. Ker sloni ta obravnava nekaterih važnih jezikovnih vprašanj na na¬ zorih, s katerimi se ne moremo strinjati, smo napisali odgovor na ta čla¬ nek. Prosimo, da nam čimprej sporočite, ali lahko objavite ta članek v nasled¬ nji številki Vašega glasila in kdaj bi to približno bilo. V primeru, da naš odgovor pri Vas ne bi mogel kmalu iziti, bomo pač morali poiskati dru¬ go pot. Tajnik Inštituta za slovenski jezik: Stane Suhadolnik l.r. M. P. SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK LJUBLJANA - 18 - Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije Gosposvetska cesta l/l desno Ljubljana Vaš dopis št. 22 -II 9 / 7 O 1.10.1970 z dne 14.9.1970 Inštitut za slovenski jezik Pravorečna komisija SSKJ Slovenska Akademija znanosti in umetnosti Novi trg 3 LJUBLJANA Zahvaljujemo se Vam za Vaš zanimivi prispevek "Še o naših slovarskih tego¬ bah", namenjen našemu glasilu "MOSTOVI", ki ste nam ga poslali s svojim rubriciranim dopisom. Za zdaj se ne bi spustili v obravnavo Vaših stališč glede članka "Naše slo¬ varske tegobe" v "MOSTOVIH" št. 7, lahko pa že danes pomirimo Vašo bojazen, da bi nemara ta članek "z načeli, ki so v njem razložena, vnašal zmedo v vrste naših strokovnih prevajalcev". Članek namreč ni plod kakega individu¬ alnega odkritja ali stališča, marveč se v njem zrcalijo izkustva marsikate¬ rega javnega govornika, tolmača in prevajalca z našim pravorečjem in ne le izkustva tistih 'JO članov našega društva. Ta izkustva - deloma nevšečna - že več let sedimentirajo in so tudi pogosto prišla do izraza, ne le v član¬ ku "Ambalaža, embalaža, pa še to in ono" na str. 15 do 17 "MOSTOV" št. 6 , ampak tudi v mnogih prispevkih k diskusiji v "DELU" (v kulturni prilogi in v pismih bralcev), zdaj npr. spet 24 .septembra 197° na str. 11, Jezikovna tribuna: "0 startu in cilju", v referatih in diskusijah v obeh slovenskih prevajalskih organizacijah, zlasti pa na študijskih in drugih sestankih na¬ šega društva. Vse to kajpa dokazuje, da je slovensko pravorečje tujk in tujih imen še ze¬ lo problematično in hkrati tudi, da se zaradi načel, obravnavanih v našem glasilu in na naših sestankih, nikakor ni bati, da bi zmedla prevajalce, tolmače in druge javno pišoče in govoreče ljudi, saj so z našimi pravoreč- nimi težavami kar dobro seznanjeni in željni odpomoči. Menimo, da so naši članki in referati kvečjemu izraz, ne pa vzrok teh težav. V tem duhu in po načelu Audiatur et altera pars bodo MOSTOVI priobčili Vaš sestavek v naslednji številki, ki naj bi po našem načrtu izšla še letos, lahko pa pride tudi v zamudo zaradi tega, ker bomo morda morali avtorjem prispevkov podaljšati roke, če ne bo predvidenega dotoka sredstev, če bomo morali čakati na papir ali tisk ipd. Prizadevali si bomo, da izdamo svoje glasilo kar se da hitro. - 19 - Pozdravljamo Vas z izrazom iskrenega spoštovanja. Zdenko KNEZ l.r. tajnik M. P. Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije Ljubljana Priloga: MOSTOVI št.6 ni NASE STALISCE Najprej hi ugotovili, da kritična vsebina članka "Na-še slovarske tegobe" v "Mostovih" St.7 ne velja (dopis PK = pravorečne komisije SSKJ, str.l4)"na- šemu jezikoslovju in sploh večini naše jezikovne prakse", ampak zgolj ne¬ znatnemu delu teh pravopisnih in pravorečnih pravil, ki so deloma hudo spor¬ na in zato še niso prodrla v splošno prakso. Naše pripombe so namenjene me¬ todi, ki nastale barbarizme v pravorečju nekaterih tujk sankcionira kot "udomačene" (čeprav so le po naši mlačnosti dospele v sodobno slovenščino), češ da imajo "staž". Količkaj šolani Slovenci pa res ne morejo oblik, kakor so "poanta, angažma(-aja), embalaža, sviter" i.pod., uporabljati samo zato, ker jih je po naključju v še ne davni preteklosti izustil kak nešolan člo¬ vek, nato pa smo jih, po nepazljivosti sprejeli v razne slovarje in so po¬ temtakem po goli disciplini zdrknile v "široko potrošnjo". To še daleč ne pomeni splošno rabo; imamo podlago za domnevo, da ta raba niti večinska ni, in uporabniki teh barbarizmov po kulturni stopnji svoje govorice res niso vzori. V svojem članku smo v trudu, da bi odkrili v SP nekakšen razumljiv znanstve¬ ni sistem, kakršnega smo pač morali domnevati v pravorečju tujk, ugotovili tri tipe: 1. Tujke v izvirni pisavi s pripisano t ranskripcijo , npr. "Jersey /džersi/", Ta standardni tip bi bil splošno zaželen, kjer koli se izreka loči od pi¬ save. 2. Tujke v sami izvirni pisav i, kar je seveda nevarno, če se izgovarjava mo¬ čno loči od nje, npr. "bluf /blhf/"« Kako naj vsak uporabnik ve za stan¬ dardno izgovarjavo, če ni zraven transkripcije? Lahko sicer tudi postavi¬ mo načelo "beri, kakor pišeš" in ga dosledno izpeljemo, ampak tega ne po¬ čnemo; pač pa pri nekaterih tujkah dodajamo izgovarjavo, pri drugih ne. Ta nemarnost se danes prikriva z izgovorom, da je pač "ljudstvo" odločilo, da npr. govori "bluf". Seveda govorijo mnogi tako, ker jih nihče ni učil boljše izgovarjave, govorili bi tudi "jersej", če se jih SP ne bi bil usmilil z dodatkom /dzersi/. Odločitev "ali s transkripcijo ali brez nje" pa je bila izključno pri učenih leksikografih. V takšnih okoliščinah bar¬ barske izgovarjave ne bi smeli argumentirati s "stažem" in z njeno "udo- mačenostjo". 20 3. Tretji tip je drugi ekstrem, namreč tujka v sami transkrijscij^, npr. "džem", "džip", "tik". To ki še šlo; bolje bi bilo dodati se izvirno pi¬ savo. Toda čemu slovesno sprejeti tujko v slovensko občestvo in uporabniku slovar¬ ja kratiti oznako tiste izgovarjave, ki velja bolj ali manj v vsem kulturnem svetu, kjer to tujko govore kot lastno ali tujo besedo? Mar še nismo dovolj izolirani, da se moramo še umetno ločiti v izgovarjavi mednarodnih modemih tehničnih in drugih tujk? Zdi se, da je naše "uradno" pravorečje vse preveč vdano optičnemu jeziku tiskane besede, in to v današnji dobi, ko se mednarodna tujka vse hitreje širi in nas vsako leto zasujejo plazovi novih tujk! Hkrati pa se slušni jezik (jezik-govorica, ne jezilc-književnost) ne glede na tujke povsod in¬ tenzivno krepi, to je: jezik šole, HTV, odra, sodišča, skupščine, tolmače¬ nja itn. Iz obeh vzrokov nam pravorečje tujk in tujih imen utegne kmalu povzročiti dosti hujše tegobe še mnogo pred izidom knjig SSKJ II, III itn., če se ne bomo odločili za bolj življenjsko pravorečje. Zakaj ima npr. "fair" /fer/" transkripcijo, "puk" (pravilno "puk /pšk/”) pa ne, tega še nihče ni razodel, in samo vljudnost nam brani grešno misel, da niti PK tega ne ve. Vemo samo to, da Slovenci v praksi govorijo verjet¬ no 50 : 50 bluf s blhf (ali vsaj blšf) in da teh drugih 50 °fo stoji kvali¬ tetno više. Prevajalci in tolmači se nenehno vprašujemo, zakaj se pri nas nismo od vse¬ ga začetka držali preprostega, varnega načela, zapisati tujke po tipu 1, se pravi v izvirni pisavi z dodatno transkripcijo, prilagojeno slovenski fone¬ tiki (ki nikjer ne bi povzročila resnih težav - glej odlični članek Jos.Pa- ternosta "Prom English to Slovene", University of Pennsylvania 1970 , po ka¬ terem se slovenske črke lahko dobro uporabljajo za transkripcijo angleških tujk, z edino izjemo zvenečega in nezvenečega th; kar pa po našem mnenju ni odločilno). Zakaj torej nismo dosledni v tej temeljni točki? Ne vemo boljše razlage, kot da tedaj, ko so nastajali slovenski slovarji, še ni bilo do¬ volj tujk, da bi se takratni naši leksikografi resno zamislili nad tem pro¬ blemom, in tudi ni bilo dovolj ljudi med njimi, ki bi govorili — ne le bra¬ li - tuje jezike; slovenski kulturni krog je bil tedaj precej daleč od šir¬ nega sveta. "Budžet" je bolj komplicirana zadeva, kot jo predstavlja PK; o tem morda prihodnjič več. Glede "enjambement /anžambma/" smo v 1. članku zgolj pribili, da SSKJ tej besedi pripiše transkripcijo, "embalaži" pa ne. PK odgovarja, da Američani izgovarjajo celo "indžement", toda saj nismo napadli transkripcije SSKJ pri tem geslu, nasprotno, postavili smo jo kot vzorec nasproti spačku "embalaži" in vprašali: zakaj enkrat _em, enkrat am ? Po dragi vojni rojeni lapsus nezna¬ nega skladiščnika (slava mu!) smo pri priči spoštljivo registrirali; niti prej niti kasneje nismo s slovarjem pripomogli do kulturne izgovarjave te — - 21 sicer nepotrebne - tujke, dokler ni doslužila "skrajšanega staža" in danes ta lapsus branimo pred remeduro! Toda noben količkaj šolan človek vendar ne bo prostovoljno govoril: embalaža in emp ir, zraven pa an gažirati, /an gro/, ansambel, anketa, antanta, /anžambma/. V naši muki z oksitoni na franc.nazal nam, žal, PK ni dala nič tolažbe. Tu še strašijo spački: abonma, amandma, angažma in - na srečo sila redki - anžambma; za asortima je SSKJ prinesel še dve varianti, gl. 3 podaj. Srbski in hrvatski pravopis ima v teh. primerih -an; radi govorimo o zbliževanju pravopisov kjer koli je mogoče ... Ha drugi strani so tu: bonvivan in -ant /an/ (0? ekran, fondan in -ant /an/, galan, gurman, paravan, pendant /pandan, pendant/ (!), virman, volan, in kot pripravnik-stažist: ljubki "prelevman". - Spoštljivo predlagamo: bonviva-aja, ekra-aja itn. Prav? Družina oksitonih nazalov pa še obsega: bazen, doajen, kreten, refren; fond, karton, ponton, salon, talon; morda še katero besedo. V duhu "abonmana" predlagamo tudi še: baze-eja, fo-ja, itd. PRIPOMBA. Med vsemi navedenimi primeri ni nobene pastirske ali kmečke spo¬ sojenke (dopis PK, str. 16). Dopis PK, str.15»pravi: "Glavni kriterij za registriranje besede v slovarju je, kako se glasi beseda pri nas in ne kako v izvirnem jeziku". Dobro, a kdo ve, "kako se glasi pri nas"? Poskusno štetje ni odločilno; tudi ne za¬ jema zadostnega števila šolanih govoric. Kvalitete govornikov pa nikakor ni zavreči, kajti če se bomo ravnali po golem štetju (če bi ga sploh ime¬ li), bomo prav kmalu dobili registrirane (in sankcionirane) izgovarjave kot "chaudeau /šato/; pommes frites /pomfrl/; roulade /rula/" itn. itn., glej "Mostovi" 6 , str.16. Zagotavljamo pravorečni komisiji, da so navedeni in zelo številni drugi barbarizmi že povsem udomačeni - razen pri francosko govorečih Slovencih - in imajo tudi staž, se pravi vse pogoje za slovesni sprejem v pravorečje SP ali SSKJ. In ne samo to. Se mnogo holj razširjeni so barbarizmi sintakse in semantike ("koristil je dopust; Tone je starej¬ ši v odnosu na Štefko; posredovali so nam tri stole" itn. itn.). Po preda¬ vanju dr.Toporišiča v Društvu laijiž. prevajalcev 25 .nov. 7 O se je v diskusi¬ ji oglasil tudi neki leposlovni prevajalec in med drugim izrekel zadovolj¬ stvo, da je "zdaj novi slovar SICJ dovolil več svobode, in bo morda v enem izmed naslednjih zvezkov tudi dovolil, recimo, 'koristiti pravico’ i pod." Tako torej! Nekritično naštevanje raznih variant ("registriranje") v SSKJ že danes eruditi razlagajo kot "svobodo" za oblike, ki vendar še splošno veljajo kot solecizmi; kako ho to šele med pol- in ne-oruditi! Mar ne čuti¬ mo, da je to uvod v razprodajo slovenščine ne le v manj nevarnem fundusu tujk, temveč v sami substanci? Primerjava "škode" in nemškega "Schaden" v dopisu PK, str.2, je nestrokov¬ na. "Škoda" je zelo stara izposojenka in ne spada sem. Naši primeri so nam¬ reč menda vsi mlado (večinoma tehnične) tujke,in nimajo prav nobene zveze s starovisokonemškimi i.pod. oblikami. Če M zmagalo načelo absolutno nedoslednosti pri izgovarjavi tujk, potom naj bi se naše "pravoročje" najbolje omejilo na patruljiranje po Sloveniji z magnetofonskimi ekipami, brez slehernega vrednotenja# V uvodu talce publi¬ kacije bi seveda moralo biti jasno zapisano, da nikakor ni namenjena jezi¬ kovni praksi in da ne svetuje ničesar, češ da je zgolj poskus muzealne zbir¬ ke. Po dopisu PK, str.. 15, 2. odst., ne škodi, če Slovenec napačno izgovarja tujke, češ, če govori slovenščino, ga tako ali tako ne bodo razumeli, če pa govori tisti tuji jezik, bo že znal pravilno izgovarjati. Toda znano je, da človek, čeprav ne zna tujega jezika, rabi tujke posebno tedaj, ko želi vsaj nekaj povedati, ker misli, da se bo vsaj s pomočjo mednarodne tujke lahko sporazumeval: v letalu pač klical "stevardeso" ali če bo v tujem hotelu vprašal za "tušo" (po SP), ga bodo težko razumeli; in če bo v tujem mestu kupoval "sviter", ga zanesljivo ne bodo razumeli. To pa še ni tako hudo kakor miselnost, po kateri (dopis PK, str.2) je "slovenščina vendar samo¬ stojen jezik s svojimi besedami, zato si lahko tudi sprejeto tujko privo¬ šči v taki obliki, ki je ’nikjer na svetu ni’." Prav. Zdaj si torej lahko privoščimo ne le "sviter" in "gabarden", ampak še "svoter" in "gabardon", zakaj pa ne? S primerno propagando in blagim pritiskom bomo kmalu uspešno vpeljali tudi takšne oblike, in po primernem "stažu" bodo sprejete v SP, mar ne? Ne, prijatelji. Tujke so bolj ali manj potrebne (prevajalci in tolmači jih sicer ne maramo, ker so vedno kočljive); a njihova raba je pletenje niti med jezikoma, ne oa zidanje novih pregrad. PK (str. 16 Zg.) pravi, da so nekatere tujke sprejeli že pastirji in kmet¬ je. Ta argument ne sodi v razpravo o pravorečju modemih tujk, kajti "emba¬ laža, tuš, poanta, žiro, trener, .empir, sviter" itn. niso niti pastirske niti kmečke sposojenke. Prostor nam ne dopušča obravnave vseh pravoreonih stališč PIC. Kulturna slo¬ venščina - govorjena in deloma že tudi tiskana - se teh stališč ne drži po¬ vsod; hkrati sprejema oblike in sintakso, ki povsem nasprotujejo široko razloženim (večinoma točnim) stališčem naših jezikoslovcev. To stanje pa ni najbolj zdravo, in pravorečje naših tujk je le delček naših občih jezikov¬ nih tegob. Po mnenju mnogih prevajalcev in tolmačev je glavno zlo v nihanju med dekla¬ rativno in regulativno smerjo. Mnogi Slovenci, ki so zrasli v striktni dis¬ ciplini, danes z upanjem odpirajo novi zvezek SSKJ in tam berejo npr."asor¬ timent, —enta tudi asortimaja tudi asortimana" in si seveda mislijo "prav, zdaj pa imam res dosti izbire." Mar je to naloga in cilj tega slovarja? Ali naj se zdaj razdelimo v 3 frakcije in čakamo da bo čas ("staž") odločil? "džem": Ulsmo predlagali "jam", ampak samo vprašali, zakaj ne pišemo še "džez" ter si prihranimo izvirno obliko pri obeh besedah: džemi, džez. Pri "jury" PK spet pravi, da je izvirna oblika nemogoča. Le zakaj bi bil "jazz" primeren, "jury" pa ne? Zlo je v tem, da nenehno omahujemo, ali naj bi pisali samo izvirno ali samo fonetsko pisavo ali obe hkrati. - 23 - PK se zgraža, da smo predlagali "celo duša" (ali "duš) namesto spaška "tuš" preprosto zato, ker govorijo Nemci "Dusche", Italijani "doccia", Francozi in Angleži "douche", Rusi "duš". Nam pa je tisti neznani klepar (slava mu!) zapustil tevtonski "_tuš"s beseda je nemara tudi že preplula "staž" in sreč¬ no prijadrala v SP. Na prevajalskem večeru (25.XI.7O) smo slišali nekaj zelo pozitivnega. Ko je namreč prof.Suhadolnik navedel svoje pripombe k predavanju, je dodal (če se pravilno spominjamo), da je potrebno te in druge razlike stališč v širšem krogu predislcutirati, skratka, "se pomeniti". Znanstveni prevajalci in tol¬ mači pozdravljamo to zamisel v prepričanju, da bi talci odkriti pomenki lah¬ ko samo koristili vsem udeležencem, predvsem pa tako potrebni in zaslužni dejavnosti slovenskih leksikografov. MEDJEZICNA ZGODBA Tolmač v zadregi Naslednji dogodek se je primeril med pogajanji naše in italijan¬ ske delegacije, ki je zasedala izmenoma v Novi in stari Gorici junija in julija 1957. Slo je za obnovitev zapadle pogodbe za oddajo vode Goriških vodovodov za staro Gorico. Pri dogodku sem bila navzoča kot tajnica in tolmačica naše delegacije. 000O000 Seje gospodarskih delegacij naše države in sosednje Italije za obnovitev zapadle pogodbe glede oddaje vode Goriških vodovodov za staro Gorico, ki so potekale v letu 1957, so bile resne. Ne¬ kega dne pa se člani obeh delegacij le niso mogli zdržati smeha. Zgodilo se je namreč, da tolmač italijanske delegacije ni mogel najti prave italijanske besede za našo "trajno", ko je šef naše delegacije zavrnil italijanski predlog, da bi sklenili trajno, namesto petletne pogodbe. - Seja je bila v prostorih prefekture v stari Gorici. Bilo je vroče in okna so bila široko odprta. Ko je tolmač stokal in iskal primerno besedo, je v bližnjem zvoni¬ ku odbila dvanajsta in zazvonilo je. - In to mu je pomagalo Iz zadrege. Ves srečen se je oddahnil in stavek prevedel v itali¬ janščino nekako takole; "Jugoslovanska delegacija zavrača pred¬ log, da bi pogodbo podpisala - in secula seculorum." Nada BRAJNIK-SARTORI IV - 24 - OSVHT HA OTA VELIKA LINGVISTIČKA JELA (J. Jurančič: Srpskohrvatsko-slovenački rečnik i S. Škerlj: Slovenačko- srpskohrvatski rečnik) Decenije Sekanja na ozbiljnije radove sa područja upoznavanja ova dva je¬ zika ostvareno je zahval ju juči visokoj kulturi, ogromnim naporima i žrtva¬ ma dvojice istaknutih slovenaSkih lingvističkih radnika J.Jurančiča i S. Škerlja. I potpuno je priročno sto su ovi njihovi radovi izazvali veliko interesovanje i dočekani sa velikim zadovoljstvom u krugu kulturnih i jav¬ nih radnika, a i Širokih čitalačkih masa. Rad na ovakvim delirna je ogroman i tegoban, traži ne samo odlično poznava¬ nje jezika, odnosno jezika koje tretira, več i visoku kulturu, savrčeno osečanje za meru, za raspored gradiva, za njegovo uobličenje. Osnovu sva- kako čini fond reči pravopisa jednog jezika s kojim počinje rečnik i fond tehničkih i naučnih izraza (termina) uvedenih i stalno uvodjenih u dati jezik. Ovo drugo je veoma važno za nauSno-tehničke radnike i prevodioce njihovih dela, korisnike rečnika. Skupiti taj ogromni materijal, srediti, izvuči iz njega najvažnije i uneri u delo koje ne sme biti po materijalnoj težini veliko, a ni oskudno najpotrebnijim, najtraženijim, naročito novim izrazima i terminima vsakodnevno susretanim u nauči i tehnici, iziskuje puno zalaganje ekipe naučnih radnika sa područja ove delatnosti. Čitajuči ova dva dela, služeči se s njima u svakodnevnom radu kod prevodje- nja naučnih, tehničkih i književnih dela.mogu reči da su potpuno uspela, da su na svoj način bolje ili slabi je obradila pojedine oblasti i grane nauke i da bi oba autora, po mojern dubolcom uverenju, zasluživali največe priznanje i nagradu ko ju može dati jedna zajednica za kul turno-prosvetna dostignuča odredjenog vremena. U osvrtu na ova dva dela zadržaču se uglavnom na njihovim nedostacima na polju naučne i tehničlce terminologije i to ne u cilju kritike kao takve, več u cilju da ovi i buduoi radovi iz pera pralctičara pomognu autorima da nova izdanja svojih dela do-pune i usavrše takodje u ovoj oblasti. Učiniču to po redosledu objavijivanja pomenuta dva dela (rečnika). 000O000 Janko JURANČIČ: SHPSKOHRVATSKO-SLOVMAČKI REČNIIC, izdan je 1955 Opsta ocena koju smo dali u uvodnom delu ovog sastava vazi i za Jurančičev rečnik s napomenom, da je na štetu živog jezika, na štetu naučnih i tehnič¬ kih termina obogatio svoje delo turnačenjima izurnrlog ili na umoru turciza— ma i provincionalizama u srpskohrvatskom jeziku. No ni ovde nije mu svuda uspelo pronači pravilno tumačenje na slovenačkom jeziku, ili gde nekako i jeste često je nedovoljno, dvosmisleno, nejasno. Za sada samo dva - tri izraza kao uvod. Abadzija je za Jurančiča ~ krojač, a to nije dovoljno. Abadžija je zaista (samouki) krojač koji p0 jednoj jedinoj mustri kroji i - 25 - Sije delove odela za seosko stanovništvo (nekad i za vojnike - ratnike) i pravilno je tumačenje: abadžija = krojač oblek iz grobega sukna. Turska reč ajvan je prema Jurančiču domača žival. Izraz ajvan ima više znaoenjas bravec (uškopljeni ovan, vo, prasac), žival, maloumnež, bedak, prašeč (kot psovka) itd. No o torne drugi put. Velika je šteta za ovo delo što za osnovu ni je uzelo savremeni pravopis srpskohrvatslcog jezika i što je skoro potpuno zanemarilo za nas mnoge ne- ophodno potrebnu naučno-tehničku terminologiju. Zbog toga se naučno-tehni- čki prevodilac slabo može poslužiti ovim rečnikom. Dobro če, medjutim, doči širokim masama čitalaca dela na srpskohrvatslcom jeziku pisanih uz koriščenje mnogobrojnih izraza provincijskog govomog jezika i turcizama. U budučim radoviraa u Mostovima detaljnije čemo se osvrnuti na pojedine iz¬ raze i tumačenja koja smatramo nedovoljnim, a ovde čemo samo kao uvod iz- neti nekoliko termina (čestih u našim radovima) koji nam nedostaju samo kod jednog slova u Jurančičevom. rečniku. Uzečemo slovo A. abadžija = krojač oblek iz grobega sukna agrafa = okrasna zaponka Ahilova žila (peta) = Ahilova kita ajvan (bravac tj. uškopljeni ovan, vo, prasac) = bravec, žival, malo¬ umnež, bedak, prašeč (kot psovka) akcenti = naglasi, poudarki akrobata = (i) vrvohodec akrobata na trapezu = artist na gugalnem drogu alat bravarski = ključavničarsko orodje alat ručnog slagača = stavčevo orodje alka za salvetu = obroček za prtič alka elastična = krug, gumeni krug (gimnastika) ambar za stočnu hranu = skedenj ameriški orah = brazilski oreh aorta = (i) velika telesna odvodnica, glavna telesna utrpalnica aparat (ovaj izraz i ne poštoji u Jurančičevom rečniku. A i pod stroj nema šta nači tehniški prevodilac) aparat električni za sušenje kose = navijalnik za trajno kodranje aparat sa kožnim mehom = sklepna kamera aparat za trajnu ondulaciju = priprava za trajno kodranje aparat za savijanje cevi = upogibnik (cevi) aparat za sečenje gasnih cevi = rezilnik za (plinske) cevi (itd. pod aparat, dakle, ne nailazimo ni na jedan termin, a njih je ogroman broj u srpskohrvatski govorečem jezičnom području) aperkat = bradnik aplikacija = (i) našiv apostrof = (i) opuščaj arapska slova = arabska pisava arbiter = razsodnik - 26 - ariš = macesen aspidistra = (i) ščitovka asura = slamovka ant = stranski aut aut linija = stranska črta . N autogeno zavarivanje = plamensko varjenje (talilno plamensko varjenje) automat sa vrelom vodom = grelnik za toplo vodo (bojler) automatska pec = avtomatična peč automatska vaga = automatična tehtnica automatski okidač = samodejno sprožilo automatski rezač cigala = samodejni odrezalnik opeke automatsko pojilo = samodejni napajalnik automohilska cisterna = avtocistema automohil islednički = avtomobil za raziskovalce prometnih nesreč automobilist = (i) voznik avtomobila automobil teretni (teretni automobil) = tovornjak, kamion avijatičarska kapa = letalska čepica itd. itd. Prostor nam ne dozvoljava da se i kod ovog jedinog slova dublje pozabavimo i nedostacima drugih termina redjih u svakodnevnoj upotrebi i zbog toga neophodnih da se nadju u rečniku kad se k njemu za pomoč obrati prevodi- lac, naučno-tehnički (a i drugi) radnik. Pečnik, kao što smo rekli, mogao je bar delimično odgovoriti tim zahtevima na "štetu" mase danas retko upo¬ trebi javanih provincionalizama i turcizama. Bilo bi u interesu ovakvog de¬ la i korisno samom autoru da kod budučeg rada, dopunjenog izdanja ovog rečnika, privuče što veči broj saradnika. A naš mladi naraštaj zahteva (sa pravom) da svi ljudi koji se "bave perom" pomognu ovim i drugim putem auto- rima da njihovo sledeče delo bude bolje. Dr. Stanko ŠKERLJ (i saradniei): SLOVENAČKO-SRPSKOHRVATSKI PEČNIK, izdanje 1964 Aut or ovog dela, istaknuti kultumo-prosvetni radnik dr. Stanko Škerlj dao nam je jedno bogatije delo, premda ni ono ni je bez nedostataka sa stanovi— šta ko je nam je dalo povoda za os vrt na ova dva rečnika. Ali učinio je ve- riki korak napred i to je dalo pečat ovom delu, uzeo je za svoje saradnike dva isto tako istaxnuta kulturno—prosvetna radnika sa srpskohrvatskog je— zičnog područja (dr. Radomira Aleksiča i dr. Vida Latkoviča) i to ne "nažalost oba Črnogorca", kako u jednom javnom osvrtu na ovo delo reče je— dan plodni književni prevodilacm več NA SREČU obojica dobri poznavaoci srpsKohrvatskog (a r slovenačkog) jezika. I ovim postupkom autor dr.