Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20*—, za nečlane Din 30*—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto II	Celje, dne 13. februarja 1931	Štev. 4
Dipl. ing. Dolinar Janko:
O gnojenju hmelja
Vsako živo bitje potrebuje za svoj obstoj in razvoj poleg ostalih temeljnih predpogojev neobhodno tudi hrane. Toda ne samo ljudje in živali, temveč prav tako so živa bitja rastline, ki rastejo, se razvijajo in množijo ter zato tudi rastline neobhodno potrebujejo hrane. Brez zadostne in pravilne hrane vsako življenje začne hirati ter mora prej ali slej docela prenehati; kakor mora človek brez hrane umreti, žival poginiti, tako mora rastlina usahniti. Dočim pri ljudeh in živalih v slučaju pomanjkanja hrane govorimo o lakoti, pri rastlinah v podobnem slučaju govorimo o pomanjkanju hranilnih snovi ali na kratko hranil. In kakor imenujemo pri ljudeh preskrbo s hrano enostavno prehrano, pri živalih krmljenje, imenujemo isto pri rastlinah gnojenje. Gnojenje torej ni popolnoma nič drugega, kakor prehrana ali krmljenje rastlin.
Morda komu ta skoro edini skupni življenski predpogoj vseh živih bitij ne bo prav razumljiv, češ, človek res mora jesti, tudi živino moraš krmiti, toda neštevilno rastlin vendar raste, ne da bi jim kdo gnojil. Res je to! Toda tudi lepo število živali živi, ne da bi jih kdo krmil, n. pr. divjačina, ptice itd. Te si pač same iščejo hrane — in istotako si same iščejo hrane tudi rastline. Toda, dočim se ptice ali divjačina v slučaju, da na enem kraju zmanjka hrane, enostavno preselijo drugam, rastline tega ne morejo, pač pa tudi one v podobnem slučaju abnormalno razvijejo svoje korenine ter jih pošiljajo na vse strani iskat hrane.
Živa bitja pa so glede hrane zelo različna: nekatera vsled lakote kaj hitro prenehajo živeti, druga zopet lakoto jako dolgo zdržijo; nekatera so
glede hrane zelo izbirčna, druga zopet z vsem zadovoljna — tako ljudje, kakor živali, in tudi rastline. Vendar pa se živa bitja morejo normalno razvijati le ob z a d o s t n i in p r a v i l n i prehrani; življenje ob stradanju ali nepravilni prehrani povzroča vedno abnormalni razvoj in ni to sploh nobeno življenje več, temveč le še bedno života-renje. Vsak kmetovalec dobro ve, da ne sme volom, ki jih hoče opitati, pokladati samo suhe slame, temveč dobre in tečne krme v zadostni množini. Istotako dobro pa mora tudi vedeti, da se pri rastlinah, od katerih zahteva, da dobro rastejo ter mu dajo obilne in prvovrstne pridelke, ne sme zanašati le na to, da si bodo že same našle potrebno hrano v zemlji, temveč jim mora nuditi potrebna hranila v obliki zadostnega in pravilnega gnojenja.
Naše kulturne rastline potrebujejo v glavnem štiri različne hranilne snovi, in sicer: kalij, fos-forovo kislino, dušik in apno. Seveda potrebujejo tudi še razna druga hranila, vendar večinoma le v neznatni množini in je teh navadno že v zemlji sami več kot dovolj. Omenjena štiri hranila pa so že izčrpana iz zemlje, ker jih črpajo rastline v teku vegetacije v znatni množini ter v glavnem iz njih stvarjajo pridelke, katere vedno in vedno zopet odvažamo. Zato mora pameten zemljedelec skrbeti, da ta hranila zemlji zopet vrača v obliki gnojenja, ker jih sicer vedno bolj primanjkuje in rastline sčasoma nimajo več iz česa stvoriti pričakovanih pridelkov. Zato so na stalno obdelovani, pa negnojeni zemlji, pridelki vedno manjši in tudi vedno slabši.