Škerlj dao je odraz svoje oirolce kulture, nesebičnosti, ljudskosti i odraz svoje odgovornosti ko ju preuzima sa ovim delom pred javnošču. U tumačenjima pojedinih izraza Škerlj je bogatiji od Jurančiča, dao je više prostora manje poznatim rečima i njihovom tumačenju na "štetu" turcizama i regionalizama u srpskchrvatskom i slovenačkom jeziku. Mnogo više nego Ju- - 27 - ranči5 dao j© prostora i naučno-tehničkoj terminologiji, premda još uvek malo da bi i sa te strane rečnik dobio visoku ocenu. I u davanju prenosnog značenja pojedinih izraza Škerlj je bogatiji od Jurančiča. Ali, kao Sto u uvodu rekosmo, nas prvenstveno interesu je (premda ne i je- dino) gde vidimo tehničke terminološke nedostatke dela na koje se osvrče- mo. Zbog toga cemo i ovde, kao i u slučaju osvrta na delo J, Jurančiča, uzeti samo površno "nedostatke" tehničkih izraza samo kod jednog slova roč¬ nika. Uzeli smo slovo B» I kod slova A ima prilično nedostataka (kao npr. ajbiš = beli slez; anorak = vindjakna sa kapuljačom, eskimski kratki kaputid, skijaška vindjakna; avrikelj (češde nego jeglič) = jagorčevina, jaglika itd.), ali ih je manje i zbog toga smo ovo ~-lovo preskočili, ostavljajuci ga za sledeče radove. beli trn = crveni trn, Hristov trn besedna razlaga = (i) legenda bilo (z grebenom) = zabradnjača blazina = (i) mišic pod nožnim palcem, bokor, strunjača blazina listna = bokor lišča blazinjak = divan, ležaj (klinike) blažilnik = amortizer bok ladijski = opiata brodskog trupa, bok broda boraga = volujak, volujsko oko bradata zagozda = klin sa kukom (nosom) bradeljnica = prečka bradnik = aperkat, udarac odo-ado na više (boks) bradovec = goroves brajda = špalir, senica branik = granična daska za bacanje kugle, polukružna greda, rubnjak branika = god, godišnji prsten, godišnjak (kod dreveta) brenkalnik = železni kokit (prsten) za prst (muz.instrumenti) brezov goban = brezovača (brezov ded, kapucinerka) brežina = (i) nagib (kod puta) brnica = zvrk, čigra, (i) zujalica, vrtaljka brstični ohrovt = prekula, prekulica brstni potaknjenec = mladica iz oka sadnice bršč = mačja šapa, medvedov dlan brusni stroj = točilo, (i) trakasta brusilica brusilnik za razkrojitev lesa = defibrer za mehaničko rastavljanje drdrata na vlakna (pod pritiskom) bucika = čioda, pribadača (vidi bočka) bukvioa (bukovica) = bukov žir burkež = klovn, lakrdijaš, glupi Avgust itd. itd. I ovde zbog nedostatka prostora nemarno mogučnosti da se detaljnije upuštarao na nedostatke termina, nedovoljno tumačenje datih, na sye ono što smo kroz 28 rad sa ovim rečnikom dosada zapazili da nedostaje presečnem poznavaocu jezika, naročite tehničke terminologije, Pokušačemo da to učinimo u sle¬ dečim radovima u Mostovima. Završavajuči ovaj uvodni deo osvrta na ova dva rečnika želim još jedanput napomenuti, da mi ni je cilj kod pisanja ovih redova o ova dva dobra dela^ - prvenca da kri tiku jem radi kritike ukazu juci na njihove nedostatke, več da prema svojim skromnim mogučnostima doprinesem da njihova druga izdanja budu bol ja, potpunija, savršenija. Da daju što viže odgovora i njihovim- korisnicima naučno tehničkim prevodiocima. Bilo bi požel jno da autorima, a i nama svima u ovom pravcu pomognu svi praktičari, naučno-tehnički i književni prevodioci davanjem svojih primed- bi i osvrta u Mostovima ili u drugim naučno-stručnim i književnim revija¬ ma. Naročito bi bilo korisno da to čine naši članovi bar preko postavlja¬ nja pitanja in traženja odgovora po pojedinim problemima. (Nastaviče se) Milisav M. GRUJIČ MOSTOVI ST. 2 Ko je 16. maja 1952 upravni odbor tedanjega Društva strokovnih prevajalcev Slovenije sprejel predlog o izdajanju glasila, je izmed 12 predloženih imen izbral naslov "MOSTOVI" in marca 1963 začel izdajati ta list. V decembru 1968 je izšla 6. številka in v juniju 1970 sedma. Pričujoča trojna številka (8 - 10) je ju¬ bilejna izdaja za desetletnico društva. Društvo književnih prevajalcev Srbije je začelo izdajati svoj organ v letu 1970 in ga — čeprav je vedelo za sedem let starej¬ še ljubljanske "MOSTOVE"-- imenovalo prav tako, namreč "MOSTO¬ VI". Tako zelo jim je všeč naš naslov! Nenavadni ukrep beograjskega društva je pri nas izzval glasove, češ naj bi srbski leposlovni prevajalci vendar izbrali drugo ime ali vsaj npr. "ČUPRIJE" ali "MOSTOVI BROJ DVA". Vendar uredni¬ štvo "MOSTOV" (tistih pravih) ne želi biti pedantno? le muza se ob spominu na lepi stari pregovor, da "čez sedem let vse prav pride" in srbskemu društvu prijazno želi: "BILO SRETNO!" - 29 - V NEMSKO-SLOVENSKI IH SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR Bemerkungen zum deutsch»-slowe-- nischen und slcmenisch-deutschen Worterbueh Dl® Abfassung eines brauchbaren modemen ¥5rterbuches erfordert sehr viel mehr Kenntnisse, Vorbereitungen -und Muhe als gemeinhin angenommen wira. Selhst fur e in T&s chenw<5r t erbuoh ist Gruppenarbeit erforderlioh, das heisst viel Zeit -und viele Mittel; ganz erhehliche Mittel. Die nachfolgenden Bemerkungen stammen aus langjahriger intensiver Dol- metscher- und Ubersetzertatigkeit zwischen dem Deutschen und dem Sloweni- schen. Es ist nun einmal so, dass die standige, nioht nur gelegentliche, Tatigkeit auf diesen Gebieten den intensivsten Binblick in den ¥ert eines WiSrterbuch.es gevahrt. Daher sei dieser Beitrag als das aufgenommen, was er ist - eine niiohterne Beurteilung der genannten zwei Bande im Kampf um die Sprachmittlung; wir minschen keine gelehrte Abhandlung, auch keine elegante Rezension zu bieten, sondem nur Tatsachen aus der- Pražiš. ¥ir trachten dem Autor in seiner uberschueren Aufgabe gerecht zu werden, die in der Abfassung eines ¥orterbuches durch eine Einzelperson besteht, und wir wiinschen auf jene Mange 1 hinzuvreisen, die den Gebrauchswert dieser beiden Bande mindern. ¥ir hoffen, dass diese Hinweise dazu beitragen Ber¬ den, die beiden Bande in kommenden Ifeuauflagen besser zu machen. Vor allera sei festgestellt, dass die beiden ¥orterbucher auch ihre Meriten haben. Sie bieten u.a« einen betrachtlichen Wortschatz aus Pachgebieten, z.B. aus der Botanik. Der slowenisch-deutsche Teil zeigt uberdies lobliche Ansatze zur Erfassung der modemen slowenischen Umgan gs s pr ache. Anderseits ueisen beide Bande geuisse Schwachen auf, Es ist selbst fur Taschenworterbucher unerlasslich geworden, manche Kate¬ gorien des ¥ortschatzes nach Pachgebieten u.a. Gesichtspunkten zu bezeichnen. Ein Minimum solcher Kategorien ware etwa: ubertragene Bedeutung, familiar, vulgar, transitiv - intransitiv; Bauwesen, Botanik, Chemie, Heilkunde, Jus, Militar, Musik, Physik, Technik, Zoologie. Die iiblichen lezikalischen Ab- kurzungen und Zeichen fur diese tmd andere Kategorien brauchen so veni g Rauffi, dass er sich durch die ¥eglassung unnotiger Stichvrorte und Eintragun- gen beguem einsparen liesse. Unsere beiden Vforterbucher haben stellenvreise bereits solche Bezeichnungen, z.B, "schweissig = poten; krvav (lov.) 1 '; va¬ ram fehlen solche Sonderbedeutungen samt Kennzeicbnung in so vielen anderen, wichtigeren, Pallen ? Unter "izbirati" Bare z.B. beizufiigen: "uahlen (Fernsprecher)", usf. - 30 - Es fehlen Eintragungen sehr gebrauchlicher familiarer Bedeutungen, z.B. bei "Vielleicht": er war v. hungrig F (familiar) = lačen pa je bil ta¬ ko!" Dagegen enthalt das ¥orterbuch auch Eintragungen solcher Bedeutun- gen, jedock ohne deren Kennzeichnung als familiar, Slang o.dgl., z.B. im slowenisch—deutschen Teil bei "polomiti": "polomil jo je" (oesser: ga je) - "ein Fiasko erleben" (besser: ein Fiasko verschulden, e. verpatzen), doch ohne den Zusatz "familiar". Vor dem bedenkeniosen Gebranch solcher Wendim gen in der Hochsprache — die der Benutzer der tforterbiicher doch vor allem kennen und erkennen soli— ist sehr zu wamen. Im allgemeinen sind die deutschen Bedeutungen in beiden Horterbiichem auszugsueise nach dem Buden behandelt, jedoch in willkiirlicher Auswahl ohne Berucksichfcigung der Haufigkeit, was dem Butzen des Horterbuchs Abbruch tut. Die Wortfrequenz, deren Studium heute eine wesentliche Voraussetzung jeder lexikalischen Arbeit ist, hat hier zu wenig Beachtung gefunden (s.veiter unten die Abschnitte A I und A II). Freilich ist dem Autor zugute zu hal- ten, dass er fiir die Probleme der Wortfrequenz im Slonenischen so gut wie keine und im Deutschen fast keine Unterlagen zur Verfiigung hatte. So sind manchmal seltene — obsolete oder regionale — Bedeutungen vrahllos mitbe- rucksichtigt, was nicht nur nutzloses Material ergibt, sondem schlechter- dings Schaden stiftet, denn es wird der fur uichtigere Eintragungen so no- tige F-aum vergeudet. Ubertragene Bedeutungen sind kaum behandelt, trotzdem sie immer uichtiger werden, und das Verstandnis sogar gevrohnlicher Satze der Umgangssprache ohne eine gewisse Kenntnis iibertragener Wortbedeutungen und der Phrasen- semantik auf Schritt und Tritt stecken bleibt. So fehlt z.B. bei "Panzer" die Bedeutung "Tank". FremdwSrter sind zu wenig beriicksichtigt, z.B. fehlen, um nur aufs Gerate- wohl ein paar herauszugreifen: Kalfaktor, per pedes, Trieder, Trifolium, Triphthong, trist. Transitiver und intransitiver Gebrauch sind nicht bezeichnet. Es fehlen auch andere unerlassliche sjmtaktische Hinweise, z.B. bei "naprodaj = verkauflich": "nur pradikativ; oder die Rektion, z.B. "folgen (h. gefolgt) + dativ = ubogati koga". Beide Worterbiicher sind zu sehr blosse Glossare und berucksichtigen zu Me¬ ni g den Satzbau. A. Da s deutsch-sloifenische Borterbuch ii.A„.e verbessenmgbedurj. tigen .zin oragungen anzufiihren, ist wegen ihrer groš- sen Zahl unmbglich. Wir beschranken uns daher auf eine reprasentative Aus- wahl von ca» 120 Beispielen in vier Giuppen: I. Fehlende Stichworter, II. Uberfliissige Stichuorter, III. Unrichtige oder unzureichende Nortbedeutungen, IV. Misskonstruktiouen oder unrichtige Phrasenbedeutungen. - 31 - I. Fehlende Stichworter Das sind solche, die jedenfalls in ein solches Forterbuch gehoren und de- ren Mangel seinen Gebrauchsv/ert verringert. Ca. 50 Beispiele mogen, an- stelle einer viel grosseren Zahl, fur sich selber sprechenJ Amtszeit AuBenbordmotor Darbietung Entvickler Geschaftsstelle Kohlehydrat Liderung Musikkapelle Reichweite Schiittgut Streuung s tur Unstimmigkeit Ververfung Waschung weltweit Zuckerrube aufeinanderfolgend AusstoB D~Zug (!) Faust'bali, -regel Graberfeld Kuhlschrank (!) lohnend Pendler Schmiedestuck Sprengung Stromnetz tiefkiihlen unterentvdckelt (!) VertragspartIei, -ner Wechselkurs . Wunschdenken Zusammenlarbeit, -bau (!) Aufstellung Backhuhn Elternschaft fertiglen, -ungsstrafie Haushaltsgerat leiten Marktforschung recht haben (!) schnelltrocknend Streitkrafte Stromung (!) Umre chnungskurs Variable Waffens tre ckung Weichholz (!) Zahlungskraft Eine fliichtige Durchsicht dieser Beispiele zeigt, dass recht alltagliche Horter fehlen. Es liegt auf der Hand, dass es ohne diese (und viele ande- re gleich gelaufige) Stichworte anno 1970 dem slowenischen Arbeiter oder Schiller, geschueige denn einem Beutschlemenden mit hoheren Anspriichen, nicht jene Hilfe bieten kann, die es zu bieten berufen ist. Il.Uberfliissige Stichworter Bas sind entweder veraltete oder regionale oder so seltene Horter, dass sie schadlichen Ballast darstellen. Die Anwesenheit solcher obsoleter, mundartiicher u.a. Sonderformen gibt iiberdies dem nicht sehr gewiegten Be- nutzer (iand nur solche konsultieren das liorterbuch) ein unnatiirliches Bild des heutigen deutschen Wortschatzes. Aus dem ungemein umfangreichen Material dieser Art tvurden bloss ca. 25 Bei¬ spiele ausgewahlts Bannforst, -gut, -herr, ~wald, behaut: richtig "behauen" Drommete Fallahen (!) Frostler Kopfbrechen (statt Kopfzerbrechen) ~wart (s chweiz.!) Beizfalke entblitzen (!) Faustrohr (!) Gangbeine (!) Perron (statt Bahnsteig) -wasser Brante, Branke ergrausen Flaumstreicher himmeln (!) (fiir Pranke) - 32 - Rit ter-* von 30 Zusammensetzungen sind mindestens 14 uberfliissig Spierchen Stiokfluss = zaduka (beide Worter sind ungebrauchlich) Telegraphenbeschadigung (!) Tollsinn die Unbilde (!) unholdselig untermahlen verschmauchen Nappenvetter die ¥erbe (') Aucb hier geniigt dieser kurze Auszug von Stichwortem fur die Feststel- lung, dass Mer viele ganz ausgefallene Horter das Gastrecht erhalten haben« Es ist eine unzizlassige Ausseracktlassung der Vforthaufigkeit, wenn Mer dem deutsehlemenden, deutschsprecbenden und -lesenden Slowe- nen einerseits alltagliche iiTorter wie "D-Zug, leiten, Stromung, Reich- holz !l vorentkalten werden, uahrend er sich gleichzeitig mit Viortunge- heuem herumscMagen soli wie Abschiebling, entblitzen, Štraussmadchen, Tutchendreher, die Unbilde, die Rerbe" u. dgl, m., Rorter, die niemand gebraucht und kaum jemand versteht. III a Unrichtige oder unzureichende Wortb e deu tungen (u. -formen) Stichworter dieser Art sind leider besonders haufig. Hier sind nur 32 be- sonders bezeiehnende Eintragungen angefuhrt: - Abfahrt = auch "spust (smu5.)" ~ Abkommen = weder "rod" noob "vir" (Verwecbslung mit "Abkunft") - anordnen = aucb "razporediti, razvrstiti" - Aufsehlag = auch "pribitek" -* ausbauen = auch "sneti, ven vzeti" - austragens e» Streit = dobojevati, dokončati (nicht "poravnati")} auch = prirediti, imeti (tekmo) - beschallen = večinoma "zdraviti z ultrazvokom", le redko "ozvočiti" (= mit Lautsprecheranlage versehen") -- s. einspielen = se uigrati (nicht "izuriti se v igranju") - Freischiitz = čarobni strelec (nicht "prostovoljec"!) ~ Gewindebohrung = vzvojna vrtina (nicht "svedrina") - Eaarabschneiden ist undeutsch, richtig: "Haarschneiden" - Haltung = auch "ravnanje, stališče" - Helldunkel = nicht somrak, sondem clair-obscur (slikarstvo) - herausbringen = auch "izdelati za trg; objaviti; dognati" - Hiittenuerk =. auch železs,ma - knittem = gubati (nicht "se gubati"); die Bedeutungen prerekati se" und "prasketati" (knistern) sind unrichtig - ledern ubertragene Bedeutung = nicht "plehek", sondern "dolgočasen" - Massnahme = nicht "pravilo", sondem nur "ukrep" - Meisterschaft = auch "prvenstvo" - nuli und niehtig = nicht "prav nič vreden", sondem "ničen" - Posten = auch "postavka," - 3 chal1ge1ackter (?) ist "schallendes Gelackter" - 33 - _ Schauer = schon lange nicht mehr "gledalec, oglednik", sondern hat nur die utiri gen angegebenen Bedeutungen, plus = "prha" - Schmieralie ist eine Scherzbildung, uberdies veraltet - Schuss = auch "spust (smuč.)" - Sinn = auch "smisel, smer, nagnjenje" - strahlen = auch "sevati"; "žarčiti" ist unsiowenisch, und "se lesketati" = schimmern, glitzem - Tragweite = domet (streljaja), ubertrag. = daljnosežnost, pomembnost - ungehcfft ist veraltet fiir "unverhofft" - Unterlage = auch "dokazna listina" - vordringlich = prvenstven, prioriteten; die Bedeutung "vsiljiv" ist total veraltet - Zahnradpumpe = zobata črpalka, nicht "črpalka za zobnike" (!) Wie schon diese wenigen Beispiele zeigen, ist die Semantik sehr oft zu kurz gekommen: Teils fehlen wichtige Bedeutungen, teils sind falsche Be- deutungen eingetragen. Zuweilen ist auch die deutsche (oder šlowenische) ¥ortform unrichtig. IV. Misskonstruktionen oder unrichtige Phras enh ed eu tun gen Aus vielen Eintragungen vrurden nur die folgenden 16 Beispiele zusamen- gestellts abs "Hut ab!" hat fast immer ubertrag. Bedeutung = "vsa čast!" und nicht = "odkrijte se!" absehen: Die Konstruktion "auf e. absehen", die nach dem Worterbuch "meriti (gledati) na kaj" bedeuten soli, gibt es nicht, sondern nur: "Es ist (er hat es) auf ...ahgesehen". Daher ist auch "sie hat auf sein Geld ahgesehen" undeutsch; richtig: "Sie hat es auf s. G. a." anheten = moliti koga ali kaj, nicht = h komu anriechen es jd. anriechen = "kar čutiti, da je (ali bo) to storil", und nicht = "po duhu ga poznati" (!). tfberdies fehlt der Zusatz "po .domače". Aufhebens machen von (oder "um", aber nicht "mit"!) jd. oder e. = onegavi¬ ti, se važnega delati z, aber nicht = "veliko govoriti o". heantworten = nicht "odgovoriti (nekaj)", sondern "odgovoriti komu kaj"; siehe unten "verstandigen". beilegens "s. ein ¥eib beilegen" ist grob burschikos und wer diese Wendung etwa in einem seriosen Sprechtext oder Dokument gebrauchen mirde, hat te einen unervainschten Heiterkeitserfolg. Hi er ist ein Schulbeispiel fiir die Unerlasslichkeit der Bezeiohnung "familiar" im Nčrterbuch. Bord: "an Bord legen" ist eine unmogliche Konstruktion und bedeutet wedar "pristati" noch sonst etwas. "Pristati" = anlegsn. - 34 - Haare auf den Zahnen haben = "biti osoren in trmast", nicht = "imeti na¬ mazan jezik". irgendj "wenn ess irgend jemand kommt" ist undeutsch; das "es" ist zuviel. Satzs "in einem Satz austrinken" ist undeutsch; ricbtigs "Auf einen Sitz a." (Wabrscbeinlich wurde diese Uendung vermischt mit "in zwei Sat zen war er draussen", doch dem unschuldigen Benutzer des Uorterbuchs niitzt das nichts. schneidens "Mir schneidet im Leib" ist undeutsch. Richtigt "jis_ schneidet mir im Leib". Die fehlerhafte Verwendung des "es" (s. auch oben unter "irgend") und das Ueglassen des "es", trotzdem es notig ist, sind besonders charakteristische Slowenismen im Deutschen und vrerden im Unterricht alier Stufen sorgfaltig ausgemerzt. Um so weniger passen sie in ein Uorterbuch. 6ntemehmen = nicht "pod streho vzeti", sondem nur "pod pazduho vzeti" e. vereinbaren = nicht "dogovoriti se", sondem "dogovoriti nekaj". • verstandigen = nicht "sporočiti (komu kaj), sondem bloss "obvestiti (ko¬ ga o čem)"; "sporočiti" verleitet hier den Leser zur Misskon- struktion (siehe oben "beant,worten"). Leider sind solche Falle syntaktischer Achtlosigkeit in diesen Forterbuchem haufig und lassen den Benutzer beim Satzbau im Stich, d.i. gerade beim di- rektesten ¥eg zum Sprechen und Verstehen der fremden Sprache. Das ¥orterbuch bietet namlich ein Verbum, bleibt aber die Rek- tion schuldig. Es ware ein geringeres Ubel, das Zeitvrort weg- zulassen, denn schliesslich gibt es oft noch Synonyme. ¥enn aber dem Benutzer immer v/ieder falsche Konstruktionen nahege- legt v/erden, ist der Schaden grosser. wiedergeben: das Beispiel "der Schmerz hat sich wieder gegeben" ist aus der Duden-Rechtschreibung beigefiigt, leider ohne das dortige gesperrte "aber", und dadurch wurde aus der Dudenschen Mahnung eine Verwirrung des Leserss Falls er nicht schon sehr sattelf est ist (und dann braucht er das Uorterbuch nicht mehr), vermengt er hier Ausnahme und Regel und kennt sich iiberhaupt nicht mehr aus. ziehen; "s.e. zu Gemute ziehen" ist heillos veraltet. Die heutige Uendung lautet: "s. e, zu Herzen nehmen". Die meisten Phrasen in dieser Giuppe sind Fehlkonstruktionen; ein paar andere sind unrichtig iibersetzt. In einem Ubrterbuch. sind beide Abarten schadlich. B. Das slowenisch-deutsche Ubrterbuch Aus den iibera-is^zahlreichen problematischen Eintragungen konnte nur ein Bruchtedl^ jdejr Ralle ^jte_r A R zur Illustrierung he ran ge z o gen v/erden.' Sie sind in folgenden drei Gruppen angeordnets X. Fehlende Stichworter II® Unriohtige oder unzureichende Uortbedeutungen Ixl. Misskonstruktionen oder unrichtige Phrasenbedeutungen. - 35 - I, Fehlende Stichw3rter Hier sind deren 45» die wohl in dieses Rorterbuch aufzunehmen waren. Die volle Anzahl der leider abwesenaen Stichw6rter ist viel hoher. (Auf eine Untersuchung der uberflussigen Stichwbrter dieses ¥orterbuches musste verzichtet werdenf deren Anzah.1 wiirde jedenfalls ausreichen, die Gruppe B I zu kompensieren.) pršut Schon ein Blick auf die Fachgebiete dieser wenigen Muster zeigt, dass der Hortschatz der modernen Spraohe hior zu kurz gekommen ist. Il.Unri chtige oder unzureichende Wortbedeutungen Wir gehen 24 aus der weit hoheren Anzahl solcher Beispiele - častit = auch "ehremrert"; nicht "ehrenvoll" - delovati = Wirkung haben§ "die ¥irkung hahen" ist undeutsch - dodaten = zuslltzlich, nicht "nachtraglich" - domači po domač8 = auoh "vulgo" - dosloven (fur "w3rtlich" usw.) ist unslovenišch. Hichtigs dobeseden ' - dotioen = dotikal en "Beriihrungs-''; dotični (hier falsch eingetragen als "dotičen") fiir "betreffend" usw. ist unsloveniseh! Riehtigs "tisti". - izselitev = auch Aussiedlung ~ kader = auoh Jungarbeiter-(schaft), Nachwuchs-(kraft) - korec = (votlak)j Hohlziegels richtigi "gevolbter Dachziegel" - krma = auch Heck (des Schiffes) - ljudski = nicht "vblkisoh" - morija = auch "odes Gerede" - 36 - - mostiščar = Pfahlbauer gehbrt unter Deklination 14, nicht 21! - odpluti = auslaufen; "aussteuem" in dieser Bedeutung iat obsolet (heute = balo dati) - opraviti = auoh ablegen (Priifung), ausiiben (Funktion) - peč = auoh Fels(wand) - pereč = auch "dringend" - perspektiven = auch "langfristig" (Plan) - plašnica = Soheuklappe; "Schreckklappe" ist undeutsoh - poniglav = tuckisch, verschlagen (nicht "schalkhaft") - pravi = auch !l echt" - prav ima = er hat recht, nicht "er ist recht daran" - pravilnik = auch "Statut"; nicht "Geschaftsordnung" - prizadejati = auch "beeintrachtigen" češ (diese interessante Partikel hat immer den Beistrich vor sich, nach sich aher hesser keinen!) Ihre Verdeutschung durch "angeblich, vorge- hlich" ist unrichtig; "češ (da)" fiihrt subjektive Griinde an und be- deutet: (1) bei Handlungen : = in der Meinung, aus dem Gefiihl heraus, dasss = mit der Begriindung, dasss = unter dem Vorwand, dasss (2) bei Ausaagen und Fragen s = dahingehend, des Inhalts / dasss z.B.: Škodoželjno me je gledal, češ, ti tudi trpiš ' Miren je, češ, ne bojim se vas, hodijo tja, češ, tam je vsega dovolj zagrozil jim je, češ (da) naj se pa¬ zijo, vprašujejo, češ, zakaj neki? Auch hier betreffen fast alle Schnitzer die moderne Alltagssprache. III. Mi s s k o n s t rukti onen oder unrichtige Phrasenbedeutungen Es folgen funf Beispiele solcher richtigzustellender Konstruktionen oder Phrasen. - diplomirati = intrans."ein Diplom erwerben"| trans. jemand diplomieren , jemandem ein Diplom erteilen; "diplomieren" in intransit. Bedeutung ist undeutsch. "Diplomiran" = "diplomiert", "Diplom-". - goreti: lica ji gorijo "ihr brennt das Gesicht" ist undeutsch. Bichtig: Sie ist errotet - izvajati: beseda se izvaja iz nemščine = "das Wort leitet man aus dem Deutschen" ist undeutsch. Richtig: d. W. leitet man vom Deutschen ab" “— 37 - - ob: ob berglah hoditi: "auf den Kriicken gehen" ist undeutsch. Richtigs "auf Kriicken gehen". - prebivati = wohnen (in ...), nicht "bewohnen" (mit dem Nenfall). (s. oben A IV "verstandigen" G. Z u s a m m e_n_f a s_s u_n g Viele der angefuhrten Sehnitzer sind besonders gefEhrlich in einem borter- buch, denn dort darf der Benutzer musterhafte idiomatische Sprachformen erwarten. So sind beispielsweise die unrichtige Neglassung oder Verwendung von "es" (siehe z.B. A IV "schneiden") oder des Artikels (siehe z.B. B II "delovati" ? B II "ob") empfindliche Verstosse gegen ein verstandlich.es Deutsch. Bei der nSchsten Neuauflage beider Bande waren deshalb alle Pehler der angedeuteten Arten zu beheben, damit diese beiden heutzutage so sehr be- notigten Worterbucher ihren Zweok erfiillen konnen. Dr. Janko GOLIAS TRI SLAVKE BESEDE 0 PREVAJANJU Aeh es ist dolmetschen ja nicht eines jeglichen Kunst! Es ge- horet dazu sin recht frum, trsu, vleisig, forchtsam, christ- lich, geleret, erfarn t geiibt hertz! Martin LUTHER Some hold translations not uhlike to be the wrong side o.f a Turkish tapestrj. James HOWELL (1594 - 1666) Translations are at best an echo«, George BORROW (1803 - 1881) VI - 38 - NOS DlCTIONN'AIRES Dans le cadre de notre publication periodique "MOSTOVI" - qui ne^parart helas! que de tempe k autre en raison de nos modestes possibilites, grace & l’activite benevole de nos membres les plus actifs -, nous avons decide de parier aussi des difficultes que nous rencontrons lorspue, en tant que traducteurs scientif’iques et techniques, nous prenons en mains nos dictionnaires. Des articles ont dejž, rediges par quelques-uns de nos col- lfegues pour les langues slovene, serbo-croate, anglaise, allemande et d’autres. Nous poursuivrons done cette tache difficile mais utile par des observations sur les dictionnaires slovfene—fran^ais et fran^ais—slovfene ezistants. Nous pensons que ces remarques seront interessantes pour nos membres et aussi pour d’autres connaisseurs et utilisateurs de nos dic¬ tionnaires. II convient de souligner d’abord que les dictionnaires slov&ne-fran^ais et fran^ais-slovfene, dont nou3 nous servons, datent d’avant la guerre et qu’ils n’ont ete que legerement remanies et quelque peu completes lors des nouvelles editions d’apr&s la guerre. Nous respeetons hautement les efforts foumis par les auteurs laborieux et consciencieux qui ont mis . dans leurs dictionnaires tout leur savoir et les acquisitions de leurs longs travaux. Dans le present article et dans ceux qui suivront au fur et & mesure de notre publication, nous parlerons done - comme il se doit & une critique bien intentionnee et qui ne veut rien enlever a la valeur du travail accompli - de ce qui manque aujourd s hui dans ces dictionnaires dans notre periode modeme si active, si developpee, surtout pour le tra- dueteur exigeant qui cherche ce qu’il ne sait pas lui-meme. De ce point de vue s nous constatons qu 5 il manque k ces dictionnaires beaucoup de mots et d’expressions techniques d’ordre general - on ne peut ici evidemment entrer dans les details — et cela dans uno plus grande mesure encore dans le dictionnaire slovdne-fran^ais. Les dictionnaires ont par ailleurs des mots vieillis qui ne s’emploient plus et parfois le sens n’en est pas Men deiini en traduction ou mesne inexact» Nous nous rendons compte oue la tache entreprise est ingrate, mais nous sommea surs que nos efforts se— ront compris de nos leeteurs, parce qu’ils sont dietes par de bonnes in- tentions. Dans cet article, destane surtout h introduire ceux qui suivront, nous ne ferons qu entamer un des dictionnaires. Les articles k venir en englobe— ront des tranches plus importantes. La lettre a, devrait etre plus detaillee et etoffee de quelques expressions montrant les differents sens du a slovene. II conviendrait aussi d’inserer ici le sens des deux a slov&nes - note 3 de musique: = la majeur ou difcse et a^-mol = l a min eur ou bemol, qui ne sont pas toujours evidents! Abisalon = abyssal manque. On pourrait y ajouter: abisalna globina = profondeur abyssale et abisalni sedimenti = sediments abyssaux. 39 Ablaktacija med. » sevrage manque. Abrazija , abrazijski manquent. Abrazijski pribor = instrument abrasif. Absentirati se se signifie pas: s’absenter, mais s’en aller, ne pas parti- ciper, se soustraire. Absolvent = oelui qui a acheve ses etudes - manque. Absorpcija , absorpcijski, absorptiven, absorptivnost - manquent. On pour- rait y mettre comme eremple: absorpcijski hladilnik = refrigerateur A ab- sorption, a, spektrum = spectre d’absorption. Abstrahiranje , abstrakcija = abstraction manquent. Absurd = absurde, absurdite manque. Privesti do absurda = pousser A 1 ’ absurde. Acetat = acetate, acetalen = acetique, acetil = acetyle, acetilenka = lampe A acetylbne - manquent. Aciden = acide, acidnost = acidite manquent. Acidnost želodčnega soka = acidite gastriaue. Adekvat = equivalent, adekvatnost = equivalence, conformite - manquent.~ Administrator = administrateur, gerant, employe de bureau - manque, de meme que administratorka = employee de bureau. Adresant = expediteur manque. Adsorbčnt = adsorbant, absorbiranje = adsorption,adsorbirati, absorpcija, absorptivnost - manquent. Aerodinamičen , aerodinamika = aerodynamique, aerofotografija = photo aerien- ne, aeroklub = aero-club, aeromiting = meeting d’aviation - manquent. Afekt ne veut pas dire affection, mais seulement emotion et passion. V afektu = dans im mouvement de passion. Afektiven = affectif, passionne, passionnel et efektivnost = affectivite, sensibilite - manquent» Afera n’a pas le sens de affaire en franpais, mais d’affaire malpropre, louche, d’evenement facheux. On dit: politična afera = affaire politique, spijonažna afera = affaire d’espionnage. Mais - comme nous l’indiquions dans notre introduction - nous nous en tiendrons 1A pour aujourd’hui, en demandant toutefois A nos membres inte- resses par ce genre de travail et aussi A d’autres connaisseurs de nous soumettre leurs propres observations A ce sujet. Viktor JESENIK et Narcis DEMBSKIJ VII - 40 IL TRADUTTORE TECN1C0-SCIE1TIFIC0 SLOVMO E GLI STRUMENTI A LIJI A PISPO- “ ~~ SIZIONE PER IM CORRETTO LAVORO Dl TRADUZIONE Gli strumenti piu convenevoli - come ben si sa - guando il traduttore teč¬ ni co-scientifico abbia ad affrontare una traduzione di un tema della scien- za o della tečni ca da una in un J altra lingua, consistono prima e poi nei vocabolari e nei dizionari. Questi strumenti al traduttore tecnico—scien— tifico risultano indispensabili anche, se £gli sia un perfetto conoscitore delle lingue trattate e disponga di cognizioni filologico-grammaticali ed in genere letterarie. La scienza e la tecnica del giorno d’oggi in fatto di traduzioni da una in altra lingua, richiedono moltissimo di piu di guanto si possa trovare in um cervello umano. Nel differenziare i prefissi che si propone un vocabolario oppure un di- zionario, vediamo innanzi tutto che il primo raccoglie generalmente in or- dine alfabetico le parole e le locuzioni di una determinata lingua, alle quali vengono poste in corrispondenza le eguiValenti di un’altra lingua o anche di altre lingue, gualora si tratti di vocabolari plurilingui, mentre il secondo consiste in un’opera, nella guale - pure in ordine alfabetico - sono raccolti i vocaboli e le dizioni di una determinata lingua, nella .. guale stessa lingua ne viene spiegato il significato e nella maggior parte dei časi, ne e formulata anche la derivazione etimologica del vocabolo. Il dizionario risulterž, sempre di grande utilita nei časi specialmente, in cui il traduttore mene a trovarsi al punto di non conoscere il significa¬ to di un termine, evenienza che non di rado gli accade nei suo lavoro e, che anzi egli pub incontrara ad ogni suo passo. Dna delle apecialith dei dizionari tecnico-scientifici consiste nell’essere bilingui — molte volte anche plurilingui — nei senso che in una loro prima parte ad ogni vocabolo o dizione viene apportato il corrispondente termine in altra lingua o in altre lingue, mentre nella loro seconda parte il pro— cedimento risulta inverso, Ambidue le parti che in alcuni časi formano due volami a sb sfcanti, rappresentano in effetti due opere che abitualmente so¬ nc tenute in un’unica legatura. 01 tre gli strumenti teste citati asistono i cosidetti "Dizionari figurati", dai gucvli si possono trarre rrsultati piu o meno vantaggiosi. I dizionari figuraoi meglio si dovrshbero includere nella gainma dei vocabolari* Di es~ >*ers dizionari essj, se ne potrebbero vantare soltanto nei senso figurati— vo, j.n quanto cio« il significato dr un^espressione non viene formulata in parole, bensi figurativamente, ciob per mezzo di immagini praticamente il- lustranti i vari aspetti di guanto ci h conosciuto (piu o meno), dando tut- tavia la preferenza alla terminologia professionale, dei mestieri, ma non tanto esaurientemente a guelle delle scienze e della tecnica. Dalla mia modesta, ma tuttavia multidecennale esperienza di traduttore dei piu disparati testi, posso bene insistere che i dizionari figurati sono si - 41 - risultato di grande assiduitb. e di discreta praticitb, se usati da un tra- duttore di perfetta padronanza delle lingue ohe va egli a trattare, e di una non indifferente esperienza pratica che egli potrb. conseguire soltanto ed appena aopo lunghi anni di conscienzioso ed assiduo lavoro. Ammetto di essermi troppo dilungato con questo mio preambolo circa i voca¬ bolari e dizionari, ma in via di fatto si pub facilmente discernere che i succitati strumenti rappresentano per il traduttore tecnico-scientifico gli espedienti di risorsa piu importanti nel lavoro di traduzione, ciob di una "corretta traduzione". Molte volte purtroppo anche questi espedienti non riescono ad. essere soddisfacenti. Per associazione d’idee mi vengono a questo punto in mente e mi sembra me- ritevole di farne menzi one, le traduzioni di - per cosl dire - pseudotra- duttori o sedicenti traduttori di provata incompetenza o di ignoranza - co- me dir si voglia - non solo di cognizioni tecnico-scientifiche, ma anche delle piu elementari nožioni linguistico-grammaticali, i quali senza la mi- nima coscienziosith individuale si cimentano ad affrontare traduzioni in e da lingue straniere. Tali pseudotraduttori anche per carenza di una cultu- ra generale, si affidano incoscientemente ai vocabolari di lingue stranie¬ re, riportanti per ogni determinata parola una ricca varietb. di termini e di diversi sinonimi, che - come ben possiamo sapere - nel loro consunto significato, non sono fra di loro di ima assoluta identicitb, di senso. II risultato di tale "faticoso lavoro" h sempre un lavoro non avvertito dalla coscienza del traduttore, b im lavoro semplicemente impostato e - mi si perdoni 1’espressionc - un lavoro da ciarlatano. Nell’intento di giungere al sodo, ciob allo scopo prefissomi col presente ragguaglio, sar S. assolutamente ovvio rammentare che nei confronti di esau- rienti e ben conformati strumenti di appoggio al traduttore tecnico-scien¬ tifico, ciob di vocabolari e di dizionari tecnico-scientifici bilingui (in- tendo con cib lo sloveno ed altra lingua e viceversa), qui da noi nella Slovenia la situazione b davvero imbarazzante. Liberamente dobbiamo riconoscere, che da noi gli strumenti tecnico-scienti¬ fici bilingui, se non nulli, sono realmente ristrettissimi. Possediamo si, alcuni vocabolari sloveno-italiani ed italiano sloveni che nella maggior parte sono vocabolari della lingua parlata, ma comunque parzialmente anti- quati, cosiche, se non del tutto, almeno in alcuni riguardi, piu non ris- pondono alle moderne dizioni del giomo d’oggi. Sono opere buone fino ad un certo punto, ma non esaurienti, in quanto per la parte riferentesi alla terminologia scientifico-tecnica ben poco vi ci si trova. "C’b .di tutto, ma quanto si sta a cercare, non lo si trova!" E questo lo sentiamo giomal- mente dai traduttori, ed b la pura veritb.! L ? opera che meglio si avvicina al necessario, di cui ne sente bisogno il traduttore scientifico-tecnico sloveno, b indubbiamente l’encomiabile "Di- zionario di tečnica generale" (SploSni tehniški slovar) redatto dalla Com- missione di terminologia tečnica deli’ "Accademia delle scienze e delle arti della Slovenia" (Slovenska Akademija znanosti in umetnosti), ma anche - 42 - cmesto-soltanto in lingua slovena. L’opera risulta tuttavia utilissima ne senso, che essa ci chiarisce 1’essenzialitb, 1’impiegabilith, ll signifi- oato in genere ed anche qualche volta la derivazione di termini tecnico- scientifici«, Anche, se la materia vi viene trattata soltanto in lingua slo- vena, il dizionario ci pub cib nullameno eccellentemente servire per darci l’idea del preciso significato di ogni dizione tecnica o scientifica. Fra i vocabolari plurilingui possiamo annoverare il "Vocabolario elettro- tecnico sloveno" (Slovenski elektrotehniški slovar) nell’edizione della "Lega elettrotecnica della Slovenia" (Elektrotehniško društvo Slovenije), comprendente fino al momento 12 volumetti di complessive 1400 pagine di te¬ sto in ottavo, il quale - come previsto-verra successivamente completato da ulteriori 4 volumetti. Il vocabolario comprende la terminologia elettrotec¬ nica, raccolta in gruppi e sottogruppi a seconda dei vari rami della mate¬ ria e ciob in ben sei lingue (sloveno, serbocroato, francese, inglese, te- desco ed italiano). Il vocabolario riesce nella maggior parte di časi a coprire la funzione di "dizionario", in quanto ci s vela con adeguate spie- gazioni l’essenza, le proprieth e gli scopi di varie materie, di singoli dispositivi e di apparecchiature, L’opera si pub assolutamente classifica- re ottima ed utilissima per il traduttore tecnico-scientifico, ma quasi soltanto per le traduzioni di testi del ramo elettrotecnico. Per concludere, dobbiamo riconoscere che agli effetti del patrimonio di strumenti pratici, di cui il traduttore sloveno di temi tecnico-scientifi- ci potra disporre, facendone diretto uso dalla lingua slovena in quella italiana o viceversa, sta purtroppo tutto qui. La situazione b alquanto migliore in Croazia, dove vi esistono dizionari tecnici bilingui. Per traduzioni del genere tecnico-scientifico in Slovenia, oppure meglio detto, per il traduttore tecnico-scientifico, altro non resterb nel limi¬ te di traduzioni dallo sloveno in italiano o viceversa, di conoscere un , altra lingua straniera, in ispecie il tedesco o 1’inglese, con l’aiuto del- le quali lingue il traduttore potrb trovare 1’interpretazione terminologi— ca in italiano o in sloveno, ma sempre tramite l*appoggio di dizionari ita— liano-tedesci o inglesi e viceversa. Perche si possa ottenere la migliore interpretazione di un termine da un’ analisi etimologica, devo insistere che circa la conoscenza delle radici, da cui deriva il significato di un termine, ciob dal greco e dal latino, davvero non sarh mai superfluo avenne conoscenza almeno nel senso fonda— mentale. Non essendo qualche volta soddisfacente nemmeno il sistema di consultazione di vocabolari e dizionari in altre lingue onde raggiungere 1’interpretazio— ne giusta in itailiano o in sloveno, altro non ci resterb che rivolgersi a periti della materia (se necessario anche al^estero), quando ciob ignoras- simo il significat/O di una dizione, lo scopo di un macchinario, di un pez- zo dello stesso e c.v.anche dopo aver consultato tutti gli strumenti dispo- nibili. A che cosa dun.que il traduttore tecnico-scientifico sloveno deve aspirare - 43 - a possedere per alleggerire il suo lavoro? In ogni modo dovrh disporre di un adeguato dizionario bilingue sloveno- italiano e viceversa, e parallelamente tedesoo ed anche inglese alio scopo comparativo dei significati, Quando ci potremo vantare di avere una simile opera? Quando nascerh per gli Sloveni un "Marolli", un "Guarnieri", i "Meyer-Orlando", un "Denti"? Vinko FURLAU VIII POVZETEK Dosedanja poročila naših članov o slovarjih med slovenščino in štirimi tuji¬ mi jeziki (gl. spredaj članke IV - Vil) niso posebno ugodna. V srbskohrv.-slovenskem slovarju manjkajo nekatere vsakdanje besede; hkrati ta slovar vsebuje zelo številne turcizme, ki so za široko rabo večinoma ne¬ potrebni; nima pa tujk, ki so v vsakdanji rabi, npr. auto, automat, elektri- čan, električki, eventualan, kaučulc, milijun, specijalan, turista in mnogih drugih, čeprav so nekatere teh tujk v slovenščini podobne, so potrebne že zaradi različne pisave; sploh pa je za orientacijo bralca nujno, navesti ce¬ lo identične tujke, npr. kapital, motor, praksa, sicer bo sklepal, da je ni. - Pomeni so ponekod pomanjkljivi (npr. "istupati" tudi = se odlikovati). V nemško-slovenskem in slovensko-nemškem slovarju manjkajo nekatera potreb¬ na gesla, druga spet so odveč; semantika je pogosto netočna ali nepopolna in v frazeologiji je precej napak. Glede italijanskih slovarjev naš sodelavec v tej seriji ocen nazorno opisu¬ je težave znanstvenega in tehničnega prevajanja med italijanščino in sloven¬ ščino, češ, potrebno je znati še tretji jezik, npr. nemškega ali angleškega, in s posredovanjem njegovih slovarjev najti italijanski izraz (in narobe). Že iz te ugotovitve sledi, da sodobnega slovensko-italijanskega in italijan- sko-slovenskega slovarja sploh še nimamo. Podobno je stanje s francoščino; tudi v teh dveh slovarjih je več zastare¬ lih izrazov in premalo vsakdanjih modernih besed. Daša poročevalca sta v prispevku VII te serije šele objavila pripombe glede dela gesel z začetnico "A"; že iz teh se vidi šibkost opore, ki jo slovarja dajeta prevajalcu. Iz vseh teh ocen zelo številnih diskusij z najbolj izkušenimi našimi kolegi in še iz dolgoletnih izkušenj dobro poznamo to nerazveseljivo stanje. Vendar moramo ugotoviti, da tega ne gre' pripisati zgolj avtorjem slovarjev, saj opravljajo zelo težavno leksikografsko delo z neznatnim gmotnim učinkom. In če strnemo opažanja, moramo reči, da pri nas sredstva, investirana dozdaj v slovarje, še zdaleč ne zadostujejo. Že zelo dolgo ni več en sam avtor kos izdelavi tudi le manjšega ročnega slo¬ varja. Danes je to povsod stvar ekip. Z dmge strani pa se nam zdi, da 3 ® na¬ men naSih leksikografov fcoleg tega, da si sploh upajo sami izdelati rokopis sodobnega slovarja) preveč usmerjen v sestavljanje nekakšnega muzeja ali arhiva besed, ne glede na _ . 1. sorazmerno pogostost, zlasti na tehničnem (in ne več toliko na humanisti¬ čnem) področju, 2. precizno pomenoslovje, 3. sodobno sintakso in frazeologijo. Skratka, ti avtorji se verjetno premalo ozirajo na potrebe bralca, pisca, prevajalca tujih tekstov: namreč to, da.se hitro, zanesljivo in dovolj ob sežno orientira. Zato seveda potrebuje sodobne slovarje, ki upoštevajo snov¬ na področja, prenesene pomene, tujke in moderno frazeologijo - vse to s pri¬ mernimi grafičnimi pripomočki. Dokler se tega ne bomo držali, ne bomo pač imeli praktično uporabnih slovar¬ jev (ne le glosarjev) za dobo, v kateri živimo. ŠE DVA ODMEVA NA "NAŠE SLOVARSKE TEGOBE" V TT 19.sept.1970 (str.23 "Koliko baby beefa") se je prof. J.Gradišnik ("J.Likar") dotaknil prvega članica v "Mostovih" št.6. "Kadar skušamo na¬ rediti kompromis", pravi, "nastajajo oblike kot sta stevard in stevarde¬ sa". Naš argument, češ da SP vendar ima pravilni "ju" v več tujkah, tukaj pa barbarizem, ki bo težko razumljiv na mednarodnih ladjah in letalih, avtor zavrača, ker pač "mnoge tuje izraze prilikujemo svoji govorici". Bili bi hvaležni za razlago, po čem je izreka "stevard" namesto mednarodne izreke "stjusd" prilikovana slovenski govorici in zakaj potemtakem ne govo¬ rimo še Nevjorlc, Nevton, Stuart, ampak (po SP) pravilno Njujork, Njutt>n, Stjuat? Edino zato ne, ker je SP pravočasno predpisal in objavil te tri iz¬ govarjave, na stevrard /stjuad/ pa je SP preprosto pozabil in se je zato o- hranila tista izgovarjava, ki jo človek uporablja, če ne ve za boljšo, nam¬ reč "beri, kakor je napisano". Zakaj so pri SP znali za pravilno izreko Stuart /stjuat/, za steward /stju&d/ pa ne, to je problem SP - ne naš, ni¬ ma pa nobene zveze s kako "slovensko govorico" in prilikovanjem, nasprotno: izgovarjava stevard gre pač po črki in se ne prilikuje mednarodni izgovar¬ javi. Barbarizma "beri, kakor je napisano" (ki ga tukaj transkripcija, žal, sankcionira) pa res ne gre braniti s "slovensko govorico". N r °f". J.Gradišnik je v "Delu" i 3 .nov.i 969 (Pisma bralcev) začel sestavek o izgovarjavi tujih imen s točno ugotovitvijo, da za to vprašanje "verjetno ne bi našli navodil med našimi jezikovnimi pravili" končal pa (po osmih stavkih) z izjavo, da "ima vsak jezik pravico, da tuja imena v svoji rabi prilikuje svojim jezikovnim pravilom". Menimo, da si s to pitijsko razlago ne moremo nič pomagati: pravil namreč ni, imamo pa pravico, da tuja imena prilikujemo svojim pravilom - ki jih ni! - 45 - Drugi, glas je izšel v "Naših razgledih" 11 .dec.1970» lam Kat.Gruden med drugim težko verjame, da ho barbarizem "gabarden" kdaj zamenjala pravilna "gabardina". Mi pa menimo, da ga je že, saj šolani Slovenci večinoma govo¬ re gabardina, ker vedo, da to obliko rabijo vsi evropski jeziki, ne le iz¬ virna francoščina. Glede stevarda gl. članek "Naše slovarske tegobe III" v tejle številki. JEZIKOVNA OKUŽBA ("Delo, 23. oktobra 1970) Tajnik republiške konference SZDL Hrvatske Antun Krajnovic^je v pogovoru z novinarji dejal: "Mi politiki že govorimo takšen žargon, da bi potrebovali prevajalca; vi novinarji pa ate tu¬ di že tako okuženi, da ne znate več pisati razumljivo za naj¬ širši krog bralcev!" Na to je eden izmed novinarjev rekel: "Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si ..." NOVE KNJIGE V DRUŠTVENI KNJIŽNICI Eugen Wuster: Internationale Sprachnormung in der Technik, besonders in der Elektrotechnik. Dritte, abermals erganzte Auflage. H. Bouvier u. Co. Ver- lag, Bonn, 197° Fachubersetzer fiir die deutsche Wirtschaft. 