Potreba različnih rastlin glede omenjenih štirih hranil pa je različna; nekatere potrebujejo več kalija in manj fosforove kisline, druge zopet več fosforove kisline in manj kalija, zopet druge več
dušika ter manj kalija in fosforove kisline itd. To okolnost moramo tudi pri gnojenju upoštevati, ako hočemo gnojiti pravilno. Poleg tega pa moramo upoštevati tudi osnovni prirodni zakon glede potrebe poedinih hranil, to je, zakon mimma, ki se glasi: višina pridelka je odvisna od tiste hranilne snovi, ki jo ima rastlina najmanj na razpolago, to se pravi, ako ima n. pr. rastlina na razpolago še dosti kalija in dušika, zmanjka ji pa fosforove kisline, v fem trenutku preneha rasli in ne more nikamor več naprej. Če bi torej v takem slučaju gnojili z du-šičnatimi in kalijevimi gnojili, bi docela nič ne zaleglo, ker zmanjkalo je fosforove kisline in pomagati moremo rastlini edinole na ta način, da ii pognojimo s fosforovimi gnojili. Zakon minima namreč ne pozna izjeme.
Toda ne samo pravilno in dovoljno, temveč tudi pravočasno moramo gnojiti. Ako mora namreč rastlina v začetku razvoja trpeti pomanjkanje, se le počasi razvija, zaostane v rasti in za-kržlja ter ji zapoznelo gnojenje le malo več pomaga.
Kakor pa imamo za krmljenje živali različna krmila, istotako imamo tudi za gnojenje rastlin različna gnojila. Predvsem razločujemo domača in umetna gnojila. Najvažnejša domača gnojila so pač hlevski gnoj, kompost in gnojnica, umetna (pri nas v prometu) pa kalijeva (kalijeva sol), fosforova (Tomaževa žlindra, superfosfat in kostna moka), dušičnata (čilski soliter, apneni dušik in amon-sulfat) ter mešana (nitrofoskal, kas in herkules). bistvena razlika med domačimi in umetnimi gnojili je predvsem ta, da domača gnojila, zlasti hlevski gnoj in kompost, vsebujejo vse štiri najvažnejše rastlinske hranilne snovi, razen tega pa še obilico rastlinskih ostankov za tvorbo humusa ter tako ne le gnoje zemljo, temveč jo tudi i z b o I j suje j o v fizikalnem, kemičnem in bakteriološkem oziru; umetna gnojila pa vsebujejo v glavnem samo eno hranilno snov (kalijeva kalij, fosforova fos-forovo kislino itd.), le mešana navadno vse, vendar ne rastlinskih ostankov, ter nudijo sicer rastlinam potrebno hrano, toda zemljo nikdar ne izboljšajo, temveč jo pri izključni in stalni uporabi celo poslabšajo. Razen za rastlinsko hrano moramo namreč skrbeti tudi za zadostno množino humusa v zemlji, ker humus zemljo rahlja, veže vlago in omogoča razvoj bakterij, brez katerih preneha vsako življenje v zemlji sploh in ostane le-ta, kakor pravimo, »mrtva«. Kar .se tiče gnojnice, pa io pravzaprav lahko imenujemo domače umetno gnojilo, ker je po svoji posebnosti nekako na sredi med domačimi in umetnimi gnojili.
Nastane vprašanje, katera gnojila so torej boljša, domača ali umetna? Vsa so dobra, ako jih pravilno ter pravočasno uporabljamo, in skrben zemljedelec danes ne more več izhajati ne brez enih, ne brez drugih.
Temelj gnojenja je vsekakor hlevski gnoj in brez tega, zaenkrat vsaj in pri nas, ni mogoče zemlje pravilno gnojiti. Ker pa hlevski gnoj nima vseh hranilnih snovi tudi v pravilnem razmerju za vsako rastlino, moramo uporabljati tudi umetna gnojila. Pa tudi nima kmetovalec toliko hlevskega gnoja, da bi mogel z njim vsa zemljišča vsako leto zadosti pognojiti. Vsekakor pa mora pognojiti vsako zemljišče vsako drugo, tretje ali vsaj vsako četrto leto s hlevskim gnojem, medtem pa lahko uporablja tudi samo umetna gnojila. Ako pa hočemo umetna gnojila pravilno uporabljati, moramo vršiti vedno tako imenovano polno gnojenje, to se pravi, trositi moramo kalijeva, fosforova in dušičnata ali pa mešana gnojila, ker le na ta način nudimo rastlinam tudi z umetnimi gnojili vse najvažnejše hranilne snovi. Apnati pa moramo navadno še posebej in o apnanju hmelj-skih nasadov je naš list itak že lansko leto podrobno poročal (glej štev. 13).