2. Auf¬ lage. Bundesverband der deutschen Industrie E.V. (BDI), Koln, 1967 Kako deluje? I. Tehniška založba Slovenije, Ljublja¬ na, 1970 Karl Duch: Handlexikon der Kochkunst. Erklarung der Speisen in Deutsch, Franzosisch, Englisch und Italienisch. Rudolf Trauner Verlag, Linz/Donau, 1969 Marjan Mušič: Arhitektura slovenskega kozolca. An¬ gleški prevod: Dr. Janko Golias. Cankarjeva za¬ ložba, Ljubljana, 1970 The Flow of Oil. A Diagrammatic Survey of the Petro¬ leum Industry. The Shell Petroleum Company Limited, London, 1955 Darilo W.F. van Asbeck: Bitumen in Hydraulic Engineering. Shell International Petroleum Co. Ltd, London, 1959 Darilo W.F. van Asbeck: Le bitume dans les travaux hydrau- liques. Traduit par Jean Schmitt. Dunod, Pariš, 1962 Darilo W.F. van Asbeck: Bitumen im Wasserbau. Ubersetzt von R. Dempwolff. Shell Petroleum Co, Ltd, London, 1955 Darilo Savremeni književni prevodioci Jugoslavije. Savez književnih prevodilaca Jugoslavije, Beograd, 1970 Darilo Autorska i srodna prava. Zbirka zakona i konvencija. Jugoslovenska autorska agencija, Beograd, 1970 Darilo din 288,10 78,80 210 ,— 136,50 Darilo - 46 - 29.jan.1971 je Društvo književnih prevajalcev Slovenije priredilo v prosto¬ rih Društva slovenskih pisateljev večer o temi "Nekaj misli o sodobnem slušnem jeziku". Dr.Janko Golias je podal naslednji referat: NEKA.T MTSLI 0 SODOBNEM SLUŠNEM JUZIKU .... sem se namenil razgrniti pred vami. To so opažanja,ki so se nabirala mnogo let in veljajo za vse sodobne jezike; za slovenščino morda se malo bolj. Prevajalec in tolmač se posebno intenzivno zavedata globokih razlik med govorico, akustičnim jezikom, in napisanim, optičnim jezikom. Prvi je bolj neposreden: potuje od govoril oddajne osebe do ušes sprejemne osebe. To je jezik radia, televizije in zvočnega filma, odra in sodišča, pedagoške in politične retorike. Drugi je jezik pismenk, gest, mimike in pantomimike, nemi jezik knjige. Ena največjih človeških iznajdb je bilo primitivno premagovanje daljave s sporočilom, poslanim po slu, in premagovanje časa z anali, hranjenimi na častitljivem kraju. Obsežno bi lahko razpravljali o koristi - in nevarno¬ sti - iznajdbe pismenk, o daljnosežnosti tega koraka iz neposredne akusti¬ ke v posredovalno vlogo konzerviranega jezika. Naj zadostuje kratka simplificirana antiteza: slušni jezik je prazačeten, časoven, gibčen, čustven, romantičen. Njemu ustrezajo: glasba, ples, lepo¬ slovje, in med poustvarjanji: igra in balet, pa še: pouk in debata. Slušni jezik imenujemo ŽIVO GOVORICO. Optični jezikovni izraz je prostoren, statičen, hladen, bližji znanosti in tehniki; ustrezata mu: likovna umetnost in arhitektura. Nekatere razlike med obema so v tisočletjih nekoliko zbledele. Vendar se slušni jezik danes širi in krepi. Nocoj bi vas rad soočil z nekaj oznakami ali odlikami slušnega jezika, ki jih sodobni človek rad - v svojo škodo - pozabi. Prvič. V jezikovnem izražanju je govorica starejša oblika. Človek je spre¬ govoril mnogo mnogo prej,preden je začel pisati. Danes pa preradi odrivamo slušni jezik kot nekako primitivnejši in manj pomemben. To je vpliv klasi¬ čnega izročila ( scripta roanent") in tevtonske vzgoje: "Er spricht wie ein Buch" je pohvala, medtem ko je pomen angleškega "bookish" malone nasprotje te miselnosti. Kako dobro pravi Goethe z ironijo: "... denn vras man schwarz auf weiss besitzt, kann man getrost nach Hause tragen"! Slovenci od nekdaj zelo čislamo knjigo; povsem upravičeno, seveda. Majhnemu narodu je knjiga še bolj potrebna, /jato tudi'radi govorimo o leposlovju kot o "književnosti". Slovenci, nadarjeni in marljivi, so se tudi tujih jezikov učili iz knjig, s črkami in transkripcijo, z branjem in pisanjem. Ko je pred nekaj leti tudi do nas prodrlo učenje s filmi in zvočnimi traki, se pravi slušno - časovno, nevidno - prostorno, je to bila prava revolucija v prosveti. Šele zdaj se vsem svita, koliko nam pisava ostaja dolžna, že v 47 kvaliteti glasov, še veš pa v ritmiki in intonaciji jezika. Arhivi plošč in trakov hranijo mnogo holj pretresljiva pričevanja preteklosti kakor fo¬ tografije; in film je šele z elementom zvočnosti postal nesluten uspeh. Drugič. Sodobni človek - in mi z njim - spoštuje predvsem "nevezano" govo¬ rico, bežno prozo, v nasprotju z "vezanim jezikom"; tu ne mislim toliko na poezijo, temveč na celovitost slušnega izraza z vsemi elementi: akcentom, dolžinami, intonacijo. Vezani govor v tem smislu je starejši od nevezanega. Pragovorica v davnini je bila večinoma emotivna, se pravi pod pritiskom strahu, lakote, seksusa. Ritem in muzikalni naglas nista kasne kulturne pridobitve, ki bi jih lahko ločeno tretirali, ampak prav osnovna, bistvena last govorice. Pisava intonacije preprosto ni dohitela in šele danes, po stotisočih letih, trudoma s pismenkami beležimo v nekaterih • jezikih tudi še intonacijo; v slovenščini smo še v začetkih. Prevajalci moramo torej vedeti, da danes naša pisava reproducira zgolj del jezika, okostje, namreč samoglasnike in soglasnike, besedni red, nekaj pri¬ mitivne interpunkcije, vse drugo pa pisava krati in prepusti ustnemu izro¬ čilu staršev, učiteljev in drugih vzornikov. Kako strahotno težko je to za otroka ali tujca! Živi jezik se naslanja na - slušno - prakso: napisani je¬ zik, "črn na belem", pa je zelo ubog in okrnjen. Kaj tu omenim ritmične začetke in konce nekaterih znamenitih rimskih govo¬ rov (npr. Ciceronovih); "odkril" jih je filolog, ki jih je glasno bral; in ameriškega misleca in pesnika Ralpha Emersona prelepi aforizem "Language is Fossil Poetry" ("Jezik je okamenela poezija"); in klišejski angleški "Dober dan" - "Good morning" ki se normalno intonira -"" N. in tedaj pomeni "Dober dan, kako je kaj?", izjemoma pa se intonira kar potem pomeni "Dober dan, dober dan, oprostite, mudi se mi". Dodal bi še odličen slovenski idiom, ki označuje rahlo nenavadno govorico, malce tuje izražanje: "Govori s tujim akcentom"; ta oznaka ne dolži nena¬ vadnih besed, pomenov, odklonov oblik ali sintakse, temveč "akcent", se pravi vse tisto, lcar nam črke ostajajo dolžne ali označujemo le delno - namreč ritem in melodijo. Tu bi navedel še tale primer, ki kaže težave pri prevajanju asociacij. Tu ne gre za intonacijsko, temveč za semantično subtilnost. Sodobni nemški av¬ tor G. Grass pogosto operira s takimi učinki asociacije; v enem svojih ro¬ manov je ironično označil nemško vojaško nadutost s frazo "mit dem eisemen Kreuz behaftet", kar bi prevedli, recimo, "udarjen" ali "okužen z železnim križcem". Prevajalec te semantične igre ni dojel, zato se je omejil na su¬ hoparni prevod "s pripetim železnim križcem" ter je bralca pripravil ob specifičen užitek. Prav s širjenjem pisave se je prepad med pisanim jezikom in živo govorico odprl in začel širiti. In Slovenci, večstoletni učenci Tevtonov, seveda pri tem nismo izjema. - 48 - Tretjič. Stara jezikovna vzgoja je deloma pod vplivom latinske suovnice^ sintetično urila mrtve dele - besedo, zlog, glas-črko. otevilne generacije so tile prekvašene s prepričanjem, da govorico "sestavljamo iz besed, bese¬ do iz zlogov, zloge iz črk"; to je bilo "besedilo". Ali ni značilno, da je poznolatinski "teztus (tkano) kot samostalnik prevzel pomen "nepretr¬ gane govorice" brez implikacije posameznih "besed", in da je bil "tekst" _ pozneje poslovenjen z "besedilom", v duhu težišča na besedi! Toda živa go¬ vorica sestoji iz stavkov,ne iz besed. Stavek je lahko zelo kratek ali ze¬ lo dolg. Lahko je tudi ena sama beseda, en sam glas, če je le povedek, t. j. izjava. Ta izjava je lahko sporočilo, želja, vprašanje; vsi ti trije o- snovni tipi so lahko tudi zanikani. Naši sosedje Tevtoni so prednjačili v sekanju besed, in to je 3eveda vpli¬ valo na nas. Morda je bilo to v zvezi z umetnostjo pisanja in tiskanja, morda s posebno črto narodnega značaja ali oboje? Kdo ve? Skoraj vsi netev- tonski jeziki povezujejo stavek v integralno celoto, in to povzroča svoje¬ vrstno metriko, ritmiko, intonacijo stavka. Kaj sledi za prevajalca? To, da naj se spopada s stavki, ne toliko z besedami. Slovar je seveda važen, a stavek ima prvenstvo. STAVEK JE RCG, BESEDA SAMO NJEGOV PREROK. Najsi pre¬ vajalec obvlada še tako debele slovarje - če ne obvlada celotne sintakse z idiomi in frazami, se pravi obeh sintaks v kontrastu, bo šibak. Dodal bom še d.ve osnovni odliki žive govorice: Ena je njena prirojena dvo- polnost-dialog. Vsak izraz, vsak povedek je oddaja z vsemi slušnimi elemen¬ ti, namenjena sprejemni osebi - navzoči ali namišljeni. Tudi navidezni mo¬ nologi (Robinson, klic v puščavi, modrijan v samoti) je vedno namenjen part¬ nerju, vsaj namišljenemu sobesedniku, kajti vsaki oddaji "ODGOVARJA"(!) "sprejem". Stoletja šolskih slovnic in slavnih "književnosti" so nam oboje- smemost jezika tako zameglila, da se je moramo danes nanovo učiti. To, da se v našem času toliko govori c "dialogih" vseh vrst in smeri, je najbolj¬ ši dokaz, da je dialog manjkal, zlasti dialog v živi govorici — dogovarja¬ nje, ne dopisovanje. Med oddajo in sprejemom jezikovnega■izraza je vselej skrivnostno nesoraz¬ merje med dvema osebnima svetovoma. Kako hudo je to šele, kadar gre za pre¬ mostitev jezikovnega prepada! In to je blišč in beda prevajalstva. Peta in vrhovna odlika žive govorice, ki jo sodobni človek vse preveč zane¬ marja, je skladnost med t.im. notranjim in zunanjim jezikom. "Notranji je— zxk je možganski fenomen, zelo x'aziskovan in šele zelo malo razjasnjen: skoraj neposrecno iz govorix oddajne osebe stopa v uho in možgane sprejem¬ ne osebe. Optični izraz, npr. s pismenkami, pa ni adekvaten slušnemu izra¬ zu, saj je pismenka vezana na predmet, in med možgani in možgani deluje po¬ srednik, izdelan predmet - papirus, kamen, papir, tisk, stenogram, mikro¬ film, zamucno koleno komunikacije, potrebon, toda zavirajoč element. Zelo delikatno sorazmerje v jezikovnem izražanju je tisto med notranjim in zunanjim jezikom iste osebe, in tragično je, če se na tej progi med-notra¬ njim in zunanjim jezikom istega posameznika naseli nesorazmerje: tedaj nam¬ reč govorica ali. pismenka ne izražata notranjega jezika, ampak ga pačita - 49 - ali fingirata. Za to situacijo je stari Goethe vedel povedati: "Gewohnlich glauht der Mensch, wenn er nur Korte hort, es musse sich dahei auch etwas denkon lassen", in še to: "Denn ehen, wo Begriffe fehlen, dort stalit ein Hort zur rechten Zeit sich ein". Plehko je gledanje,, češ, zunanji jezik je vse, samo njega je treha reguli¬ rati in vzgajati. Ne: premnogo navideznih jezikovnih ali stilskih napak je posledica izkvarjene notranje drže, zmedenosti, nevroze, nedostojanstva. Zato je treha vzgajati najprej notranjo artikulacijo. Hi pa tako, da samo notranji jezik oblikuje zunanjega; tudi nasprotna smer velja: stalna.raba določenih načinov izraza oblikuje - ali razoblilcuje - notranjo artikulacijo! To je sodobni človek tako zelo pozabil, da mu je treba vedno znova razumeti, kako so ne le "napake" v živi govorici in pisa¬ nju posledice napačnega notranjega predstavljanja, analiz, navad, ampak da je tudi vsa ta notranja artikulaci ja - in s tem psiha in mentaliteta - do¬ vzetna za vplive zunanje govorice iste osebe; se pravi, da obstaja vadba (pozitivna in negativna vadba) možgan skozi govorilo. Slavni nemški stilist Ludwig Eeiners pravi: "Die Verbesserung des Ausdrucks wirkt auf den Gedanken zuruck." In tu se naš krog končuje: vrnili smo se'k posamezniku. Nauk iz teh odnosov za prevajalca, pisca, govornika je na dlani: iščimo povsod notranji jezik, čeprav je skrit za glasovi ali celo za pismenkami. In skušajmo v tolmačenem ali prevedenem prenašanju izpovedi negovati zuna¬ nji korelat, da bi dali /pravilno dojetemu/ izvirniku kongenialen izraz! Sledila je živahna, zanimiva diskusija. Prof. Stane Suhadolnik, tajnik in¬ štituta za slovenski jezik, je potrdil široki pomen govorjene ("slušne") slovenščine za naš književni jezik in dodal nekaj tehtnih pripomb o odnosu med obema. Oglasili so se še: dr.Dvoržak, ki je zagovarjal naravnost jezika in upora¬ bo naravnega pogovornega jezika ne le v literaturi (zlasti odrski), ampak tudi v šoli, seveda v ustreznih situacijah; Vital Klabus, Tine Žagar, Jože Olaj, Ivan Minatti, prof,Janko Moder, Nina Korene idr. A FAMOUS LIMERICK BY EDWARD LEAR (1812-1888); A flea and a fly in a flue Were imprisoned, so what could they do? Said the flea: "Let us fly!" Said the fly: "Let us flee!" So they flew through a flaw in the flue. - 50 - NOTES ON ERROBS OF ¥ORD OREER AND V0CAI3ULAEY IN SLOl/EFE-M GjJjjl^^ I have chosen the subjects of word order and vocabulary because they seera to present problem 3 in Slovene—English translation. However, since both concern style as vreli as grammar it is impossible to make svreeping state- ments which vrill correct ali errors. Also my knovrledge of Sloveno is not . yet good enough to be as helpful as it sh.ou.ld be in illuminating eirois. I have approached the problem of vrord ordor and vocabulary errors by se- lecting and analysing a number of examptes - some extreme, some more typical - which I hope vrill then be applicable in a vrider sphere. I. Word Order Most word order mistakes in Slovene-English translation result from a. ig- noring the basic rules of English word order, b. problems of modification and relation, c. problems of stress and balance. 1. Subject and Verb should not be inverted except in specially defined circumstances. An inverted Subject should not be separated from its verb by phrasal adverbial modifiers, or by phrases in apposition to the subject. a. + On the ertreme north-westem point of Istra huddles vrith its narrovr valleys a typical Mediterranean tovrn, Piran. = Piran, a typical Mediterranean tovm, vrith its narroir valleys (?) huddles (?) on the extreme north-vrestem point of Istra, lihe vocabulary does not seem to be quite accurate here either.) b. + Qu.ite close spreads along the coast a modem bathing resort, Portorož, set amid subtropical gardens and parks. = Portorož, a modern bathing l^esort set amid subtropical gardens and parks, stands nearby along the coast. o. + A conteraporary of the great romantic poets vras the first '-roman novelist of first rank in English literature, Jane Austen. = Jane Austen, the first vroman novelist of first rank in English litera¬ ture, vras a contemporary ... d. + On this party came ali persons of rank. = Ali persons of rank came to this party. 2. Auxiliary verb and verb should not be separated by prepositional phrases: + The northern part of the basin is' from the Alps and Central Europe reached by important roads and railvray lineš vrhich then proceed via Ljubljana ... = The northern part o± the basin is reached from the Alps and Central Europe by important roads and railway lines ... or = From the Alps and Central Europe, the northern part of the basin is reached by important roads ,.. - 51 - 3. Prepositional phrases should follovr and not precede the noun or verb modified: a. + In a park on the Seča peninsula sculptures of the Forma Viva sympo- sium attract visitors. = The sculptures of the Forma Viva Symposium situated in a park on the Seča peninsula attract many visitors. or = Many visitors are attracted by the sculptures ... b. + in the Ljubljana Gap man vras living as early as ... = man vras living in the Ljubljana Gap as early as ... 4 . Subject and main verb should not be delayed by numerous adverbial phra¬ ses or clauses; usually only one precedes the S. a. + After the project by architect J.Plečnik, betvreen the vrars on each side of the old bridge across the Ljubljanica a new bridge vras con- structed, and thus ... = Betvreen the vrars, nevr bridges vrere constructed over the Ljubljanica on either side of the old bridge after the project by J.Plečnik, and thus ... b. + On the hill, vrhere early in the Middle Ages a fortification had been erected, after the earthquake of 1511 the present castle vras raised as the seat of the feudal lords. = The present castle v.as built on the hill, vrhere early in the Middle Ages a fortification had been erected, as the seat of the feudal lords after the earthpuake of 1511 . As the sentence is stili rather clumsy - bocause of the relative clause - it would be better to split it into tvro: The hill in the centre of tovm vras the site of a fortification in the early Middle Ages; after the earthpuake of 1511 the present castle vras constructed on the same site as the seat of the feudal lords. c. + ¥ithin the Križaniče complex, beautifully reconstructed by architect J.Plečnik, during the summer festival annually performances take plače in the picturespue forecourt and in the open air theatre. = During the summer festival annual performances are given in the pictu- resque forecourt and open air theatre of the Križanke complex, beautifully reconstructed by the architect, J.Plečnik. In the last example, any one of the three adverbials could theoreti- cally remain in first position; but, since first position receives logical stress in English, , annually > would be given undue prominonce, and the ’vrithin the Križanke complex’ phrase vrould'delay the subject too much. , Annually , has been replaced by an adjective since the ori¬ ginal sentence i3 stylistically unbalanced, there being five adverbi¬ als and no adjective qualifying the subject. ' - 52 - 5. Related elements should stand togetier; unrelated elemente should be kept apart. If this is not possible they should at least be separated by com- mas. In example 4c. above, ’within the Križanke complex’ and ’in the pictu- resque forecourt* are presumably related and should be together. + betueen the wars on eaoh side of the old bridge across the Ljubljani— Cel • • » Since prepositional modifiers modify the element immediately preceding them, this sentence means that the wars took plače on either side of the old bridge! If it is not possible to change the word order, at least a comma should divide the two phrases. II. Stress, Balance and Kord Order It may be objeeted that in my rewriting of the above sentences I have chan- ged the emphasis which the writer required. This is possibly true: but, as they were, the sentences were incorreot. Unfortunately Snglish word order is not free and cannot be used indiserimi- nately as a means of giving stress, Certain pattems are fixed, other posi- tions may vary only slightly. 1. In the basic sentenoe pattem, the subject receives main stress. The word order of this basic sentence pattem (SV, SVO, etc.) cannot normally be changed to give stress to the other elements of the pattem, ie. 0, 10, or to adjuncts of the basic sentence pattem. If the 0 or 10 or an adjunct is stressed in the Slovene text, the only way to express this is to change the construction and so make the 0 or adjunct the subject, eg. by using a passive, or by changing the vocabulary. e.g.4b. The hill in the centre of Ljubljana was the site of a fortification early in the Middle Ages which, after the earthguake in 1511, was replaced by the present castle as the seat of the feudal lords. Here the word order of the original has been retained. An adjunct has become the subject. e.g.ld . The party was attended by ali people of rank. ihe word order of the original has been retained by using a synonym of - the original verb in the passive. e.g.2. To reach the northem part of the basin from the Alps and Central Burope, there are important roads ... The northem part of the basin is connected to the Alps and Central Europe by import;mt roads ... 2. Adjuncts can be stressed by moving them from their normal position to therr possible stressed positions (these are limited according to the type of modifier, and to uhether the modifier itself is heavily modi- fied.). - 53 - e.g.normal position of prepositional phrase of time - final: A new bridge was constructed between the wars; stressed position of prepositional phrase of time - initial: Between the wars a new bridge was constructed; : e.g.normal position of adverb of time - final: ’performances take plače annually’ relatively stressed position of adverb of time: - medial: ’performances annuallj take plače’, (a prepositional phrase of time could not take this plače, most stressed position - initial: ’annually performances take plače’ But not : ’Between the wars annually performances took plače’ and not : ’Between the wars, which lasted six years and there was much suffering, performances took plače annually’ This is often the crucial problem when trying to translate Slovane sentences into English: there are usually too many modifiers and adjuncts in relation to the subječt and verb, and the modifiers themselves are often too heavily modified. The result is that no element is stressed and the meaning of the whole is obscured. In such. cases, the best solution is to split the sentehce into two or to make clauses out of the modifiers: e.g. + On Titova cesta, after the liberation fair grounds have been built with up-to-date edifices and halls, uhere annually various inter¬ nati onal fair exhibits and numerous cultural, sport3 and political events take plače. = The trade fair ground on Titova cesta was built after the liberation. Various intemational trade ezhibits and numerous cultural, politi¬ cal and sporting events take plače annually in its up-to-date halls and buildings. 3. Since first position receives logical emphasis, unimportant facts should not occur here. e.g.By a good asphalt road tourists can reach the Slovene coast and its centre, the rapidly grouing port. of Koper. = The Slovene coast and the rapidly grouing port of Koper, its centre, are accessible to tourists by a good asphalt road. 4. Since the subject and verb or the main clause contain the main element, they should not be delayed by numerous adverbial phrases and subordina- te clauses; only one such element should normally precede the subject or main clause. Se e example3 in Mor d order 4* above, The most interesting facts should not be put in adverbial modifiers leaving the subject and verb colourless and uithout meaning; the sen- tence then lacks balance. Also, vrherever possible, a balance should be achieved betvreen subject and predicate: - 54 - e.g. + Its present administrative, cultural and eoonomic centre is impressive. = Its present impressive centre provides for administrative, cultural and economic needs. III. Vocabulary In translating it is of course impossible to make one-to-one correspondences between individual lexical items of two different languagest there may be two lexical items in one language which correspond to only one in the other language, eg. Slov. 'vzgoja’ and 'izobrazba 5 , Eng. 'education'; or vice versa, eg. Eng. 'to carry' and 'to wear', Slov. 'nositi'; a single item in one language may only be satisfactorily rendered in the second language by two or more items, eg. Slov. 'priden' is a combination of 'good', 'sv/eet' and 'obedient'. Purther, and most important, there may be a one-to-one cor- respondence of "meaning" between lexical items of two language3, but they are stili incorrectly translated becag.se the contexts in which they occur do not correspond, or only partially correspond. This problem is aggravated in English by the large number of synonyms which are almost identical in meaning but occur in different contexts and in different styles and regi- sters. Another freguent source of error is when a foreign uord has been borrowed into both languages but has taken on slightly different shades of meaning. The points which follovr ali touch on vocabulary errors which I have noticed are quite freguent in Slovene-English translation. 1. Eguating lexical items which are only eguivalent in a small number of contexts (one is usually restricted in usage, the other the general word): a. Slov. sedež (general) s Eng. headguarters, head Office (general) s Eng, seat (restricted) + the seat of the Forestry Management; + the seat of the Chemical industry; + the seat of the Jožef Stefan Institute; + this company has its seat in Pariš (Slovene dictionary); ta družba ima svoj sedež v Parizu; In ali four examples the correct word would be 'headguarters', head Office or base . The English word 'seat' with this meaning is restricted to certain definite contexts: 'the seat of government’, 'the seat of leaming’. b. Slov. dragocenosti : Eng. valuable + noun (general) (general) : Eng. valuables (restricted to jewelry and obječts of precious metal) + printed valuables ^ valuable (printed) documents - 55 - c. This problem extends into the syntactie sphere with the phrase: ’the then ...’. This phrase may be common in Slovene but it is not in English. Even in the restrioted number of contezts in vrhi oh it can occur - the then king, the then president, the then headmaster, - other constructions uould be preferable. In the follovring contexts ’ the then is unidiomatic and stylistically incorrect: + in then being Burope = in Europe of that time + the then committee - the committee of that time + the then Southern Railway = the SR vrhich existed then + the then convened Council = the Ccruncil then convened In each čase the ’then’ should be replaced by ’of that time’ or at that time ’, or used adverbially. 2. Context and s.ynonyms English synonyms cause a great deal of trouble as they are broadly speaking eguivalent in meaning; and in certain contexts interchangeable. In certain contexts, hovrever, only one is correct. a. Eng. to .hous e - main contexts: the Government has re-housed 1000 people. the.museum houses a oollection of modem soulpture, i.e. vrhen used uith buildings ’to house’ means to store or contain, with people as the object 5 to give a house to’ In the follovring examples ’to house’ is used in the vrrong context: +’Ljubljana ... houses the leading cultural establishments = Ljubljana is the home of ... + the edifice (ie. the Tovm Hall) houses the Town Council = the building contains the offices of the Tovm Council and vice versas + the rnuseum keeps a collection of Slovene paintings = the museum houses a collection ... b. Eng. conspicuous - easily seen, attracting attention; prominent/ outstanding/important. + the conspicuous centre of the International Graphic Biennals = the important centre of International ... or = conspicuous as a centre of the International ... c. Eng. to breach - restrioted to the figurative ’a breach of the peace’ and to the meaning of a gap in a viall, hedge or defensive structure. + the plateaus are breached by the river Drava = the plateaus are crossed/divided by the river Drava d. Eng. to raise - as a synonym of to build, this verb is only used vrith reference to monuments. + the castle was raised = the castle vras built/constructed/ erected ... - 56 - e. to stream through - either used figuratively of hair or paper or people, or liquids such as sueat, water in a house, not of rivers and streams. + the Ljubljana Gap ... streamed through by the Ljubljanica; = the Ljubljana Gap ... through which the Ljubljanica flows; f. Eng. to emphasize - used uith facts and abstract concepts rather than concrete things. + Prešeren Gircus is emphasized by the baroque fasade; = Prešeren Circus is enhanced by the baroque farade; or = The form of Prešeren Circus is emphasized by ... + The arch ... emphasizes the exit of this artery ... o The arch marks/enhances the exit of this road ... g. Eng. to enlarge - restrioted to concrete objects like houses, photographs, etc. + -uhus the impression of the circus vras enlarged; . = thus the impression of a circus was emphasized/increased; ’To enlarge upon’ is used of ideas, thoughts, etc. In examples c., d., and e. one gets the impression that the translator is trying to elevate his style by using unusual and figurative expres- sions. This is inappropriate, and therefore incorrect, for this type of prose - tourist guide book. 3» Ljteral translation oi Slovens idioms . giving possible but unidiomatic English phrases: eg. + in car days — nou, at present, at the moment, + in these days these days; -i- in the last days — in the last few days, recently; 4. Iggejsn jjords borroued into both languages but with different meanings and s'ometimes slightly different forms. eg. konsekventen : iing. follouing as a consequence (restrioted); consequent Slov. consistent, thorough (wider usage); Eng. eventual : coming at last as a result; Slov. eventualen s possible Eng. bar : plače ubere alcoholic drinks are served; Slov. bar : night club Eng. air-conditioning (noun) Slov. air condition Slov. polfinalni proizvod Eng. semi-finished product not half-final product - 57 - Slov. tehnika Eng. technique not technic 5* Register (uritten or spoken style chosen according to audience) Many errors in vocabulary in Slovene-English translation arise hecause registers have been confused. The words chosen have the oorreot meaning but are unsuitable for the register. Perhaps there is a feeling that uritten English should somehou use items uhich are unusual, items which are not frequently used in the spoken language. However, as far as vocabulary is concemed, written English prose on a non-technical subject whose purpose is to communicate is very similar to spoken English. The use of poetic, figurative, archaic, erudite or highly technical expressions tends to have a confusing or humorous effect rather than a dignified or intellectual effect. In mo3t cases the • everyday word is most appropriate. . eg. in tourist literature: + ait (highly specialized) = islet + atop (poetic) = on top of + a 3-impiR river (literary and rhetorical use) = clear, transparent + the edifice (figurative except when referring to very large buildings; otherwise ironical) = building + the exit of this arter,y from the town (technical term of Communications, rarely used) = (main)road, highway + architectonically the author vras ... (incongruous, mixed metaphor) = the architect responsible for the layout was ... 6. Problems vjjth ad.jeotives a. the use of adjectives where a noun used attributively is correct: + Ljubijanese fishermen = Ljubljana fishermen + touristic information = tourist information a socialistic society = a socialist society + the riverain pageant = the river pageant (in the last example, the adjective has been invented; the noun river has no related adjective.) IJhere both the noun in -ist and the adjective in -istic exist, the difference is generally as follous: a 'socialist society = a society based on socialism a socialistic society = a society like a society based on socialism impressionist techniques = techniques of the impressionists impressionistic techniques = techniques like those used by the impressionists. - 58 - b. confusion of adjectives vith different meanings formed from the same base noun: eg. economic/economical historic/historical (v. "Mostovi" Ho.6 p 36:6) ar chit e ctural/ar chit e ct onic (two base nouns - architecture/ arcbitectonics) + three architectonic periods = three architectural periods c. adjective has been differentiated in meaning from base noun: eg. idea/ideal + ideal plan for idejni plan. = conceptual plan IV. In oonclusion I would just add that the topics vrord order and vocabu- lary demand a fairly thorough knowledge of the resources of the language and a feel for the language, and ihey both present problems to the native as well as the foreign writer of English. Nevertheless, in both spheres raany unnecessary errors could be eliminated by ’playing safe’, ie. not overcomplicating the matter too much, using normal English word order vrherever possible, and using the simple but exact word rather than the obscure and the figurative. And finally, I hope my comments on the examples have been helpful. + means that a phrase or sentenoe is grammatically and/or stylistically and/or lexically incorrect. = means that this is one possible correoted version. Madeleine BUFF SLAVNA BESEDA 0 BESEDI: " W o r d s " You are light as dreams, Tough as oak, Precious as gold, As poppies and corn, Or an old cloak. Philip Edvard THOMAS (1878-1917) - 59 - K PREVAJANJU SLOVENSKIH PRISLOVNIH DOLOČIL V ANGLEŠČINO 1. Pri prevajanju iz slovenščine v angleščino pogosto prevajamo slovenska prislovna določila skoraj dobesedno z angleškimi prislovnimi določili, pre¬ vod pa potem večkrat zveni okorno in neangleško. Tega je nemalokrat krivo dejstvo, da zanemarjamo značilnost angleškega jezika, t.j. da nastopajo v vlogi stavčnega subjekta v aktivnih konstrukcijah skoraj brez pridržkov sa¬ mostalniki, ki ne označujejo živih bitij. Ta značilnost angleškega jezika ima še posebno veljavo v angleški strokovni in znanstveni literaturi, ker omogoča kratko in jedrnato izražanje. Če jo upoštevamo, bomo slovenska pri¬ slovna določila, kjer je mogoče, prevedli z angleškim stavčnim subjektom. Tako prevedeni stavek je krajši in precizen, ognemo pa se tudi težavam v zvezi z angleškim besednim redom. Takšna varianta je neredko mogoča in ce¬ lo boljša tudi v slovenskem jeziku, na kar bi morali prevajalci opozarjati slovenske avtorje znanstvenih člankov. Primeri: a ) V vseh akademskih poklicih so se postopoma razvile etične norme, ki po¬ vsem nedvoumno določajo družbene obveze vsakega člana - obveze, ki jih ima do kolegov, do klientov in do javnosti. Bvery profession has evolved ethical standards, stating in no indefini- te terms the social obligations of each member - the obligations he owes to his colleagues, to his clients, and to the public. b) Pri prejšnjih postopkih so uporabljali grafične metode, ki jih danes na¬ domeščamo z numeričnimi izračuni. The earlier processes used graphic methods which nowadays are replaced by numerical computation. c) Pri uporabi te metode predpostavljamo, da je razmerje med vodoravnimi in navpičnimi napetostmi enako kakor pri edometerskih preizkusih. The use of this method involve3 the assumption that the relation between horizontal and vertical stresses is the same as in oedometer tests. d) Pri teh raziskavah gre predvsem za učinek časa na razmerje med napetost¬ mi in deformacijami. Th ese investigations concern chiefly the time effect on the stress-strain relationship. e) V svojem zadnjem članku podaja (avtor) kratek opis razvoja bioloških ved v 20. stoletju. Ilis latest article gives a brief account of biological Sciences in century. f) V sledečem pregledu seznanjamo bralca z literaturo, ki smo jo uporabljali v tej knjigi. - 60 - The following review provides the reader with the references used m the hoolc g) V studi .ji o trdnosti glinastih vzorcev nam je uspelo, združiti koncept efektivnih napetosti in Coulomhov koncept porušitve« The study of the strength of clay experiment succeded in fusing the con- cept of effective stress and Coulonrt^s concept of failure. h) V prejšnjih treh poglavjih smo razvili teorijo o napetostih in deforma¬ cijah tal. The past three chaptera have developed stress-strain theories of soil. 2, Pri prevajanju slovenskih prislovnih določil v angleščino s pridom upo¬ rabljamo glagole, ki so zelo pogosti v angleški strokovni in znanstveni literaturi, npr. to deal with , to lead to , to produce , to yield , to re - sult in , to make for , to give rise to , to bring about , to take into aocount . S pomočjo teh glagolov spreminjamo slovenska prislovna določila v angle¬ ški stavčni subjekt. Primeri: a) V -prejšnjem poglavju smo obravnavali fizikalne in mehanske lastnosti vzorcev betona. The previous chapter deals with physical and mechanical properties of concrete specimens. b) Z uporabo numerične metode smo prišli do koristnih praktičnih rezultatov. The use of numerical method led to useful practical results. c ) Iz zgornje enačbe dobimo naslednji izračun. The above eguation yields the following expression. d) Ugotovili so, da ob dodatnem namakan,iu niso dosegli boljše letine« It has been established that additional irrigat .i en dih not result in better crops. e ) z A r . a di plastičnega upora pride do zakasnitve v razvoju sferičnih defor- macij. Plasti , c resistan ce bringa about retardation of the spheric strain deve- lopment. f) ,. Y _- t _ em . s _ toletju je prišlo do mnogih revolucionarnih sprememb na vseh pod¬ ročjih družbenega življenja. Zh - is , . cent ur^has^ brought about a number of revolutionarv the field of social life. changes in ali 61 - s) Y teoretičnih izračunih (avtor) no upošteva toplotnega učinka. His theoreti cal calculations do not take into account the influence of temperature. Dana BLAGMJE CONFITEOR Predne jsme r.^1907 opustili školni lavice, hovorili a nabada¬ li nas profesori k poctive prači vpraktickem životč, ale za- pomeli nas upozorniti, že se shledame ve svete take s lidmi bez charakteru. Po sedmi letech c d maturity vypukla £>rvny svetova valka, vyvo- lana Videžskou kamarilou s pfipravenym od ni atentatem na na¬ slednika trunu Fr. Ferdinanda d’Este pro jeho morganaticky snatek s českou hrabenkou Zofii CHOTKOVOU^a pro jeho politic- kou myšlenku trialismu t.j. dati slovanskem narodfim v jižnich pokrajinach rakousko-uherskeho mocnarstvi svrchovanou sarao- spravu a pozdeji snad utvoriti svaz podunajskych statfl po vzo¬ ru Spojenych statfi severoamerickych, jak to jeste po prvni svetove valce byla myslenka Coudenhove-Kalergi. V prvni svčtove valce bojovaly centralni mocnosti Rakousko-U- hersko a Nemecko s tichou podporou Italie proti "Grande Enten- te" = trojspolek Velika Britanie, Francie a Rusko. Behem valky se Italie pridala na stranu "Grande Entente^a Rusko zase opu¬ stilo "Grande Entente”, aby upadlo jeste v zahubnejši občan- skou valku. Netrvalo ani čtvrt stoleti a Hitler stvorenim osy: Rim-Berlin-To- kio, vyprovokoval druhou svetovou valku tim, že prevleki houf trestancu v polske vojenske uniformy s prikažem, aby tito na¬ padli nemecke uzemi a on mel tak pričinu vtrhnout do Polska. Uzavreny nenapadalny pakt s Ruskom,pozeji pretrhl, ohlasiv svym občanfim 22.6.1942 kratce po radiu: "Wir befinden uns im Kriegszustande mit RuBland". Vidi se teda v obou svetovych valkach oboustranna o zrada. Kde je moralka? Když nema mezistatni platnosti, jak to pusobi na jed- notlivce moralne založeneho v tom neb onom state? Rodime se snad jen pro Kanonenfutter? Proč vlastnč zijeme? Na tuto otazku jsem četi odpoved v jedne francouzske knize: Realiser ses songes, tel est le but de l'homme. Uskutečniti sve sny (snahy), to je čilem lidskeho žiti. Toho cile^se dosahne dle vyroku prvniho presidenta čsl. republiky Tomasa MASARYKA jen tuhou prači, ktera vvtvari charakterniho i inteligentniho človeka, neb inteligentni je ten, ktery premohl prirozenou ne- chut' k prači, at'telesne neb duševni. Tim se snad prekonaji stara prislovi: Homo homini lupus. Si vis pacem, para bellum. Jožko VARACHA - 62 N TIKAJ NAVODIL ZA PTSMJE BESED IZ NEKATERIH AZIJSKIH IjLAjgl|Q]Li™OV Splošno pravilo: pri jezikih, ki so privzeli latinico, pišemo imena itd. tako, kot so napisana v izvirnem jeziku, ni vedno najbolj primerno in za slovenskega bralca jasno zaradi večkrat različne izgovarjave posameznih črk v raznih jezikih. Od slovenskega bralca pa tudi ne moremo zahtevati, naj bo strokovnjak za pravopis oziroma za pravilno izreko vseh besed tu¬ jega izvora. Vzemimo na primer samo: vietnamski d je naš z, malajski j je naš dž, malgaški j je naš dz, malgaški o je naš u, kurdski in turski c je naš dž, hausanski c je naš č itd. Pri jezikih, ki imajo svojo pisavo, je problem še bolj zapleten: ali naj uporabljamo transliteracijo ali pa fonetično transkripcijo. Po analogiji s prejšnjim pravilom, bi se tu morali odločiti za transliteracijo, toda tudi na ta način (ne glede na to, da transliteraci ja v latinico brez do¬ datnih znakov po navadi ni mogoča), bi si mnogokrat ustvarili nove težave, ker je pri mnogih jezikih velika razlika med zapisano besedo in njenim iz¬ govorom, na primer v tibetskem ali pa v ujgurskem jeziku. A če se odloči¬ mo za fonetično transkripcijo, moramo hkrati tudi razrešiti vprašanje, ka¬ ko pisati glasove, ki jih slovenščina ne pozna. Ali naj uvedemo nove črke oziroma diakritične znake ali pa stvar poenostavimo tako, da uporabimo v transkripciji črko, katere glasovna vrednost je najbližja izvirni. Jasno je, da bomo pri znanstvenih delih uporabljali znanstveno translcripcijo, v drugih primerih pa lahko gremo po drugi poti in pišemo poenostavljeno. To¬ da kako? Le malo ljudi v Sloveniji zna ta ali oni pomembnejši afriški ali azijski jezik. Zato se seznanjamo z ustvarjalnostjo narodov Vzhoda po navadi prek angleščine, francoščine, italijanščine, nemščine in ruščine, redkeje prek drugih jezikov. V vseh teh jezikih uporabljajo za tuje besede različne transkripcije ali transliteracije, temelječe na pravopisu svojega jezika. Ali naj naš bralec pozna ta pravila? A še to ne bi vedno pomagalo, ker do¬ stikrat ni razvidno, prek katerega jezika je prevzel prevajalec ali pisec tujo besedo. Za primer naj navedem le glavne možnosti pri digrami ch : č, dž, š, k, h ali čh. Odločitev ni lahka in verjetnost napačnega izgovora je precejšnja. Za poenostavitev teh vprašanj in v pomoč delavcem na tem področju predlagam nekaj praktičnih navodil za pisanje besed iz nekaterih afriških in azijskih jezikov: Kitajski jezik Kot je znano, uporabljajo Kitajci za zapis svojega jezika hieroglifsko pi¬ savo. Za vsak zlog, ki je v starejšem obdobju jezika obenem tudi že pomenil besedo, so Kitajci ustvarili poseben znak - hieroglif, v obdobju več tisoč¬ letij, odkar uporabljajo ta način pisave, se je število teh znakov precej povečalo. Medtem ko je bilo v slovarju, ki ga j e sestavil okoli leta 213 - 63 - pred. našim štetjem minister Li Si, 3300 znakov, je v slovarju cesarja Kang Xija iz leta 1716 že 47021 znakov. Vendar se redno uporablja le majhen del teh znakov. Po zadnjih raziskavah obvlada tisti, ki pozna 1556 najbolj po¬ gostih hieroglifov, že 95 1 ° vseh znakov, ki so v vsakdanji rabi. Glede na to, da so Kitajci leta 1958 vpeljali latinico za pravilni zapis izgovora hieroglifskih znakov, da bi na ta način olajšali učenje znakov in zagoto¬ vili enoten izgovor na vsem področju, kjer se govori kitajščina, bi bilo seveda najbolj preprosto pisati besede tako, kot jih pišejo Kitajci z nji¬ hovo latinico. Vendar je težava v tem, da črke v njihovi latinici nimajo vedno iste glasovne vrednosti kot v slovenščini, ha primer: x je srednje- jezični, nezveneči pripornik v izgovoru med slovenskim s in š. Kadar ne gre za znanstveno delo, mislim, da je v slovenščini bolje pisati š. I ima za c, ch, r, s, sh, z in zh polglasniško naravo, ki je blizu slovenskemu polglasnemu e v besedi pes. V nekaterih sestavljenih besedah ga Kitajci ne pišejo, čeprav se izgovarja polglasniško, na primer riz = dan (izgovori dvozložno s polglasnim e na zadnjem zlogu). Kitajščina ne pozna razlike med zvenečimi in nezvenečimi jezičniki ali ustničniki, temveč razlikuje med pridihujenimi in nepridihnjenimi jezičniki ali ustničniki. Tako je v kitajščini t pridihnjeni t, medtem ko je d nepridihn jeni t, p je pridih- njeni p, b pa nepridihn jeni p itd. Kitajska latinica uporablja tudi digrame: ch je č, sh je š in zh je nezve¬ neči dž. Med črkami, ki imajo drugačno glasovno vrednost, so še: j je nepridihn jeni nezveneči dž, q je s:ednje jezični pridihnjeni mehki č, r je prednje jezični zvočnik, podoben slovenskemu ž, kadar je na začetku zloga, pri eriziranih koncih zloga pa je retrofleksni r, u je naš u ali pa dvoustnični u, le za j, q, x in y se izgovarja kot francoski u ali nemški ii, w je dvoustnični u, uporablja se le na začetku zloga, y je j, uporablja se le na začetku sloga, pred i in u ga ne izgovarjamo, z je nepridihn jeni, nezveneči dz. Moderna pismena kitajščina ima štiri polne tone. Kitajska latinica jih ozna¬ čuje takole: prvi ton — visoki enakomerni z znakom — nad samoglasnikom, npr. ma — mati drugi ton - vzdigajoči se (naraščajoči z znakom ' nad samoglasnikom, npr. ma - konoplja tretji ton - padajoči vzdigujoči se z znakom “ nad samoglasnikom, npr. ma - konj četrti ton - padajoči z znakom * nad sataoglasnikom, npr. mh - zmerjati Zunaj Kitajske uporabljajo tudi druge oznake za tone, npr. številke od ena do štiri nad koncem zloga ali pa naglasne znake: — ali pa brez oznake za prvi ton, * za drugi ton, * za tretji ton in za četrti ton. - 64 - Pregledna poenostavljena tabela raznih transkripcij približni izgovor a, včasih a na pr. v končnici - ian nezveneči neprid.b pridihnjeni c pridihnjeni 5 c in polgl. e nezv.neprid. d e, ali polglasnik f nezv.nepr. g h i ali retrofleksni polgl za:c,ch,r,s,sh,z in zh nezveneči dž dži džii pridihnjeni k 1 m n zadnjejezični nosn.n samo na koncu zloga o un /nosn./ pridihnjeni p trdonebni pridih.č ž er /retrofleksno/ že s končnim polgl. s se /s polglasnikom e/ š še /s polgl. e/ pridihnjeni t u /v začetku besede pišemo wu/ dvoustnični ^ /samo na začetku zloga/ med s in š ši šli - 65 - Opombas Ta tabela je precej poenostavljena in tudi ne more vsebovati vseh variant zapisa besede.. Njen namen je le olajšati iskanje pravilne kitajske oblike. Kot splošno načelo naj velja, naj bo kitajska latinica osnova za slovenski zapis, vendar pa bi uporabljali pisanje čim bliže slovenski izreki. Kadar nam ni jasno, ali je v izvirniku, pridihnjeni ali nepridihnjeni glas, se je bolje odločiti za pridihnjeni nezveneči glas, npr.: p, t ali k itd. Gornje velja predvsem za moderno pismeno kitajščino. Lahko pa tabelo uporabljamo tudi za staro pismeno kitajščino, vendar moramo upoštevati bistvene razli¬ ke med obema jezikoma. Stara pismena kitajščina je enozložna in vsak hiero¬ glifski znak obenem že tudi pomeni zlog in besedo. Moderna pismena kitajšči¬ na pa ima že tudi več zložne besede in je za zapis treba napisati tudi ustrezno število hieroglifov. Take besede tudi v slovenščini pišimo skupaj brez vezaja. V moderni kitajščini se zlog lahko konča le na samoglasnik (dvoglasnik ali troglasnik) na -n ali -r ali -ng, v stari kitajščini pa so se še ohranili tudi končni p, t, k in m. V nekaterih transkripcijah označujejo danes iz¬ padle glasove k, p, t s črko h, ki pa se ne izgovarja. Včasih ta h nakazu¬ je tudi posebni peti ton, ki ga poznajo še nekatera kitajska narečja. Zato lahko razumemo starejšo transkripcijo naslova znane starokitajske filozof¬ ske knjige: Tač tek king namesto današnjega Dao de Jing. Vendar je pri ime¬ nih z ustaljeno tradicijo pisanja bolje uporabiti staro, že znano obliko namesto modeme, pravilne. To velja predvsem za imena mest, kot npr. Peking, Nanking, Macao, Kanton, Amoj namesto pravilne Beijlng, Nanjing, lomen, Guangzhou in XiAmen itd, in za razna druga zemljepisna in lastna imena. Pripomnil bi še, da ni pravilno pisati reka Hoang Ho, ker beseda ho (pra¬ vilno he) že sama pomeni reko. Torej: Huanghe ali pa samo reka Huang. Vladislav JAGODIC - 66 - PREVAJANJE PROPAGANDNIH BESEDIL IN NJEGOVI PROBLEMI Tisti, ki so se že kdaj ukvarjali s prevajanjem tekstov za prospekte, kata¬ loge, oglase in podobne publikacije, namenjene javnosti, dobro vedo, da to delo ni preprosto, Tu ne gre za cisto navadne prevode. Vsi vomo, da so in¬ ženirji in tehniki že po naravi "nepismeni", saj v glavnem vidijo le svoje probleme in so večinoma znanstveno-tehnično usmerjeni. V svetu lingvistike niso doma, razen, kot že rečeno, v izjemnih primerih. Tehnik in inženir živita v popolnoma drugem svetu kot lingvist in navsezad¬ nje niti ne utegneta, da bi se posvetila še jeziku. Posledica tega je, da moramo skoraj vedno, še preden začnemo prevajati, tekst, ki ga je napisal tehnik ali inženir, jezikovno obdelati. Pri tem seveda naletimo na nevar¬ nost, da spremenimo osnovno misel teksta, da kaj dodamo ali izpustimo. V glavnem pa moramo vedno imeti pred očmi to, da moramo ustvariti publikaci¬ jo, ki bo sicer res znanstveno-tehnično obarvana, vendar jo mora takoj ra¬ zumeti vsakdo, ki mu je informacija namenjena. Še več, prizadevati se mo¬ ramo, da bo bralca prevedeni tekst celo pritegnil, da bo povedal toliko kot morebitne likovne ilustracije, ki spremljajo tak tekst. Teksti morajo biti kratki in preprosti, vendar morajo kljub temu povedati vse. Zavedati se moramo, da današnji človek nima mnogo časa za branje. Tisto, kar mu ho¬ čemo povedati, mora takoj razumeti. Kot vidimo, poslanstvo tehnično-znanstvenega prevajalca res ni lahko, zla¬ sti še, če upoštevamo, da je včasih prisiljen svoje delo opraviti v smešno kratkem času. Vsakdo, ki prevedeni tekst naroča, pač misli, da je tekst treba "le prevesti", pri tem pa se ne zaveda, da ga mora prevajalec večino¬ ma "še preurediti". Pri vsem tem je seveda zelo pomembno, da je prevajalec vsaj enciklopedično seznanjen s področjem, ki ga namerava obdelati in da dobro pozna jezik, v katerega bo prevajal. Če ne pozna vsaj približno delovanja kakega stroja, se kaj lahko zgodi, da bo tekst napačno razumel in ga nepravilno prevedel. Prav tako tekst ne bo pravilno preveden, če dovolj dobro ne pozna termino¬ logije s področja, ki ga namerava prevajati. Ne moremo si namreč misliti, da bi prevajalec, ki v glavnem prevaja s področja agronomije, lahko dobro prevedel navodila za uporabo in vzdrževanje elektronskega računalnika. Enostavnost, jasnost in natančnost so bistvene lastnosti funkcionalnega je¬ zika. Bralcu lahko zelo olajšamo branje s pravilnim izborom besed, ločil in odlomkov. Bralec slabo dojema, če uporabljamo neznane besede ali če so le¬ te nejasne ali dvoumne in neinformativne. Prav tako je lahko usodno napačno postavljanje ločila. Nepravilno postavljena ločila utegnejo napačno izraža¬ ti bistvo avtorjeve misli. Napačno postavljena ločila pogosto tudi odtegne¬ jo pozornost bralca od bistva.* Srečujemo se tudi s problemi stilistike. Pri podajanju tehničnih informacij se mora avtor vedno izogibati nerodnih fraz, slabo zvenečih zlogov in nerod¬ nega ritma. Bralca ne sme mučiti s stavki, ki se končujejo nepričakovano. 