Toliko o gnojenju in gnojilih sploh. Seveda pa ne samo različnim rastlinam, temveč tudi različnim zemljam je treba različno gnojiti. Toda o tem kakor tudi o posameznih gnojilih podrobneje razpravljati bi bilo preobširno. Toliko uvoda je pa bilo potrebno za pravilno razumevanje gnojenja sploh. Prihodnjič se moramo pa še o gnojenju hmelja podrobneje pomeniti. (Dalje prihodnjič.)
Janko Kač:
Zgodnja ali pozna rez
Sicer nas še precej tednov loči od pomladanskih del v hmeljnikih, vendar se mi zdi potrebno, načeti to vprašanje, ki se je sprožilo že na zadnjem poletnem zborovanju hmeljarjev v Zaleu. Takrat je bilo izraženo mnenje, da je pozna rez navadno boljša in ugodnejša od zgodnje. Ker pa vem, da ima mnogo hmeljarjev drugačne izkušnje, bi rad, da bi se odzvali izkušeni hmeljarji in poročali v prihodnjih številkah o svojih izkušnjah glede časa rezi.
Vsem je še znano, da se je nekdaj obavljala rez večinoma v jeseni in da je bil takrat naš pridelek stalno odlične kakovosti. Za pozni hmelj je bila resda taka rez prav primerna, za golding pa se je izkazala kot neprimerna, če pogledamo
danes po našem hmeljskem okolišu, vidimo, da se večina hmeljarjev drži pri rezi neke pametne srede. Le posamezniki hvalijo pozno rez. Posebno zadnja leta sem imel priliko opazovati take pozno rezane nasade in njih pridelek. Kar je bilo nasadov obrezanih v drugi polovici aprila ali celo še v prvem tednu maja, so se v deževnih letih zelo dobro ponašali v rasti, v suhih letih pa so zakrneli tako, da ni rastlina dosegla niti treh četrtin droga. Seveda ugovarjajo zagovorniki pozne rezi, češ, kako je bilo pa pred tremi leti, ko je zgodaj obrezane nasade slana tako poškodovala, da so dali večinoma preraščeno blago (kravice). Tem bi odgovoril, da, kakor ni vsak dan nedelja, so tudi take slane prav redke in v enem stoletju komaj tri — štiri. Ker ne pridelujemo hmelja zaradi listja, temveč je glavno pri njem množina in kakovost kobul, si oglejmo pri teh poznorezanih nasadih predvsem to dvoje. Kar se tiče množine pridelka, so pozno obrezani nasadi skoraj vedno bolj obloženi s cvetjem. Če pa pogledamo to cvetje, vidimo, da je vse puhlo in medlo ter, kar je glavno, zelo revno na najvažnejši sestavini — lupulinu. Če tehtamo, recimo, en mernik suhega, pozno rezanega hmelja in primerjamo njegovo težo s pravočasno rezanim, vidimo, da pozno rezani hmelj znatno zaostaja v teži. Obilen pridelek je torej le navidezen in varljiv. Pa še druge so napake takega pozno rezanega pridelka. Že sušenje gre bolj počasi od rok. Ko se pa blago dovoli posuši, nikoli več ne »odvolgne« tako, da bi se pri tlačenju ne drobilo. V zadnjih dveh letih sem videl velike množine v barvi še precej ustrezajočega blaga, ki pa se je tako drobilo, da ga hmeljar sploh ni mogel prodati in ni bilo za drugam, kakor za na gnoj.
Vidimo torej, da ima poleg malih koristi pozna rez toliko slabih strani, da jo jaz od moje strani pač ne morem nikakor priporočati. Če pa ima kdo tehtne zagovore za pozno rez, naj se oglasi še pred pomladjo v našem listu, da stvar doženemo in da nam bo vsem v prid.
Delovanje hmeljarskega društva
(Dalje.)
Največjega pomena za okrepitev in pospeševanje hmeljske kupčije je bila udeležba Hmeljarskega društva na raznih razstavah, in sicer: leta 1882 v Trstu, leta 1888 v Furstenfeldu, leta 1898 na Dunaju, leta 1900 v Parizu, leta 1906 v Londonu, leta 1908 v Pragi in Berlinu, leta 1909 v Brnu, leta 1913 v Žalcu in Gradcu, leta 1929 v Barceloni. O
razstavah v Trstu, Furstenfeldu in Dunaju ni v zapisnikih nikakršnih poročil. O razstavi v Trstu priča spominska tabla, ki so jo steklarji iz Benetk darovali Hmeljarskemu društvu. Iz besedila je razvidno, da se je društvu za razstavljeni hmelj podelilo častno darilo. O razstavi v Furstenfeldu priča častna diploma gospoda Josipa Širce iz Žalca.
O uspehu svetovne razstave v Parizu je le toliko znano, da so dobili za razstavljeni hmelj najvišja odlikovanja sledeči hmeljarji: Ivan Apat, Pondor; dr. Mihael Bergmann, Žalec; Hmeljarsko društvo, Žalec (tudi srebrno kolajno za razstavljeni zemljevid); Franc Roblek, Žalec in Josip Širca, Žalec. Zamolčati ne smem, da je ves skupiček za dve originalni bali hmelja, ki jih je društvo razstavilo, padel v tuj žep in je bilo društvo ogoljufano za precejšnjo vsoto denarja.
Razstava v Londonu leta 1906 je bila komulta-fivna, da se je Angležem vobče pokazalo, kaj „zmore Avstrija. Društvo je prejelo od trgovinskega ministrstva spominsko diplomo.
Najpomembnejša za povzdigo ugleda našega hmelja je bila razstava v Berlinu leta 1908, na katero je bil sprejet le za razstavo sposobni hmelj. V Pragi se je vršila predrazstava, pri kateri so bili določeni vzorci za Berlin. Iz Slovenije je bilo dopuščenih 18 vzorcev goldinga ter 7 vzorcev poznega hmelja, in sicer od sledečih hmeljarjev: Ivan Apat, Pondor; baron Cnobloch, Žovnek; Franc Fridrich, Mrassmann; Karel pl. Haupt, Štrosnek; Karl Janič, Žalec; Vincenc Janič, Celje; Johann Jeschounig, Arja vas; Fani Kukec, Žalec; Martin Ocvirk, Mala Pirešica, Franc Oset, Vransko; Franc Plaskan, Orlavas; Otto Pollack, Novi klošfer; Franc Reišter, Šoštanj; Florjan Rak, Sp. Gorce; Franc Roblek, Žalec; Josip Širca, Žalec; Jos. Žigan, Žalec; Norbert Zanier, Sv. Pavel. Vsi drugi vzorci so bili zavrnjeni. V tej komisiji je bil kot zastopnik našega okoliša Franc Roblek.
Komisija za presojanje kmelja v Berlinu je izmed naših razstavljalcev priznala prvo darilo, zlato kolajno, ge. Fani Kukčevi. Komisija je priznala temu vzorcu 54 točk. Drugo darilo, srebrno kolajno, za golding, so dobili: Jos. Širca (5172 točk), Jože Žigan (51 točk) in Franc Roblek (50 točk). Tretje darilo, bronasto kolajno, so dobili: Karl Janič (49 točk), Vincenc Janič (49 točk) in Franc Oset 481/2 točk).
Največje število točk na tej razstavi je bilo priznanih vviirtemberškemu poznemu hmelju, namreč 60. Drugi nemški okoliši so dobili: Au 56, Aischgrund 55, Spalt 52, Prusija 50 točk. Češki: Žatec 567-.:, Ouštek 51, Duba 48, Polep 45 točk.
Galicija je dobila 48V2, Ogrska 52, Moravska 5VI,. točk. Izmed okolišev takratne avsfro-ogrske monarhije je bila torej Savinjska dolina na drugem mestu.
Hmeljske razstave v Brnu leta 1909 se je udeležilo iz Savinjske doline 30 hmeljarjev, izmed katerih je dobil prvo darilo, srebrno kolajno, Edmund baron Cnoblauch, Žovnek. Drugo darilo, bronasto kolajno, so dobili: Andrej Antloga, Gotovlje; Ivan Apat, Pondor; dr. M. Bergmann, Žalec; Karl pl. Haupt, Štrosnek; Karl Janič, Žalec; Josip Lorber, Žalec.