67 Bralec nikoli ne sme izgubljati osnovne niti zaradi predolgih stavkov. Včasih mora žrtvovati kako misel, ki utegne ovirati osnovnost, ki naj hi jo bralec dojel. Če s tekstom nagovarjamo tehnika in inženirja, ne smemo misliti, da tadva ne poznata razlike med tekočim, elegantnim stilom in nerodnimi stavki. Ve¬ činoma namreč prevladuje mnenje, da so tehnično-znanstveno usmerjeni lju¬ dje preveč zaposleni s svojimi problemi, zato pri branju takih nepravilno¬ sti ne opazijo. Tako mišljenje je zgrešeno. Tudi talce napake, ki gredo na¬ videzno neopazno mimo, so škodljive. Vplivajo na osebo, ki jo nagovarjamo, ne glede na to, če jih opazi ali ne, podobno kot vpliva na nas muha, ki nam brenči okoli glavs. Tudi če smo osredotočeni na svoje delo in muhe ne opazimo, nas moti in vpliva na kakovost dela. Prav tako vpliva tudi tehnič¬ ni tekst, ki je neroden in vsiljiv. Jezik ne bo nikoli funkcionalen, če bomo nedosledni pri izbiri besed. Nau¬ čiti se moramo, da bomo kritični pri izbiri besed in nefunkcionalni upora¬ bi besed. Naj navedem le nekaj primerov iz angleščine, ki zgovorno govorijo o malo¬ marni izbiri besed, kar lahko vodi do neljubih in včasih celo usodnih po¬ sledic. "The vrater has been purified in the screens" - voda ni čista potem, ko je šla skozi sita, kajti s sitom lahko iz vode odstranimo le velike delce. "The materials vrere stored in tvro ways". Zakaj pravzaprav gre, ali gre za "... in tvro places" ali "... tvro distinct methods". "The blovrdovrn consists of periodically draining off some vrater from the boilers." "Blovrdovrn" je termin za izpuščeno vodo, ne pa za postopek izpu¬ ščanja. "The condensers fyad a vacuum of 29.1 of mercury". Besedo "had" bi bilo tre¬ ba zamenjati z "vrere vrorking at", "The importance of this item has been diminished by introduction of the grid" Besedo "diminished" bo treba zamenjati z "reduced". "Does the responsibility for the war rest vrith the politicians?" Pomen tega je: "Are the politicians to hlame?" "The Vuzenica Povrer Station has achieved tvro of these results" - Pravilno: "In the Vuzenica Povrer Station tvro of these results have been achieved. "Tvro of the machines are of special design,the others are of the standard type" - verjetno hi bilo bolj pravilno: "... are of the conventional type" Besedi "standard" in "conventional" pogosto zamenjamo. "In my opinion the former method is preferred and should be adopted". - Tu je mišljena beseda "preferable". - 68 - "Nhat uould be the outcome if any part of tbe factory installation were to break down? - Mnogi prevajalci mislijo, da pomeni beseda "outcome" isto kot "result" ali "consequence". "The problems of ash disposal are dust nuisance, corrosion, and poisonous gases" - To niso problemi, le ustvarjajo probleme. "A window in the control room enables the operator to see the proper func— tioning of the plant". Upamo, da bo tudi ugotovil kdaj ne deluje pravilno. Takih in podobnih primerov se moramo bati. Napak bo manj, če bomo uporab¬ ljali besede, ki jih poznamo, in če bodo stavki kratki in preprosti. Niko¬ li ne poizkusimo stavkov "olepšati" z dvournijivimi besedami in frazami; jezik je lahko lep in razumljiv brez njih. Tako kot se prizadevajo likovni umetniki izpolnjevati svojo tehniko in ustvarjati vedno bolje in se s tem približati javnosti, tudi prevajalci tehnično-znanstvenih tekstov ne smemo zaostajati, saj likovno dobro oprem¬ ljena publikacija nič ne pomeni, če tekst v njej ni dober. Zdravko MARKOŠEK NEKAJ MISLI 0 PREVAJALCIH HI NJIHOVI PRIHODNOSTI PRI NAS Slovensko društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev je lahko ponosno, da sme govoriti že o desetletnici svojega obstoja. Pri mnogih evropskih narodih - celo na področju visoko razvitih industrijskih dežel - ni tako! Prav zaradi tega bi posebej rada poudarila, da je slovenska miselnost o prevajalskem poklicu zelo napredna. V Švici - navajam primer majhnega na¬ roda s polivalentnimi jezikovnimi zmožnostmi - se je ideja o ustanovitvi prevajalskega društva na zveznem nivoju rodila šele pred 3 leti. švicar¬ ski prevajalci problematike specializacije prevajalcev zaradi zahtevnosti kvalitetnih prevodov še niso spoznali. To delitev pa imamo že 10 let pri nas! Dovoljujem si primero s švicarskimi prevajalci, da bi laže pokazala na možnosti in zahteve v prevajalskem poklicu. Čeprav švicarski prevajal- obstajajo kot društvo šele 3 leta in med svoje člane štejejo ne samo Švi¬ carje nemškega, francoskega ali italijanskega materinega jezika, temveč tudi skoraj vse zastopnike drugih jezikov (deloma tudi zunaj Švice), so 3 i že ob ustanovitvi bili edini, da je za poklicno društvo prevajalcev prva zahteva "visoko kvalitetni prevod". Določili so, da bodo izdali popis vseh prevajalcev z navedbo jezikov in specialnih področij ter skrbeli za Stro¬ kovnost članov. Že v prvih sestih mesecih obstoja so izdali lepo tiskan seznam vseh prevajalcev — članov in se tako primerno predstavili javnosti. (Jvedli so društveni časopis, organizirš-li informacijsko službo o tehničnih slovarjih in specialnih glosarjih ter navezali kontakte s poklici podobnih dejavnosti, kot primer navajam samo povezavo z založbami, ki tiskajo tuje tekste in prevode ter hkrati tudi njihovo glasilo in sezname članov (sedaj - 69 - je v pripravi že 3 . izdaja seznama članov) ter posredujejo prevode, če je treba. Tudi za moderne metode tujejezičnega pouka imajo mnogo posluha: povabili so izkušene pedagoge tujih jezikov na predavanja in organizirali so ogled izobraževalnega centra za tolmače v Germersheimu (del univerze v Mainzu), da bi spoznali najmodernejše metode študija tujih jezikov. Med svoje člane sprejmejo z veseljem profesorje tujih jezikov, sodne in druge tolmače ter druge poklice, ki so povezani s prevajalsko prakso. Edini za¬ nesljivi kriterij za izbor v članstvo društva je visoka strokovna kvalite¬ ta. Vse to, kar sem navedla o švicarskih prevajalcih, smo storili tudi pri nas. Organizatorji istih informacijskih poti našega društva so gotovo morali imeti odlično razumevanje za potrebe društva,'da so vse to dosegli že toli¬ ko prej! Ha žalost pa je problematika slovenskih strokovnih prevajalcev še vedno ostala ista: strokovnemu glasilu "Mostovi" ni uspelo prodreti t.ja, kjer je največja potreba'po kvalitetnih prevodih, število članov je še ta¬ ko neznatno, da je obstoj društva ogrožen. Društvo ima lepo strokovno knjiž¬ nico, vztrajno se bori za visoko kvaliteto prevodov, skuša pridobiti čimveč dobrih članov - prevajalcev, pa vendar se ob desetletnici zaskrbljeno spra¬ šujemo: "Kaj bo 3 prihodnostjo prevajalskega poklica, ker ni mlajših čla¬ nov? " V Švici tega problema ni. Vedno več je novih članov - mnogo celo študentov - tako da jih društvo zainteresirani javnosti komaj lahko predstavi s svo-- jim seznamom. Tudi pri nas je javnost močno zainteresirana za prevode in v zadnjem času je potreba po prevodih tolikšna, da je nemogoče misliti na zadovoljivo rešitev tega problema ob sedanjem številu članov. Vsi so preo¬ bremenjeni s prevajanjem modemih tehnoloških ali znanstvenih tekstov. Le¬ ti zahtevajo mladih moči, ki poznajo strokovno in tehnično tujejezično ter¬ minologijo določenega področja. Saj je dokumentacijsko - informacijska služba v mnogih delovnih organizacijah, inštitutih in knjižnicah že lepo razvita in tudi mladih raziskovalcev je precej. Nekateri mladi ljudje so dosegli na svojih področjih že vidne mednarodne uspehe in gotovo je, da obvladajo vsaj en tuj jezik zelo dobro in tako zasledujejo svetovni razvoj na svojem področju. Ob tej ugotovitvi se nam postavlja problem prihodnosti slovenskih znanstvenih in tehničnih prevajalcev. Pritegniti je treba vse mlade ljudi, ki znajo tuje jezike in se tudi .poklicno ukvarjajo s tujeje¬ zičnimi teksti in njihovimi prevodi. Posebno je treba pritegniti študente jezikoslovja in profesorje tujih jezikov, ki jim je jezikovna problematika tujih jezikov najbolj poznana. Gotovo bo vsak videl v prevajalskem delu nove možnosti za uveljavitev znanja tujih jezikov, meddisciplinski odnosi med stroko in znanjem jezikov pa bodo vsakomur dali pobudo za nadaljnje prevajanje. Naša industrija, ki se vztrajno prizadeva za priznanje na svetovnem trži¬ šču, bo morala posvečati vedno več pozornosti dobrim prevajalcem. Prav ti so odločilni za plasiranje naših izdelkov po svetu in razumeti je treba, da jim je treba omogočiti vse priložnosti za boljšo izobrazbo. Čeprav še - 70 - nimamo sistematičnega izobraževanja prevajalcev in tolmačev, je treba po¬ sebno pomisliti na tiste, ki sedaj že pionirsko mašijo to vrzel. Priznati je treba, da so sedanji prevajalci v svojem desetletnem obdobju dosegli mnogo izrednih uspehov, ki jih je treba ceniti! Verjetno znajo te zasluge ceniti samo tisti, ki jih je dober prevajalec morda že rešil iz neprijet¬ ne situacije. Tudi tisti, ki zaman iščejo dobrega prevajalca, da bi v najkrajšem času prevedel najtežji tekst, bodo vedeli, da moderni čas za¬ hteva mnogo dobrih prevajalce^. Naj prikažem razumevanje švicarskega gospodarstva za dobre prevajalce. Pred dnevi je izšel oglas za prevajalca pri farmacevtsko-kemičnem koncernu SANDOZ (Basel), ki zahteva od prevajalca znanje industrijskega knjigovod¬ stva in modemih informacijskih sistemov v gospodarstvu poleg znanja tu¬ jih jezikov. Zahtevajo, da je prevajalec dinamična osebnost, saj bi moral samostojno organizirati prevajanje zvin a j firme (za druge tuje jezike) in kreativno sodelovati pri planiranju dejavnosti v administraciji. Poleg te¬ ga ima firma moderen jezikovni laboratorij, kjer bi se prevajalec lahko da¬ lje izpopolnjeval ali pa učil sodelavce tujih jezikov. Pri tem je seveda razumljivo, da mu zelo pomagata odlično urejena strokovna knjižnica in in- formacijsko-dokumentacijska služba na področju kemije in farmacije, ki jo je firma SANDOZ uredila na najvišjem nivoju. Tudi pri nas moramo slediti takim zgledom! Prevajalcu je treba omogočiti čimveč priložnosti za informacijo v dobro urejeni informacijsko-dokumenta¬ ci jski službi ali knjižnici in mu tudi zaupati važno nalogo pri soodločanju planiranja in drugih dejavnosti. Prepričana sem, da bo vsak mlad človek 'z veseljem postal prevajalec, če mu bodo odprte tolike možnosti za sodelova¬ nje na novih področjih, kajti tako bo njegovo delo zelo raznovrstno, saj bo moral vedno znova potrjevati svoje kreativne zmožnosti na novih meddis- ciplinskih področjih. Seveda pa to ni nikakšen privilegij prevajalcev, kaj¬ ti danes odpirajo informacijske centre že za vse poklice. Tako sem pred kratkim obiskala jezikovni center za pouk tujih jezikov v Londonu, ki je v resnici prava zakladnica informacij za pedagoga, profesorja tujih jezikov, psihologa, didaktika, bibliotekarja, dokumentalista, raziskovalca, kultur¬ nega delavca in prevajalca. Vsakdo lahko najde mnogo koristnega materiala in tudi publikacije tega centra krijejo tako obsežna področja, da si človek, ki ima opraviti s tujejezičnim delom, ne more kaj, da ne bi z največjim za¬ nimanjem spoznaval izreden napredek, ki so ga znanstveniki v zadnjem času dosegli na področju prevajanja in pouka tujih jezikov. Prevajalec je neizbež no povezan z nenehnim nadaljnjim izobraževanjem (education permanente), ki je po mnenju strokovnjakov UNESCA postalo že splošna potreba vsakega pokli¬ ca. Pri prevajalcih je to še mnogo bolj pereče, ker se nenehno srečujejo z vprašanji novih terminov in napredkom znanosti in tehnike. Ni čudno, da je UNESCO predvidel izredno povečanje informacijskih in komplilcacijskih dejav¬ nosti za leto 197 l/f 2 , kajti današnji dinamiki razvoja in raziskovalnega dela je to neogibno potrebno za vsakogar, posebno še za znanstvene in kul¬ turne delavce. - 71 - Mimo lahko rečemo, da sodijo strokovni prevajalci med najaktivnejše so¬ delavce znanstvenikov, tehnologov in drugih kulturnih delavcev in zato jim je treba ta status priznati. V industriji ali gospodarstvu mora imeti prevajalec pomembno vlogo v procesu odločanja; in skrb za njegovo kreativ¬ nost ter splošno informiranost mora biti prvi pogoj za pravilen delovni odnos. Vsak mladi prevajalec se bo rad lotil tega izredno zahtevnega po¬ klica, čeprav bo pri tem v celoti moral angažirati svojo energijo in zna¬ nje, le da bo pri delodajalcu 1 videl razumevanje za težave in odgovornosti tega poklica. Tudi zahtevno nadaljnje spopolnjevanje bo vsak mlad človek cenil in se trudil, da ne bo strokovno stagniral, če bodo okoliščine za delo zagotavljale razvoj v tej smeri. Nikogar ne bi bilo treba siliti v tečaje, nadaljnje izpopolnjevanje ali individualni poglobljeni študij in tako bi Slovenija lahko z optimizmom gledala na številne dobre jezikovne strokovnjake, ki bodo navezovali trdne stike z drugimi kulturami in civi¬ lizacijami ter odločilno prispevali k temu, da bo tudi naš mali narod s svojo bogato tradicijo lahko vključen kot kulturno in ekonomsko enakovre¬ den član človeške skupnosti. Švedski predsednik vlade Olof Palme je janu¬ arja izjavil v Stockholmu, da je "cilj današnjega časa čim večja interna¬ cionalizacija človeške družbe, da bi dosegli razumevanje za različne raz¬ mere in načine mišljenja raznih narodov, ne da bi ponovno postali žrtve, fanatičnega predsodkarstva. Na žalost moramo priznati, da danes poznamo le dve možnosti; internacionalizacijo ali pa izolacijo, namesto da bi la¬ hko izbirali med različnimi nivoji internacionalizma". To mnenje zelo ja¬ sno potrjuje potrebo današnjega časa! Bibliografija; "Contact", Revue officielle de la Federation internationale des Professeurs de Langues Vivantes, juillet 1970 (Nr.15) "Sonnenberg", Briefe zur Vblkerverstandigung, September 1970 (Nr.54) "Unesco-Dienst", Oktober 1970» Nr.19 Mai 1970, Nr.10 "NZZ", 28.Okt. 1970, Nr.502 Mag. Ljudmila ŠMID-ŠEMRL - 72 IZ OSREDNJE PREVAJALSKE RETI JE Babel, glasilo mednarodne prevajalske zveze (FIT) PRVA ME UR ARO »TA NAGRADA ZA PREVAJANJE Italijan in Američan prejela nagrado FIT Dobitnike prve mednarodne nagrade za prevajanje, ki je bila doslej pode¬ ljena, je razglasil 31. julija 1970 Pierre Caille, predsednik Mednarodne federacije prevajalcev ob koncu VI« kongresa v Stuttgartu. Nagrado, ki je znašala 10.000 švedskih kron in ki so jo darovale C.B. Nathorst Foundations švedskemu odboru FIT, sta si delila italijanski li¬ terarni prevajalec in ameriški znanstveni prevajalec. Dobitnika sta profesor Ervino Pocar, 78 -letni dekan italijanskih literar¬ nih prevajalcev z več kot 200 glavnimi prevodi, večina katerih sodi v ve¬ liko dediščino nemške literature, in dr.Alexander Gode von Aesch, ki je po rodu iz Bremna, v ZDA pa si je pridobil velik sloves kot znanstveni prevajalec, leksikograf, esejist, prvi predsednik Združenja ameriških pre¬ vajalcev in izvršni direktor Interlingual Institute. Oba moža sta bila de¬ ležna priznanja za svoje življenjsko delo. Mednarodno žirijo pod predsedstvom znanega jugoslovanskega pesnika Zlatka Gorjana, podpredsednika FIT, so sestavljali P.F. Caille (Francija), I.J. Citroen (Holandija), H.Fishbach (ZDA), R.Sato (Japonska), gospa H.Nordback- Linder (Švedska) in B.Zielinski (Poljska). Formalna podelitev nagrad bo kasneje v Parizu, na sedežu FIT. Kandidati za omenjeno nagrado, ki jo namerava FIT podeljevati občasno, so bili tudi: F.Babler (Češkoslovaška), H.Briffault (ZDA), G.Colson (Belgija), A.Covaci (Romunija), I.Gullberg (Švedska), W.Mandel (ZDA), R.Karchand (Francija), R.Takahashi (Japonska), E.Tophoven (Nemčija), G.Vallquist (Švedska), Il.Valot (Francija) in H. van Iloof (Belgija). BA3EL, št. 4/1969, letnik XV Tehnični prevajalec v industriji in problemi, ki ga spremljajo (James Brawley) Smo v dobi hitrega tehnološkega napredka in ostre ekonomske konkurence. Tako si le malo podjetij lahko privošči, da išče prevajalske storitve pri prevajalskih servisih, če pa je podjetje še izvozno usmerjeno, je dober prevajalec v podjetju samem skoraj nepogrešljiv. Avtor govori o tem, kak¬ šen naj bi bil dober prevajalec, in deli prevajalce v tri osnovne skupine: prevajalec, ki se ukvarja s splošno poslovno korespondenco in za katerega ni potrebno, da bi bil kvalificiran v čem drugem kot v jezikih, dalje pre¬ vajalec, ki prevaja bolj tehnične in specializirane tekste bodisi v svoj - 73 - materin jezik ali iz njega in za katerega tudi ni potrebno, da bi bil po¬ sebno tehnično izobražen, a vendar toliko, da razume tehnični jezik, ki ga prevaja; tretji je prevajalec, čigar naloga je, da prevaja visoko spe¬ cializirane tekste v materin jezik za kasnejše publikacije. Nadalje avtor razlaga, kakšna je struktura angleškega in ameriškega učnega sistema. Za¬ nimivo pri tem je, da se mora učenec že zelo zgodaj odločiti bodisi za humanistično ali znanstveno smer in se tako prične specializirati. Po tem sistemu lahko univerze "proizvajajo" diplomirane specialiste dosti hitre¬ je, kot se to dogaja na evropskih univerzah; pri tem pa je seveda manj možnosti, da bi se učenec znanstvene smeri naučil tudi kakšnega tujega jezika. Glede na to avtor ugotavlja, da bodo morali tehnični prevajalci še vedno prihajati iz vrst kvalificiranih znanstvenikov in tehnologov. To prinaša mnogo težav, saj se bo moral tak znanstvenik spoznavati s tujim jezikom pravzaprav v prostem času, kar je zelo počasen proces. Tudi karie¬ ro bi moral pričeti znova v tuji deželi, kar spet prinaša nove probleme. Po drugi strani pa bo podjetje, ki bo namestilo tehničnega prevajalca, ho¬ telo že "narejenega" človeka in ne bo želelo dajati denarja za to, da bi se priučil. Če pa bo to že storilo s tem,, da bo pritegnilo v svoje vrste tuje znanstvenike in jih naučilo jezika, se bo izkazalo, da to ni samo iz¬ redno drago, ampak tudi brez zagotovila, da se bodo ti ljudje dovolj hitro naučili jezika, če se ga sploh bodo. Res je sicer, da obstajajo sredstva za tako učenje in da se mnoge firme zatekajo k takšnim intenzivnim labora¬ torijem. Je pa seveda precej dvomljivo, če se, recimo v 6 mesecih učenec nauči toliko jezika, da lahko začne prevajati težke tehnične tekste. Naj- •brž je bolj pametno najprej ustvariti določeno jezikovno osnovo in nato na njej intenzivno graditi najmanj eno leto. Avtor opozarja na tri osnovne kvalifikacije prevajalca, in sicers Prevajalec mora biti specialist na področju^ ki ga prevaja človek ne more prevajati tistega, cesar ne razume; to se ne nanaša samo na jezik, ampak tudi na vsebino teksta, ki naj bi ga prevedli. Glede na to bi moral imeti vsak prevajalec, ki se namerava ukvarjati s tehničnimi in čes- to zelo specializiranimi prevodi, solidno tehnično osnovno znanje. To lah¬ ko doseže z univerzitetno izobrazbo tehnične smeri, so pa še druge možno¬ sti, Zadoščali bi tudi tečaji na tehničnih akademijah, bodisi redni ali pa večerni. Izobraževanje bi seveda moralo biti sistematično in dovolj obsež¬ no. V Angliji to možnost izobraževanja imajo. Tako se lahko študent, ki je na univerzi padel ali ki nima kvalifikacij, da bi se sploh vpisal na univer¬ zo, zaposli v industriji in se v prostem času naprej izobražuje na tehnič¬ ni akademiji. V večini industrijskih podjetij se lahko študent izobražuje v večernih šolah ali pa celo dan ali dva v tednu. Včasih celo študent, ki se je izkazal vrednega zaupanja, študira, nato pa spet dela izmenično po šest mesecev. Obstaja seveda tudi možnost, da dobimo zadovoljiv prevod od "netekničnega" prevajalca, ki je strokovnjak v jezikih s pogojem, da je sposoben slediti - 74 splošni smeri predmeta, ki ga tekst obdeluje, da ima dostop do podobnih, del in da se lahko zanese na pomoč znanstvenika v stroki, kamor sodi prevod. Vendar avtor članka iz svojih izkušenj meni, da je taka rešitev le redko popolnoma zadovoljiva. Za "netehničnega" prevajalca je namreč izredno težko, da bi zares prodrl v bistvo visoko specializiranega teksta, posebej še, če je izvirnik napisan "nepismeno" ali v "znanstvenem stilu". Vedno je zelo težko najti ustrezni termin, še bolj pogosto pa le-ta celo ne obstaja. Da bi se zanašali na avtorja, ki naj bi razložil svoj tekst, pa je zelo zamuden in nezadovoljiv postopek. Poleg tega je potrebna še av¬ torjeva lektura, če naj bi bil tekst objavljen., kar spet zahteva, da mora tudi avtor poznati jezik, v katerega naj bi bil tekst preveden. Netehnični prevajalec lahko sčasoma pridobi potrebno znanje in se nauči terminologi je, tako da lahko dela samostojno. Tak način bi bil trenutno še najbolj pre¬ prost in sprejemljiv. Prevajalec naj bi prevajal v svoj lastni jezik, To je zelo pomembno, kadar prevajalčevo delo objavijo ali če ima vlogo pri pospešitvi prodaje. Pri raznih oglasih, brošurah, priročnikih in drugih publikacijah je najmanj, kar pričakujemo,■to, da je jezik pravilen in nara¬ ven in da je vsebina informativna. Nič ni bolj neprijetnega za kupca kot to, da se mora prebijati skozi slabo napisan tekst, pa čeprav tehničen, ko išče potrebne informacije. In četudi dobi kupec tako publikacijo v roke še¬ le potem, ko je blago že kupil, si bo brez dvoma premislil, preden se bo spustil v nova naročila. S tem v zvezi si je treba zapomniti, da ni vsakdo zmožen pisati dobro. Posebno za znanstvenike in tehnologe se zdi, da radi pišejo v ohlapnem in nepovezanem jeziku. Zato je torej potrebno, da se skušajo bodoči prevajal¬ ci izpopolniti tudi v tem pogledu. Če je delo namenjeno za publikacijo, ga je treba dati pregledati strokovnjaku, v čigar jezik je delo prevedeno. Izkušnje so namreč pokazale, da je zelo malo prevajalcev, ki bi bili zmož¬ ni izdelati prevod, ki bi bil res zrel za publikacijo. Nihče ne more pri¬ čakovati, da bo že nekaj let učenja tujega jezika na šolah ali inštitutih lahko nadomestilo vrsto let naravnega učenja. ^- me 4 temeljito znanje izvirnega jezika Mnoge napake, ki se često pojavljajo v prevodih, gredo na račun slabega po¬ znavanja izvirnega jezika. Ker je nadvse važno, da so tehnični prevodi pra¬ vilni, mora biti prevajalec do potankosti seznanjen z jezikom ali jeziki, ki jih namerava prevajati. Znanje mora nenehno širiti s tem, da bere znan¬ stveno in drugo literaturo, preden prične prevajati. Nikakor se ne sme za¬ našati na to, da bo zadosti pridobil le med bivanjem v deželi, katere jezik prevaja. Niso redki prevajalci - in to strokovnjaki - ki prežive po dve le¬ ti v tujini, da se nauče jezika, preden prično prevajati. Po pretresu vseh omenjenih kvalifikacij, ki naj bi jih dober prevajalec imel, vidimo, da nobene ne moremo pogrešiti. Prevajalec bo zato za zdaj - 75 - ostal zelo redek in iskan specialist« Kako se bodo stvari razvijale in kako jih naj bi rešili, je težko reči, kajti potrebe po tehničnem pre¬ vajalcu bodo vedno večje. Poklicu prevajalca, tako splošnega kakor tudi tehničnega, bo treba posvetiti večjo pozornost, posebno v šolah.’ To pa seveda pomeni spremembo nekaterih učnih sistemov, s tem da bi uvedli štu¬ dij znanosti in jezikov v šolah, na univerzah in akademijah, česar pa, kot pravi avtor, sedanji vzgojni kader ne more. Evropske šole za jezike dajejo stotine prevajalcev, ki skoraj nimajo sistematičnega tehničnega znanja, medtem ko v Angliji in v Ameriki vzgoja znanstvenikov z jezikov¬ no kvalifikacijo pravzaprav ne obstaja. V korist industrije bi morali tak položaj korenito spremeniti. BABEL, št. 4/1969, letnik XV Industrijski prevajalci na Švedskem (Leopold Adler) Strokovni prevajalci za švedska industrijska podjetja in švedske podružni¬ ce tujih firm imajo poleg prevajanja še stranski poklic. Švedski industrij¬ ski prevajalec mora namreč imeti poleg prevajanja še drugo službo, ki mu lahko zagotovi vsakdanji kruh, saj mu ga samo prevajanje ne more zagotovi¬ ti. To je pripisovati predvsem ozki specializaciji za posamezen jezik ali za posamezno področje. Avtor članka pravi, da ima to svoje dobre in slabe strani. Tako dobi prevajalec zaradi ozke specializacije zelo veliko prak¬ so. Po drugi strani pa ima prevajalec, ki poleg prevajanja opravlja še drugo službo, večji vpogled v druga področja, ki jih tako ne spoznava le prek pisalne mize. Uradne ! tarife industrijskih prevodov so prilagojene življenjskim stroškom na Švedskem. Mnogokrat pa jih prevajalci sami pove¬ čajo glede na zahtevnost teksta in na račun hitrih rokov. Na Švedskem je danes 189 preizkušenih prevajalcev za skupaj 15 jezikov. Potrebe pa so se¬ veda neprimerno večje. Šol za industrijske prevajalce na Švedskem ni. Izo¬ braževanje v tem pogledu je le zasebno ali pa v tečajih' za odrasle. Avtor ugotavlja, da je glavni problem industrijskih prevodov premajhna pozornost naročnikov. Le-ti bi morali pogosteje kontalctirati s prevajalcem in mu po¬ magati z raznimi risbami itd. Tudi kritike je na Švedskem premalo. Namesto da bi naročnik morebitne pomanjkljivosti odpravil skupaj s prevajalcem, jih raje popravi sam, pri tem pa cesto zagreši nove napake. Zelo redko po¬ šiljajo prevajalcu tudi prve krtačne odtise. Avtor meni, da bi se tem po¬ manjkljivostim z lahkoto izognili, če bi bila povezava med naročnikom in prevajalcem tesnejša. Zdravko MANICO ŠEK - 76 - SLOVMSKO-FRifflCOSKI TEHNIŠKI GLOSAR za področji hidravličnih strojev in montanistike Agregat - groupe Akcelerotahimetrični krmilni regu¬ lator - regleur acc£lero-taohy- metrique Aksialni obroč — collet de butee, manchon de pivot Akumulacijska črpalka - pompe accu- mulatrice Anomalno mesto - zone anomale Apatit - apatite (f.) Apnenec - calcaire Apt - aptien Aragonit - apatite (f.) des Pyrenees Aritmetična sredina - moyenne arithmetique Bager goseničar - ezcavateur sur chenilles (pelle mecanique) Bager (vedričar, globinski) - excavateur (A godets, a chaine) Banana, bananski vtikač - fiche (banane) Barit - barytine Bat - piston Batna črpalka - pompe A piston Bazalt - basalte (m.) Bimetalni rele - relais a bilame Blazinica (ležaja) - coussinet (du palier) coussinet de charge anti- friction Boben za kabel - tambour de cable Bočna stena - fla3que Bogata ruda - minerai riche Bradata zagozda - clavette A nez; cale A talon Brazda (geol.) - saignee Brezkončna vrv - cable sans fin Bronasta puša - coussinet de bronze Bručenje - rectification, meulage Bunker (za gips in klinker cement) - tremie (pour gypse et clinker, A ciment, etc.) Celzijeva stopinja - degre centi- grade Cena po k03u - priz unitaire Cenik - liste daspriz Cenoman (geol.) - cenomanien Centrifugalna črpalka (o.propelerska č.) - pompe centrifuge (A belice) Centriranje - centrage Centrimi čep (zatič) - brocbe de centrage Cev (geol.) - tuyau (de minerai) Cev za tlačno olje - tuyau d’buile sons pression Cevna armatura - armature de tuyau- terie Cevna zveza - raccord Cevni mlin - broyeur A tube Cevni priključek - ajutage Cevovod - tuyauterie Cevno držalo - collier de prise pour tuyau Cilinder servomotorja - oylindre de servo-moteur Curek - jet Časovni rele - relais temporise relais A temps Čelna stena - fond čelni zobnik - rona dentše droite ou cylindrique čep - bouchon čep z navojem — bouchon filete Čep za polnjenje - bouchon de remplis- sage Čepi regulacijskih ročic - goujon de reglage Čistilna pretočna zapornica - vanne de nettoyage čistilni drog - tringle de nettoyage Čistilnica - atelier d’4barbage Čiščenje starih rudniških del - permanisation Črpalna instalacija - installation de pompage črpalna postaja - station de pompage Črpalna stopnja - cellule de pompe črpalna turbina - turbo-pompe Daljinski pogon - commande a distance - 77 - Daljinski termometer - thermombtre S, distance Daljinsko odčitavanje - lecture a distance Debelina (rudnega telesa)-stene - puissance (geol,) de 1’amas - epaisseur de paroi krog / Delilni - perpage;

y digger 1. tumed soil turned tilth, 2. ploughing: fluffy tilth plant:shallow rooting deep rooting - (l.site of growth), 2.seed-beds• a fine and light - decalcify decalcification deoalcified open furrou open furrow distance, clearences clearence space, 3 paced planting set apart at spaces split, čast the land 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 - 112 razor in razor -ora m, razdor, i-aagon razoran -a-o razoravati -am razoravanje -a s razpadati -am razpadanje -a s s - grud in trde zdravice; biološko, fizikalno, kemično - razpleveliti -im razpleveljenje -a s - njiv razpokati -ams - navpično, - vodoravno (zemlja razpoka tako, da potrga korenine) razredčiti -im razredčenje -a s: - pregostega nasada razrezovati -ujem razrezovanje -a ss - ruše (z razrezo- valcem) razsipčen -čna-o: -a zemlja rebrnica -e ž brež- nica: strma njiva-, -e orati poprek na strmec, -e orati po plas tnicah(slo jnicah) Beetfurche f., Ausfurche f., Furche zvrischen 2 Ackerbeeten l. aufgerissen (vom Acker) 2 .auseinandergepf liigt aus einanderpf liigen, abpflugen Auseinanderpfliigen n., Auseinandervrerfen n., Auseinanderschlag m, Abpflugen n. zerfallen Zerfallen n., Zerfall m. Zersetzung f.: Zer¬ fall der Schollen u. des harten Untergrundes; biologische Aufmurbung, physika-ische, chemische Zersetzung von Unkraut saubem Sauberung f., Unkraut- bekampfung f.: Saube- berung der Acker von Unkraut aufspringen, bersten: senkrecht -, uaagrecht aufbersten (Boden zer- springt so,dass die Uurzeln reissen) vereinzeln, Bunnen n., Dunnung f.: dichten Saat skarifizieren Skarifizierung f.s - des Bodens (mit Skari- fikator) zerreiblich, brocklig: zerreiblicher Boden Hangacker m., Hangvriese f.: steiler Hangacker, Hangacker quer zum Ge- falle pflugen open furrow split land, čast land split, čast the land splitting, casting of the land decay decomposition clod falls to pieces remove the weeds removing of weeds, killing of vreeds crack, cleave, fissure scarify scarification drifting soil, blotting field on slope: - contour plough- ing diinnen, lichten singling: - of Vereinzeln n.a overdense crop - einer allzu - 113 231 redčiti -im: sončni¬ ce -j na roko, s strojem -5 na šope ali na gnezda - redčenje -a s 232 regniti -nem: zemlja regne 233 rezanje -a s: - oz¬ kih brazd 234 režati -im zevati, odpirati se: zemlja reži od suše 235 rigolati -am: čez jarek - rigolanje -a s: - zemlje za posaditev trt,- in plastenje 236 riti rijem:- zemljo, - samo z oplazom (brez deske) 237 ruša -e ž: naravna -, prenovi¬ tev -e 238 sipek -pka-o = sip- čen -čna-o: -a zem¬ lja 239 sklad -ada m: narav¬ ni -, porušen -, sklenjen -, zgoščen-, nedotaknjen - = na¬ ravni - 240 skleniti -nem: - ral sklenjenost -i ž: - trate lichten, voreinzeln, ver- dunnen (ausdunnen): Sonnenblumen vereinzeln; mit der Hand ausziehen, mit der Maschine lichten, auf Biischel od. Horste vereinzeln Vereinzeln n., Lichten n. bersten, aufbersten: Erde berstet auf, bekommt einen Spalt Schneiden n., Furchenzie- hen n.: Schmalfurchen- ziehen klaffen, aufspringen: Boden klafft vor Diirre rigolen, tief pflugen: liber den Graben - Rigolen n.: -des Bodens zum Rebenanbau, - und Schichten n. wuhlen, grubbem: Boden aufimhlen; nur mit Pflug- kopf (ohne Streichbrett) Uiihlen n., Grubbem n. Rasen m., Grasnarbe f.: II a tur ras en m., Rasen- emeusrung f. schiittig, mulmig; riese- lig, mehlicht: schiittiger Boden Lagerung f., natiirliche -, gestorte -, geschlossene-, verdichtete ungestorte - = natiirliche - schliessen, andriicken: Pflugfurche - = den Boden schliessen,Schluss m.: Boden - single, bunch: hand singling, bunching machine singling singling crack: earth cracks cutting: - crested furrov/s fissure, crack, break into fissure trench-dig,-ging cultivate: - soil, - with the sidecap, tura up the land, cultivating sod, sward: re-sodding loose, light: drifting a light soil layer, stratum natural -, compact -, compressed -, untouchad - consolidate consolidation of the soil,- sward 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 - 114 - 115 - 252 sprhnina -e ž, sprh- lina, sprstenina, humus 253 sprsteniti se -im se = sprsteneti -im 254 srež -a m, sren, privzdignjena zemelj¬ ska skorja oh zmrza- vanju: - privzdigne rastline 255 srežiti se -im se 256 srežnat -a-o 257 stabilizator -ja ms - struktura 258 stlanjo -a s 259 strižina -e ž 260 strnika -e ž, strnišče -a s 261 strnjen -a-os -a braz¬ da = sklenjena brazda 262 struktura -e ž, zlog: - tal, naravna - zemlje: kompaktna = zbita -, listnata -, mrviSasta, plošbifia- sta, prehodna, roba¬ ta, školjkasta, škri- lasta -; motnje -e, obolenje -em okvara -e, nena¬ den prehod v -i 263 strukturen -ma-o 264 surov -ova -o:+ -a brazda = odprta, ne¬ obdelana brazda, gl. odprt 265 svet -a m: raven -, travniški -, travna¬ ti - Humus m., Schwarzerde f., Veriresungs produkt n. zu Hunrus werden, sich humifizieren aufgefrorene Erde, Schnee =(Eis)lcruste, durch Prost gehobene Erdkrustes Pflan- zen vrintem aus harschen, sich mit Rauheis bedeoken mit Rauheis liberzogen Stabili 3 ator m.s - der Struktur organisohe Deck- schicht f., Garedecke f. unbegrester Erdstreifen zvsisohen 2 Ackem Stoppel f., Halmstoppel f. Stoppelfeld n. -geschlossens -e Purche Struktur f., Gefiige n.: Bodenstiuktur, naturli- che Soden kompakte = verdichtete -, blatteri- ge -, Krumel = -,Platten Ubergangs -, Kanten -, Muschel -, Schiefer -5 Storungen in der -, Er- kranlcung der -, Struktur- schaden m., Strukturfall m. Struktur-, Gefuge - rauh, roh: Rauhfurche f. Land n., Terrain n.,Boden m., Gegend f.: ebenes Land, Hiesenland n.,Grunland n. humus decompose fros t-heaving cover with crusted snow stabilizer mulch turf boundaries stubble Consolidated furrow structure: soil -, natural -5 compact -, crumble -, laminar = platy -, phylliform -,angular squamous deterioration of -, restrictive layer in -, - fall structural open: - furrow winter fallow land: fiat -, grass - - 116 - 266 škratijati -am freza- frasen depression 284 ugrez -a m, ugrez- nina 285 ugrezen -zna-o:-svet 286 ugreznina -e ž 287 uležan -a-o: -a zemlja, premalo -a zemlja = puhla zem¬ lja; - gnoj 288 usahniti -nem: ozi- mine so usahnile 289 used -a m 290 usedati se -am se 291 usedlina -e ž: raz¬ lične -e v ilovici 292 usipčen -čna-o gl. sipek 293 utonjen -a-o: -p nji¬ va 294 valjati -am valjanje -as: - zimskih posevkov 295 vgrez -a m = vgreza- nje, vdiranje 296 vgrezati (se) -am (se): zohje hrane se vgrezajo v zemljo vgrezanje -a s: pre¬ prečevati - koles 297 viseti -im: travniš¬ ki svet nekoliko vi¬ si 298 višinski -a-o: -e črte = plastne črte = plastnice 299 vlačiti -im:- z vla¬ čo, -po travniku vlačenje -a s - 117 - l.Einsenkung f. sumpfig, einsinlcend: -er Boden = -e Gegend l.Einsenkung f., gesetzt, ahgesetzt: ge- setzter Boden, schwacher Boden = aufgepuffter Boden; verrotteter = reifer Stalldiinger veruelken, verdorren: Wintersaat ist verdorrt Senkung f., Erds enkung f. sich setzen, absetzen Hiederschlag m., Boden- satz m.: verschiedene ITiederschlage im Lehm- boden locker, schiittig Schvremm-, oft uberschwemmt Schwemmacker m. walzen Helzen n.: - der V/intersaaten Eindringen n. (in den Boden) eindringen: Eggen zinken dringen in den Boden ein Eindringen n.: Einsin- ken (Eindringen) der Ka¬ der verhindern hangen: Hiesenland hangt etwas = hat Hanglage Hohen-: - linien = Schichtenlinien f.pl. schleifen: mit Acker- schleife -, Wiese - Schleifen n. moorish: moorland hallow, depression settled dovm, firm: firmland, slightly firmland = fluffy land; decomposed dung- decomposed manure withered slaclc and settle down sediment, deposit: - in loam soil pulverizing, drifting waterlogged: - land roli rolling, packing: -of wintercrops going deeply go deeply: harrow tines - going deeply: wheels - be inclined, sloped: grassland i3 sloped contour lines drag: run over with -meadou - - 118 300 301 302 303 304 305 306 307 308 309 vlaga -e ž - v zemlji Feuchtigkeit f.s Boden = talna zimska -, Hinter Verluste izgube zimske -e an Hinter - vlaka -e ž: 1.enkrat- l.Uberziehen n, Bestrei- na - z okopalnikom, chen n: einmaliges - mit z brano, 2.zbranan Hackpflug, mit Egge = ali povlečen pas zem- Eggenstrich, 2.Eggenzug lje m.bezw,mit einem Zug be- strichener Streifen Feldes voda -e žs izpodneb- Wa3ser n.s Niederschlags- na odcedna - = - = Meteor Sicker - = gravitacijska pod- Gravitations -, Grund -, talna -, talna -; Boden -; vegetativna -, vpoj- vegetativos -, Saug -, na veseča (lebde- Schvreb Kapillar - = ča)-, vezana (zaprta) festgehaltenes -, hygro- = kapilarna -, higro- skopisch.es -; Horizontal skopska; premična tal-(Seih-) stehendes - na -, mrtva (stoječa)- humidity: soil winter -, loss of vsinter - running over with a drag or hoe, a land stripe man over with a drag or harrow vrater: precipitation -, gravitational -, - table, soil —j vegetative -, .. film -,capillarity -, hygros čopic -; - in movement .. odour: soil scent,• soil - headland v.otka smear over,’ mud up: heavy soil consoli- dates into clods smeared up: meadows - by sand start ploughing, set to plough: - the land ..; get ploughing neighbours land setting to plough set to grass set down to grass 119 120 - 326 zaorati -orjem l.unterackem, einackem, 1.plough under, 1. podorati (pokriti) 2.durch Ackem ausfiillens set to plough 2. z oranjem izpolni- Beetfurche zuackem, 2.cover v/ith a Schotter verschutten - 121 - 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 361 362 363 - 122 - - 123 - 364 žganjkljast -a -o:-a zemlja klunkerig: -e Srde 365 živica —e 2: nezaprana Obergrund m., Ober— zaprana - lcrume f.: nicht eingevas cbene Oberkrume, einge- waschens - (Schichte) smeary soil top soil smeared up not smeared up - + Prof. Vinko SADAR SE DVA KAPITALNA PRIMERKA TURISTIČNE ANTIPROPAGANDE Tržaško "Gospodarstvo" je 7. avgusta objavilo propagandni članek o Gorenjskem sejmu v nemščini; članek verjetno ni bil preveden v Trstu. Nemščina tega članka (v 3 stoplcih) in tisk sta revna: "Gastwirtschaft und Handwerkschaft",'Velche Messe sich immermehr entwlckelte und ihr Potential sich ueber ganz Jugoslawien aus- dehnte und in letzter Zeit die Staatsgrenzen nach Italien und . Oesterreich ueberschritt", "Kontakt zwischen Kaufmaennern", "ueberragte der Warenaustausch 1,700.000 neue Dinars", "mit vor- uebergehenden Messeplaetzzen" itn. itn. Prav žalostno je, da vodstvo tako pomembne in zdrave prireditve, kakor je Gorenjski sejem, ni imelo za potrebno poiskati spodob¬ nega prevajalca in korektorja tiska. Doklej bomo še brali tako mizerna skrpucala in videli nemško govoreče obiskovS.ce sejma, ka¬ ko se zgražajo nad takimi "komercialnimi besedili"? Mar so v Slo¬ veniji še industrijski ali komercialni naročniki, ki ne vedo za "Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije" v Ljub¬ ljani, Gosposvetska l/l desno, kjer bi bil lahko tudi "Gorenjski sejem" za minimalno tarifo v najkrajšem roku dobil brezhiben pre¬ vod za tisk? Drug izdelek podobne baže je prospekt "Hotel CREINA, Kranj" v 4 jezikih. Ze sam francoski"prevod" je tako neužiten, da smo napra¬ vili resničen prevod (brez narekovajev) ter ga bomo ob priložno¬ sti priobčili poleg kranjskega "prevoda". 0 nemškem in o angle¬ škem "prevodu" prinašamo samo po tri vzorce, da ne bi bralcev prehudo obremenili: - "zvischen Alpenflussen Sava und Kokra" - "eine vollkommene Komoditat" - "mit Fernsehenapparaten" - "The history of the settlement reaches the prehistoric period" - "A natural bathing" - "From there is a possibility for hunting". J. G • QUCUSQUE TANDEM? - 124 - NAS NEMŠKI STUDIJSKI VEČER 15. APRILA 1969 Druga prireditev jezikovnih krožkov v Društvu znanstvenih in tehničnih pre¬ vajalcev Slovenije je bil nemški študijski večer. Tudi ta večer je obiskalo veliko članov in nečlanov (55 oseb). Vodil ga je dr.Ivo Murko, Ljubljana, poročali pa so: dipl.tolmač prof. Erich Simak z Dunaja o "Heutige Dolmetsch- fragen in Osterreich", dr.Janko Golias (Ljubljana) o "Nekaterih težavah pre¬ vajanja med nemščino in slovenščino" in dr.Ivo Murko o "Boljšem in slabšem prevajanju iz nemščine in vanjo". Dr.Murko je začel večer z besedami: "Začenjam nemški študijski večer. Po¬ zdravljam vse navzoče, zlasti nečlane. To je tretja prireditev jezikovnih krožkov v Društvu znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije. Namenjena je aktivnim prevajalcem in prevajalcem začetnikom in vsem prijateljem pre¬ vajanja iz nemščine in v nemščino. Tile naši študijski večeri niso zamišljeni kot predavanja, temveč kot poro¬ čila o aktualnih problemih prevajanja, kot kritični pogledi v prevajalčevo delo, in naj bi pomagali manj izkušenim in mlajšim prijateljem našega dela, ki je majhnemu narodu tako zelo potrebno. Pokazali bi radi vzroke in posle¬ dice napak pri prevajanju in tolmačenju. Zato ne mislimo toliko na vrhunske stvaritve, temveč skušamo biti ob rojstvu te čudovite stvaritve, ki ji pra¬ vimo "dober prevod" v materinščino in iz nje. Saj med leposlovnim in znanstvenim prevajanjem ni bistvenih razlik - so le dobri in manj dobri prevodi. Zato vam na vseh teh naših večerih predvajamo poučne primere boljših in šibkejših prevodov - brez imen prevajalcev. Pred¬ vsem si želimo obravnave , žive diskusije! Tri zgoščena poročila, ki jih bo¬ ste nocoj slišali, naj bi sprožila vprašanja . Zato prosim: po vsaki točki vprašajte, mi pa vam bomo skušali odgovoriti. Vsebine naših večerov bomo objavljali v "Mostovih", in kdor jih želi brez¬ plačno prejemati, naj napiše svoj naslov na prezenčni listi." Nato je vodja večera dr.Murko povzel uvod še v nemščini ter zaprosil g.Si- maka, da poda svoje poročilo. G. Erich Simak, konferenčni tolmač, profesor inštituta za šolanje tolmačev na dunajski univerzi in tajnik avstrijskega združenja tolmačev "Universitas", je pripravil živahno poročilo o problemih sočasnega ("konferenčnega") tolma¬ čenja v Avstriji. S jjrijetno neposrednostjo, brez pisanega besedila, je go¬ voril o težavah izobrazbe teh zelo visoko kvalificiranih ustnih "Sprachmit- tlerjev" - jezikovnih posrednikov, njihovem dolgem in težavnem študiju, nji¬ hovih na videz zelo visokih tarifah, ki jih določa Mednarodna zveza konfe¬ renčnih tolmačev (Pederation Internationale des Interprčtes de Conference - AIIC) v Parizu, in blišču in bedi simultanega (sočasnega, hkratnega) tolma¬ čenja s pomočjo aparature, ki omogoča, da sedi tolmač v kabini s slušalkami na ušesih in spremlja tisto, kar govore v sosedni dvorani, hkrati pa to, kar sliši, govori v prevodnem jeziku v mikrofon - in to poslušajo tisti med občinstvom v dvorani, ki so si izbrali slušalke za prevodni jezik. Da takšno - 125 - delo ni lahko, je pač vsakomur jasno, prav tako kakor to, da zahteva dolgo¬ leten in temeljit študij in priprave. Tarifa AIIC je dokaj zamotana glede na to, da navadno sodeluje ekipa, ker tolmač v kabini ne vzdrži dolgo in ga mora od časa do časa nadomeščati drug tolmač, in na raznolikost nalog. Kot temelj veljata tarifni postavki $ 43»- na dan za delo v ekipi in $ 69.- na dan za samostojno delo. ha Dunaju je na leto povprečno 200 kon¬ gresov in skupščin mednarodnih organizacij, pa kljub temu ni stalnega de¬ la za tistih 25 hkratnih tolmačev, ki delajo v Avstriji. Želeli bi si pro¬ žnejše tarife in s temi visokimi postavkami nimajo pravega veselja. Delo prevajalca, ki sedi v svoji sobi in poustvarja izvirnik v prevodnem jeziku na papirju, se močno razlikuje od tolmašlcega dela, saj ima prevajalec pri¬ pomočke in več časa, medtem ko mora tolmač v hipu najti ustrezni izraz v prevodnem jeziku in vrh tega še sproti oblikovati v prevodnem jeziku sta¬ vek, ki ga govornik šele izraža v izvirnem jeziku. Prav v teh nenehnih, na videz nepremostljivih težavah pa tiči mik, ki se mu tisti, ki ga je okusil, noče več odreči. Za pismeno prevajanje tolmač nima več veselja - njegovi možgani so se razvili v drugi smeri in čim zahtevnejša je naloga, s tem večjo vnemo se je loti. Kajpada konferenčni tolmač s tako napornim delom - saj mora jahati v vseh sedlih, tj., poprej mora hitro prodreti v vsako stro¬ ko in v strokovno terminologijo obeh udeleženih jezikov - hitro izčrpa svo¬ je moči in mora delo sorazmerno zgodaj opustiti. Po Simakovem referatu je sledila diskusija: bilo je nekaj vprašanj, zlasti glede tehnike hkratnega tolmačenja. IIa vsako vprašanje je predavatelj takoj zadovoljivo odgovoril. Kot drugi referent večera je dr.Golias izvajal: Einige Schwierigkeiten des Ubersetzens zuischen Deutsch und Slowenisch / Die Probleme jeglicher Ubersetzung - der wis s ens chaf11ichen, technischen und der libri gen Fachubersetzung, und der belletristischen Ubertragung - sind dreierlei: Mangel des Originales ; objektive Schvrierigkeiten (auf Grund der Inkongruenz zwischen der Ausgangssprache und Zielsprache, unabhangig von Autor und Ubersetzer), und subjekti ve Schvrieriglceiten (auf Grund der besonderen Probleme eines gegebenen Originales fiir einen bestimmten Uber¬ setzer) , Vielleicht sind gegeniiber der deutschen Sprache, uegen ihrer spezifischen Abstraktheit, diese drei Gruppen etwas ueniger iiber3ichtlich; Goethe: "In einer so vmnderlichen Sprache wie der deutschen bleibt immer etvras zu vrun- schen iibrig", und: "Das Deutsche hat es verstanden, die Uissenschaften un- zuganglich zu machen"! Um so mehr verdient jene Dreiteilung unsere volle Aufmerksamkeit. In jeder dieser drei Gruppen finden sich: reale Unzulanglichkeiten (aus der Unkenntnis realer Tatsachen) und sprachliche Mangel (aus der Unkenntnis der beiden Sprachen). lehmen wir einige praktische Beispiele der drei Grup¬ pen in beiden Gebieten. - 126 - MANGEL DES SL0WENI3CHM ORIGINALS. Man hort oft die Forderung, eine gate Ubersetzung solle sich lesen "wie ein Original". Aber in der heutigen Hast sind gut geschriebene Originale, besonders in der Wissenschaft und Tecbnik, sehr selten. Reale Mange1 des Originales sind daher so haufig, dass sie einen emsten Mange 1 darstellen, der zwar vielfach in Artikeln behandelt, praktisch aber verschamt uragangen wird. Besonders schlimm steht es in dieser Hinsicht um unsere Fremdenver- kehrswerbung. Sie ist stereotyp, langweilig und veraltet. Ein kleines Bei- spiel moge genugen: Ein grosser Kurort in Oberlcrain warb noch vor wenigen Jahren fiir ein Hotel in dieser Arts "Imamo lep senčnat vrt z razgledom na gore. V vsakem nadstropju imamo kopalnico in stranišče. Nudimo tople in hladne jedi in alkoholne pijače."'Lassen Sie mich dieser "Herbung" eine Hotelreklame aus einer obskuren Hugelgegend Irlands gegeniiberstellen: "¥ir bieten Ihnen gute Kost und Getranke, bequeme Betten, eine gewisse Ori- ginalitM,t in der Gesamtanlage des Gebaudes, und eine angenehme Atmosphare. Sie konnen bei uns Freibader und SpaziergSnge geniessen, wenn Ihnen das passt. ¥ir Konnen Ihnen leider nicht mit Kino, Variete und Tanzkapelle aufwarten, aber dafiir finden Sie bei uns jenes Gefuhl der Ruhe, die heute so selten ist. Die Naturschonheiten um unser Hotel sind zwar nicht unser. Verdienst, doch konnten wir in solcher Umgebung zum Dichter werden. Da wj.r indes zur Beguemlichkeit neigen, iiberlassen wir das unseren Gasten." - Ist dieser Werbetext nicht unvergleichlich uirkungsvoller? Ja, Texter sind bei uns noch Mangelware. In der Bundesrepublik, in Oster- reich und vollends in der Schvreiz vrerden bessere ¥erbetexte von Schrifstel- lern verfasst. Technisches Hiss en,' Vblkerpsychologie und ein ^ehr guter Stil sind die Er- fordernosse jedes gut en ¥erbetextes. Unser grosses Untemehmen "Gorenje" hatte vor wenigen Tagen eine eigene Tagung von ¥erbefachleuten und Inge- nieuren iiber die Abfassung neuer Herbeparolen fiir "die zehn Vorteile der ¥ s chmas chine". ¥as die rein sprachlichen.Schwach.en des Originales anlangt, so lassen sich Mangel der Syntax unterscheiden; Mangel des ¥ortschatzes ; und Mangel des Stils , der Logik und Klarheit. Zur Syntax gehort auch die Hortfolge, z.B. "bombaževa mercerizirana nit" statt "mercerizirana bombaževa nit"j oder "modne ženske tkanine" statt "ženske modne tkanine". Logische Schnitzer sind z.B.s "razni" vor Zahlwortern - ein hasslicher Pleonasmus: "Deset raznih vzorcev", "pet raznih ansamblov" u.dgl.m. Oder "čez" vor der genauen Zahlangabe: "Čez 17 ranjencev"; oder die Verbindung von "npr." mit "itd.": Izvažamo npr , v Avstrijo, Italijo, Švico itd ." Da das Slovrenische so viele Jahrhunderte unter deutschem Einfluss stand, kopiert es immer noch alte Schwachen des deutschen Stils, und die goldenen Ratschlage des BUDEN gelten durchaus auch fiir unsere Sprache: 1« Ziehen wir kurze Satze vor! - 127 - 2« ¥ahlen wir lieber Verben als Substantive! "Ioh kam, sah und siegte."Ein romischer General, der gemeldet hatte: "Bach Erreichung der hiesigen Ortlichkeit und Besichtigung derselben war mir die Erringung des Sieges moglich" ware ehen nicht Časar geuesen. 3. Schreiben wir akustisch, nicht papieren! In jedem guten Stil klingt ein innerer Bhjrthmus mit, eine innere Melodie; das sina Vorziige der gespro- chenen SPKACHE, nicht der "Schreibe". Das Papierslouenisch ist unsere schlechteste Erbschaft aus Osterreich: "Čeprav je bil z naše strani po¬ dan ugovor,..." 4. Klar, aber lcnapp, und immer das treffende hort: nicht "tiho je govoril", sondern "šepetal je". Schopenhauer sagt irgendwo: "Der grosse Schrift- steller sagt die schwierigsten Dinge einfach, der Stilgaukler umgekehrt." 5. Wahle die richtige Atmosphare! Me bomo pisali "Tolminski puntarji so se na vse kriplje tepli z graščaki", temveč "so se borili na življenje in smrt"; in tudi ne: "Hišnik je v alkoholiziranem stanju izvedel napad na soseda". Im Duden heisst es: "Die Verbesserung des Ausdrucksnirkt auf den Gedanken zurtick". Erlauben Sie mir hinzuzufiigen: "Schlechter Ausdruck verdummt nicht nur den Zuhbrer und Leser, sondern auch den Sprechenden oder Schreibenden". Objektive Schuierigkeiten: Hier beginnen die eigentlichen Schnachen der tfbersetzung. Die realen Schwieriglceiten beruhen auf der standigen (und fur einen geuissen Zeitraum permanenten) Spannung zwischen der Gesohichte, Kul¬ tur und Zivilisation, Mentalitat und Lebensweise in den beiden Sprachen. Dasselbe gilt im rein sprachlichen Bezirk. Da gibt es TJnterschiede der Syn- tax (dazu gehoren auch die hendungen and die Hortstellung, besonders v/ichtig im gleichzeitigen Dolmetschen. Bekannt ist z.B. das Scherzvrort, wonach in einem zueibandigen deutschen Buch das Verb aus dem l.Band erst im 2,Band steht. Ferner gibt es die Unterschiede des hortschatzes (besonders der Fachterminologien), und der allgemeinen Sprech- und Schreibtraditionen in den beiden Sprachen, mit allen ihren teils gemeinsamen, teils grundver- schiedenen Sprichvrortem, ubertragenen Bedeutungen, Assoziationen und An- spielungen: "Da vrendet sich der Gast mit Grausen", "vrir werden ihre Stadte ausradieren" usf. Das Deutsche hat die Fahigkeit, lange ¥ortverbindungen neu zu bildenjSchuhverkauf, Kleidemaht, Kartoffelanbaugerate; das Slowe- nische gebraucht reichlich "pa". Alle diese zahlreichen Eigenheiten geho¬ ren zum elementaren Kiistzeug des Ubersetzers, sind schon in Schulen erlem- bar, und sozusagen Gemeingut der in beiden Sprachen leidlich Gebildeten. Sie brauchen daher nicht naher erortert zu werden. Einige Beispiele aus der Fremdenverkehrswerbung: "... die aus einem Schloss verajrbeitete spatro- manische Kirche". "In Bled gibt es Pahrten in den Kutschen um den See he- rum", und in Kranjska gora findet der Sommergast: "jgejzuchtete Jagdbezirke". "Drobni izdelki": "NiedJLiche Erzeugnisse". "Speisen vrerden vorbjsredtet". "Domači narezek": "Heimaufis_chnitt". V Mojstrani so betonski stebri za vodne rake" (pravilno: mlinski žlebovi): "Betonpfeiler fur hasserkrebse". 128 Uesentlich ist hier veniger die Unlcenntnis als die Vermessenheit des Uber- setzers. Punkt (3) der internationalen Satzungen der Ubersetzer verlangt vom Ubersetzer eine gute Kenntnis der Sprache, aus vrelcher und besonders jener, in welche er iibersetzt, xind Punkt ( 7 ) schreibt eine ausgiebige All- gemeinbildung und eine hinreichende Kenntnis des Sachgebietes vor und verlangt, dass sich kein Ubersetzer in eine Ubersetzung einlasse, wenn ihm das notige Grundwissen dazu abgeht. Subjektivne .težave so prava domena prevajalčevih napak. Drugače kot pri ob¬ jektivnih gre tukaj za posebne neskladnosti realij obeh jezikov in med sa¬ mima jezikoma, se pravi: razlike, vezane na določenega avtorja, njegov čas, način in slog, in na določenega prevajalca, njegovo starost, zdravje, kon¬ dicijo in razpoloženje, njegova nagnjenja in hotenja, njegov spol, poklic, vpliv hitrice (najhujše sovražnice prevajalca), utrujenosti in podobno. Področje teh napak pa so spet: realna stanja in jezik: sintaksa, slovar, asociacije, aluzije in citati, kar je vse lastno avtorju, delu, oddelku de¬ la. Primer "realne napake": "Pivka dobiva po podzemskem Raiču vodo iz Cerkniške¬ ga jezera": "... erhalt Nasser durch die unterirdische Schleuse Rak". Napa¬ ka "Schleuse" seveda uničuje čar vtisa naravne lepote. Prav znamenit primer je Habejev slavni roman "Ob Tausend fallen", ki je v slovenskem prevodu postal pravcat učbenik, kako ni treba prevajati. Po ne¬ sreči je tu "prevajalec" izbral avtorja z mnogo besednimi igrami, aluzija¬ mi in citati, kar je vse prava past za neizkušenega prevajalca. Iz premno¬ gih napak, ki bralca šokirajo skozi vso to knjigo, smo izbrali le 6 poseb¬ no poučnih: (SINTAKSA) Ob tausend fallen (SLOVAR) schlalcsiger junger Mann (FRAZE) wir standen Schlange der uns den Appell abnimmt (CITAT) in einer Schlacht, die einem Schlachten glich "Prevod": _ Če jih tisoč pade žlindrast mlad mož smo stali v kači prevzel apel (!) v bitki, ki naj bi bila podobna bitki __ Pravilno: _ In če (=čeprav) jih tisoč pade neroden mlad mož smo stali v vrsti prebral dnevno pove¬ lje v bitki, podobni po¬ bijanju Tu smo še zelo lalcsni. Stalno ponavljamo, da so napake v tehničnem prevaja¬ nju lahko nevarne za zdravje in imetje, v leposlovnem pa ne. 0 leposlovnem prevajalcu, ki v prevodih (kakor v navedenem) uničuje avtorja na vsem preva¬ jalčevem jezikovnem področju, nihče ne govori. Upanje na t.im. "popravke v naslednji izdaji" je jalovo, saj do druge izdaje ne pride. - 129 - Zato bi svetovali vsem slovenskim založbam, da bi pri prevodih v slovenšči¬ no ne le skrbele za dobrega slovenskega lektorja, ampak tudi za kontrolo prevoda samega, Kapake (kakor navedene) lahko pomaga izločiti vsak boljši študent (germanistike itd.). Tako bi obvarovali založbo, avtorja in bral¬ ce velike škode. Razpasla se je nevarna razvada, češ da zadošča za dober prevod poleg užitnega slovenskega sloga nekoliko slovarjev in mnogo koraj¬ že. Toda ni tako. Take knjige so potem videti mikavne na knjigamiški polici; ko jih pa - lačen lepe knjige - bereš, imaš nekam čuden vtis, in ko jih podrobno pregledaš, ni30 več tako lepe - prav kakor nekatere hrenovke: pri mesarju so privlačne, pri jelu pa imajo nenavaden okus, in pod mikroskopom - ojej! Seveda imamo tudi dobre prevode. Raj vam preberem pasus iz romana G.Grassa "Pločevinasti boben", kjer avtor v somračnem "črnem humorju" opisuje izkop trupla: "... die Frau kam and Licht! Wahrend er die Locher fiirs Funde- ment eindfunfzig tief aushob, kam sie hoch in die Frische und lag noch nicht lange unten,seit letz- tem Herbst erst im Dunkekiund war doch schon fortgeschritten, wie ja uberall Ferbesserungen vorgenommen vurden..." Le poslednji pasus je nekoliko slabši: Izvirnik ima "fortgeschritten" in "Verbesserungen", prevod pa "razkrojena" in "razkroj", kar ne sladi dovolj precizno avtorjevemu zapletenemu sarkazmu. - V tem romanu je bilo nekaj pretrdih orehov za prevajalca. Ker so nekateri izmed njih poučni, jih na¬ vajamo: (Str.309 prevod str. 280) seine Sabberlippe = sabljaste ustnice (pravilno: slineče se ustnice); (417:27) gelangueilt = dolgočasno (prav.:zdolgočasen); (435:43) so hiess der Windjammer = tako se je reklo tisti nesreči na veter (prav.: tisti veliki jadrnici); (545:143) Dat mag sein Moglichkeit han, davon hannich jehort = Že mogoče da imajo takšne možnosti, vendar nisem nič slišal o tem(!) (prav.: Že mogoče, 3em slišal o tem); (567:163) kam aus Kolle = prišla iz KBlle (prav.: iz Kolna); (664:252) runde Kullertranen = krokodilske solze (prav.: debele solze). Za konec bi še prebral pasus iz opisa predjamskega gradu, v izvirniku in v kongenialnem prevodu: Od vasi, od koder je po poti, ki Fom Dorfe, von dem aus der ¥eg, der den položno prečka s travo porasli grasbevrachsenen Hang sanft ansteigend breg, edini dostop do gradu, pri- durchquert, den einzigen Zugang zum "... Ženska je prišla na svetlo! Medtem ko je on kopal jame za te¬ melje, globoke poldrug meter, je prišla na vrh in na zrak, in sploh še ni dolgo ležala tam spodaj, še¬ le od zadnje jeseni v temi, a je bila vendar že razkrojena, kakor je sploh povsod čutiti razkroj..." - 130 de obiskovalec do mostička, ki vodi čez umetno izsekan jarek do vrat v vhodnem stolpcu. Oh vsaki strani stoji visoka kamnita pira¬ mida kot sestavni del renesančne arhitekture, ki ji po času nastan¬ ka ter po stilu pripada vsa stavba. Na njej z izjemo enega samega oken¬ ca v gotskih oblikah ni več nobenih sledov srednjeveške stavbne tradi¬ cije. Schloss bildet, gelangt der Besucher zu einer kleinen Brucke, die iiber einen kunstlich in den Felsen ge- hauenen Graben zum Tor des Eingangs- turmes fuhrt. Zu beiden Seiten steht hier je eine hohe Steinpyra- mide, ein Kennzeichen der Renais- sancearchitektur, in der der ganze Bau souohl zeit— als auch stilgemass gehalten ist. Mit Ausnahme eines ein- zigen gotisch geformten Fensterchens ist an ihm keine Špur der mittelalter- lichen Bauuberlieferung zu entdecken. Za konec vas prosim, da vse problematske prevode v nemščino ali iz nemščine - v knjigah, prospektih, javnih napisih itd. - sporočite našemu Društvu, Gosposvetska 1, Ljubljana, Zdenko Knez, tel. 20-774. Tam tudi lahko zapro¬ site za nasvet o krajših prevajalskih vprašanjih. Potrudili se bomo, da vas zadovoljimo. I Kot tretji referent večera je na koncu govoril dr.Murko "0 boljših in slab¬ ših prevodih iz nemščine in vanjo", zlasti s pravnega področja. KO KOGA PLAČA I ZASTO? U republikama, a i na saveznom nivou formiraju se fondovi za razvoj i unapredjenje prosvete i kulture. Jedan zamašan deo ovih fondova popunja- va se iz naziva poreza na autorski honorar. Iz ovog naziva popunjava se (večim delom) i fond za socijalno osiguranje tzv. slobodnih umjetnika. Drugi deo ovih fondova troši se u vidu davanja subvencija raznim društvi- ma kulturnih i javnih radnika, umetnika, naučnika itd. za njihovo javno istupanje u zemlji i inostranstvu (putem predavanja, izložbi, lokalne stručne Štampe itd.), putovanja članova ovih društava u zemlji i inostran¬ stvu u cilju upoznavanja tamošnjeg razvoja kultumo-prosvetne, umetniške, naučne itd. delatnosti, uspostavi janja veza sa srodnim savezima i društvi- ma itd. itd. Sve je ovo pravilno i dobro kad ne bi postojalo izvesno to¬ talno nerazumevanje od strane onih koji rukovode ovim fondovima prema jed- nom savezu i njegovim članovima, odnosno prema jednom zamašnom broju kul¬ turnih i javnih radnika čija je delatnost preko potrebna svalcoj razvijenoj zajednici. Da budemo konkretni. U Jugoslaviji, kao uostalom i u svim drugim razvijenim zemljama u svetu, postoji več deset godina Savez društava naučnih i tehniških (stručnih) prevodilaca Jugoslavije koji učlanjuje pet istoimenih republičkih društa- - 131 - va (Bosne i Hercegovine, oko 70 članova; Hrvatske, oko 370 članova; Make¬ donije, oko 60 članova; Slovenije, oko 80 članova, i Srbije, oko 420 čla¬ nova). Članovi ovih društava su mahom ljudi sa visokim školskim obrazova- njem, odlični poznavaoci jednog ili više stranih jezika. To su lekari, in- ženjeri, ekonomisti, pravnici, filozofi, ugledni kulturni i javni radnici učlanjeni i u drugim društvima (advokata, pravnika, lekara, inženjera, ekonomista, književnika, književnih prevodilaca, likovnih umetnika itd. itd.). Jedan njihov zamašan broj, više iz ljubavi prema proučevanju jezi¬ ka i potrebama zajednice, odao se prevodilačkom radu kao slobodnoj profe- siji. Ovi ljudi svakodnevno daju zajednici neophodno potrebne prevode de¬ la iz nauke i tehnike. Kao član upravnog odbora saveza društava o kojima je reč ili kao delegat matičnog društva več niz godina prisustvujem godišnjim skupštinama i dru¬ gim javnim istupanjima republičkih društava, Ha svim tim skupštinama iz godine u godinu slušamo iz izveštaja upravnih odbora iste, skoro zapanju- juce podatke, o nerazumevanju na koje društva nailaze kod rukovodilaca po- menutih fondova. Ne samo da se njihovim članovima, čak ni onima slobodnih profesija (sem u malom.broju u SR Hrvatskoj i SR Srbiji) ne priznaje pra¬ vo povlaščenog socijalnog osiguranika, več i kad se sete na ova društva ili njihov savez, pružaju im tako minimalne subvencije za njihov rad u že¬ mlji i inostranstvu da je to, u uporedjenju sa drugim srodnim društvima, skoro neverovatno. Začudjujuča je i činjenica da je situacija gotovo u svim republikama ista, ili potpuno ista kad je u pitanju ova grupa kultur¬ nih i javnih radnika, svojevrsnih umetnika. Subvencije ovim društvima (sa¬ vez je zaboravljen) kreču se od 150 do 35° hiljada starih dinara. I to je sve, ili skoro sve. A kolika su novčana sredstva (o drugome suvišno je govoriti) koja ulažu članovi ovih društava u pomenuti fond, odnosno fondove? Iz istih izveštaja na godišnjim skupštinama pomenutih društava iz godine u godinu čitamo da 3e aktivnim prevodilačkim radom (prevodjenjem naučnih, tehniških, školskih i drugih dela) bavi oko 7°0 članova ovih društava. Da je minimalni prihod pojedinog člana iz zvanja autorskog honorara godi- šnje oko 10.000 brutto dinara. Da od te sume ide u pomenute fondove (za- visno gde žive i rade ovi umetnici) 15 do 20 °/o iz naziva poreza na autor- ski honorar. Ni osnovnoškolcu neče biti teško da izračuna (10.000 x 700 x x 0 , 15 ) koliko članovi pomenutih društava ulažu u fond za razvoj i una- predjenje prosvete i kulture i u fond za socijalno osiguranje tzv. slo¬ bodnih umetnika. Ulažu, dakle, minimum oko 1,000.000 dinara a primaju u vidu subvencija maksimum 10.000 dinara! Dobro bi bilo čuti koliko mate¬ ri jalno ulažu druga srodna društva, ko ja uglavnom crpe ove fondove! U čijem je interesu ovakva praksa i ovakav rad bog zna. Svalcako, u to sam siguran, ni je u interesu zajednice! Mj.li.sav M. GRUJIČ - 132 - DVE LISTINI O HONORARJIH STALNIH SOMIH TOLMAČEV SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN OBČO UPRAVO LJUBLJANA Župančičeva ulica 3 - P.p.644 - Telefon 22-001 Številka: P 74/A-1/68 Datum: 31/7-1970 DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIČNIH PREVAJALCEV SLOVENIJE LJUBLJANA Gosposvetska l/l desno Pri pregledu vašega glasila "Mostovi" št.7 iz junija 1970 smo ugotovili (strani 42 in 43 )» da je upravni odbor vašega društva na sejali II/ 6 -I 969 in 20 / 4-1970 določil honorarje za prevode oziroma sklenil priporočiti tol¬ mačem tarifo za honorarje pri ustnem tolmačenju. Po teh vaših sklepih utegnejo nastati nejasnosti glede višine nagrade ti¬ stim prevajalcem (tolmačem), ki prevajajo kot stalni sodni tolmači. Po do¬ ločilu tretjega odstavka 27 .člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur.l.SRS, št.20/65) predpiše republiški sekretar za pravosodje in občo upravo višino nagrade za delo stalnega sodnega tolmača. Pravilnik o stal¬ nih sodnih tolmačih (Ur.l.SRS, št.l/ 68 ) podrobno določa v 19*,20. in 24. členih višino nagrade stalnim sodnim tolmačem. Pravilnik je še vedno v ve¬ ljavi ne glede na to, da republiški sekretariat za pravosodje in' občo upra¬ vo proučuje možnost ev.spremembe prednjih členov. 0 tem pa bo republiški sekretariat seveda konzultiral vaše društvo. Da se izognemo nesporazumom, bi bilo priporočljivo, da vaše društvo preci¬ zira navedbe v članku "Informacija o honorarju" v 7.Številki vašega glasi¬ la "Mostovi". I . PO POOBLASTILU REPUBLIŠKEGA SEKRETARJA samostojni svetovalec M.P. Gojmir Jelenc l.r. Socialistična republika Slovenija Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo Ljubljana - 10 Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo je sprejel naš pred¬ log glede honorarjev za pismene prevode z dne 21.12.1965* ki je temeljil na postavkah, priporočenih v MOSTOVIH št. 5 (avgust 1965 ). Dne 30.6.1966 smo navedenemu sekretariatu med drugim pisali: "Spričo gibljivosti ravni cen ne moremo izključiti spremembe v bodoče. Če bi se objava pravilnika znatno zavlekla, bi bilo vsekakor umestno, da nas tik pred objavo vnovič konmiltirate o tem vprašanju, da ne bi bil pravilnik glede tega že ob ob¬ javi sami zastarel." Sekretariat ni upošteval našega predloga glede pred¬ hodne konsultacije. Kakor znano, so se cene življenjskih potrebščin od avgusta 1965 do sedaj dvignile za več ko 100 fo. - 133 - Občinsko sodišče v Kopru prejeto dne 19.6.1970 K 100/70 SKLEP ! Senat okrožnega sodišča v Kopru je pod predsedstvom p,o.s. dr.Jožeta Žab¬ karja, ob sodelovanju s.o.s. Cvetka Špindlerja in s.o.s. Janeza Metelka kot članov senata ter Milene Barut kot zapisnikarice, po zaslišanju okrož¬ nega javnega tožilca Staneta Kanduča, v kazenski zadevi zoper obd. Mohame¬ da El-Barshoumya, zaradi kaznivega dejanja tatvine po členu 249/l KZ, o pritožbi stalnega sodnega tolmača za angleški jezik Igorja Pogačarja, iz Kopra, zoper sklep Občinskega sodišča v Kopru z dne 3.4.1970 opr. št. K IOO/ 7 O-I 6 , na seji dne 2.6,1970 sklenil : Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tolmaču - pritožitelju za ustno tolmačenje odmeri nagrado v netto znesku 135 »- din (stotridesetpet din). Ka nagrado je plačati prispevke, ki se izplačajo iz proračunskih sredstev Občinskega sodišča v Kopru. Obrazložitev Z napadenim sklepom je prvo sodišče na podlagi zahtevka sodnega tolmača Igorja Pogačarja namesto zahtevane namesto zahtevane nagrade v neto znesku 45 .- din za uro tolmačenja, istemu odmerilo za ustno prevajanje nagrado 30 .- din na uro in določilo, da je tolmač od odmerjene nagrade dolžan pla¬ čati prispevke. Zoper zgornji sklep se je v zakonitem roku pritožil sodni tolmač za angle¬ ški jezik Igor Pogačar, ki v pritožbi predlaga, da naj pritožbeno sodišče napadeni sklep spremeni tako, da mu za ustno prevajanje odmeri nagrado v netto znesku 45.- din na uro, kakršno tarifo je sprejel upravni odbor dru¬ štva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije. Pritožba je utemeljena. Po določilu l.odst. 19.člena Pravilnika o povračilu stroškov v kazenskem in pravdnem postopku (Ur.list SFRJ štev. 31 z dne 3 . 8 . 1966 ) in določilu I. odst. 21,člena Pravilnika o stalnih sodnih tolmačih (Ur.list SRS z dne II. I.I 968 ), gre za ustno prevajanje sodnemu tolmaču nagrada v znesku naj¬ manj 5.- din na uro. Ker poleg gornjih določil o najnižjem znesku nagrade tolmačem za ustno prevajanje ne obstaja uradna tarifa prevajalskih nagrad, večina tolmačev sodišču zaračunava svoje storitve po informaciji o preva¬ jalskih honorarjih, ki jo je sprejel upravni odbor društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije na seji dne II. 6 .I 969 . - 134 - Iz dopisa društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije z dne 28.4.1970 izhaja, da je upravni odhor navedenega društva potrdil načelo, da znaša honorar za uro tolmačenja pred sodiščem prav toliko, kolikor znaša honorar za pisani prevod ene avtorske strani iz slovenščine v drug jezik - sedaj torej din 45*- netto, brez kakršnegakoli odbitka. Za odmero nagrade tolmačem veljajo določila 19» člena Republiškega pravilnika o stalnih sodnih tolmačih in nadaljnjih členov istega pravilnika. Ker nave¬ deni pravilnik in Pravilnik o povračilu stroškov v kazenskem in pravdnem postopku določata le najnižjo mejo nagrade za ustno prevajanje pred sodi¬ ščem, v praksi sodišča odmerjajo nagrado tolmačem po smernicah oziroma po informacijah o prevajalskih tarifah. Smernice glede višine honorarjev so sprejeli dne 24.junija 1967 delegati na občnem zboru Jugoslavije. Navede¬ ne smernice je objavilo dne 6.12.1968 glasilo društva strokovnih prevajal¬ cev Slovenije "Mostovi". Glede na spremenjene razmere je upravni odbor društva znanstvenih in teh¬ ničnih prevajalcev Slovenije na seji dne II.6.I969 sprejel informacijo o prevajalskih honorarjih, po kateri znaša nagrada za ustno prevajanje 45»- din netto brez kakršnegakoli odbitka. Četudi za nagrade za delo tolmačev ni posebnih predpisov, po katerih bi se jim lahko v smislu določila 3.odst. 17»člena pravilnika o povračilu stroš¬ kov v kazenskem in pravdnem postopku odmerila nagrada in četudi sodišče po 2,odst. istega, člena istega Pravilnika odmerja nagrado tolmačem po prostem preudarku, pri čemer upošteva trajanje postopka, vloženi trud in zamotanost zadeve, ni niti pravnih niti dejanskih ovir, da sodišče pri odmeri nagrade tolmačem ne bi upoštevalo nagradnih tarif iz informacije o prevajalskih ho¬ norarjih. Sklep upravnega odbora znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije o vi¬ šini nagrad tolmačem za sodišče 3icer ni pravno obvezen, višine nagrad pre¬ vajalcev za posamezna dela v netto zneskih kot predvideva informacija, pa so sprejemljive, zlasti še, če se upošteva, da so tarife za nagrade spreje¬ te na občnem zboru delegatov 24.6.1967, glede na spremenjene razmere pre¬ nizke in je vprašljivo, če ustrezajo vrednosti dela, ki ga opraviji tolma¬ či, Ker razen veljajočih že zgoraj citiranih pravilnikov, ki določata naj¬ nižji znesek nagrade stalnim sodnim tolmačem za ustno prevajanje, zvezni organ, ki je pristojen za pravosodje, ni izdal natančnejših predpisov o stroških kazenskega postopka kot predvideva člen 96 Zakonika o kazenskem postopku, ni razlogov, da sodišče ne bi pritožitelju priznalo in odmerilo nagrado v višini, ki jo je priporočilo društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije. Ker je to društvo po določilu 5»Siena citiranega re¬ publiškega pravilnika o stalnih sodnih tolmačih pooblaščeno, da daje mnenje o jezikovnem znanju osebe, ki se postavi za stalnega sodnega tolmača, tudi sicer ni razloga, da ne bi društvo preko svojega upravnega odbora dajalo priporočil, oziroma potrjevalo načel o višini nagrade tolmačem za posamez¬ na opravila, upoštevajoč vloženi trud in zapletenost zadeve. Specifičnost tolmačenja terja strokovno usposobljene tolmače, ki se morajo - 135 - zglasiti na sodišču in sodelovati kot tolmači ttidi v času, ko bi sicer morali delati na svojem rednem delovnem mestu, za kar jim pripada primer¬ na nagrada, katero so po zakonu upravičeni zahtevati. Vprašanje stroškov kazenskega postopka je velikega pomena, tako za družbo kakor tudi za vsakega posameznega državljana. Seveda pa se ne sme prezreti, da si sodišče lahko zagotovi uspešno sodelo¬ vanje tolmačev in strokovno prevajanje v kazenskem postopku, le v primeru, če se bo delo tolmačev ustrezno nagrajevalo. Ker v danem primeru senat tega sodišča meni, da nagrada za ustno prevaja¬ nje v netto znesku 45*-