Hmeljske razstave v Žalcu leta 1913 se je udeležilo 67 hmeljarjev s 107 vzorci, in sicer: 87 vzorcev goldinga in 21 vzorcev poznega hmelja. Za golding so bili odlikovani: Terezija Šribar, Dre-šinja vas, s prvim; Josip Širca, Žalec, z drugim in tretjim; Franc Plaskan, Orlavas, s četrtim; Vinko Steiner, Petrovče, s petim; dr. M. Šribar, Drešinja vas, s šestim; Karl Janič, Žalec, s sedmim; Franc Roblek, Žalec, z osmim; Andrej Antloga, Gotovlje, z devetim; Franc Piki ml., Žalec, z desetim; Franc Cukala, Gomilsko, z enajstim; Franc Oset, Vransko, z dvanajstim, Edvard Kukec, Žalec, s trinajstim darilom. Za pozni hmelj pa: Edvard Kukec, Žalec, s prvim; Blaž Brinove, Gotovlje, z drugim; Karl Janič, Žalec, s tretjim darilom.
Leta 1913 se je vršila od 28. septembra do
5.	oktobra na graškem velesejmu tudi hmeljska razstava, h kateri je odposlalo 56 hmeljarjev 70 vzorcev, in sicer: 60 vzorcev goldinga in 10 vzorcev poznega hmelja. Ob lej priliki so bili odlikovani: Terezija Šribar, Drešinja vas, s prvim; Josip Širca, Žalec, z drugim; Franc Plaskan, Orlavas, s Ireijim; dr. Martin Šribar, Drešinja vas, s četrtim; Karl Janič, Žalec, s petim; Franc Roblek, Žalec, s šestim; Andrej Antloga, Gotovlje, s sedmim; Vinko Sleinar, Petrovče, z osmim; Anion Vodenik, Petrovče, z devetim; Avgust Sušnik, Celje, z desetim; Josip Flejs, Žalec, z enajstim; Franc Cukala, Gomilsko, z dvanajstim; Jože Povše, Orlavas, s trinajstim; Edvard Kukec, Žalec, s štirinajstim darilom.
Svetovne razstave v Barceloni leta 1929 se niso udeležili posamezni hmeljarji, temveč Hmeljarsko društvo v zvezi s tukajšnjo Hmeljarno. S pomočjo Zbornice v Ljubljani in ministrstva trgovine v Beogradu so bili odposlani na razstavo sledeči predmeti: ena angleška bala najboljšega signiranega in prepariranega hmelja, težka 150 kg, 6 vzorcev po 1 kg, v vrečicah, 4 ročni vzorci pod steklenimi ploščicami, zemljevid Slovenije in Jugoslavije, zemljevid Evrope (v svrho orijentacije), slika Hmeljarne in drugi reklamni materijal, več
napisov in dve leseni stojali za vzorce. O uspehu te razstave pa nima društveno vodstvo nobenega poročila. Le to je Zbornica poročala, da se je razstavljeni hmelj izročil muzeju v Barceloni — v kakšne namene, je pač nerazumljivo. Hmeljarsko društvo je imelo za to razstavo 1.103 Din stroškov, ne računajoč hmelja, ki ga je preskrbela tukajšnja Hmeljarna brezplačno.
Na poziv pivovariteljev Jakoba in Ignaca Kuffner (Wien, Ottakring] so se leta 1885 nameravali v Žalcu ustanoviti hmeljski sejmi, kar pa se ni posrečilo. Kot prva hmeljska komisijonarja sta se leta 1886 v Žalcu zglasila Franc Piirstinger iz Zgornje Avstrije in S. Brauner iz Dunaja. Leta 1913 je Centralni odbor za varstvo kmetijskih interesov pri sklepanju trgovskih pogodb po vsej sili hotel določiti Dunaj kot centralo hmeljske trgovine. Zoper to pa so se upirale vse hmeljarske organizacije in tudi naše društvo. Naš zagovornik je bil tedaj državni poslanec vitez Berks. Žatec je bil in ostal svetovno tržišče za hmelj.
S ponosom lahko gleda Hmeljarsko društvo na dva zavoda, ki ju je ustvarilo v pospeševanje hmeljske trgovine. To sta Hmeljarna in Oznamoval-nica za hmelj. Oba zavoda delujeta samostojno in smotreno po določenih pravilih. (Daije prihodniie.)
Razno
Sarajevska pivovarna je imela v preleklem letu 1,366.361 Din čistega dobička in izplačala delničarjem 30 odstotno dividendo.
Izvoz piva iz Češkoslovaške v splošnem nazaduje. Tako je znašal izvoz v celoti do decembra leta 1929 še 244.446 hi, v istem času leta 1930 pa že samo 219.173 hi. Samo v novembru je znašal leta 1929 izvoz 22.772 hi, leta 1930 pa le 14.761 hi. Predvsem je nazadoval izvoz v Nemčijo, dočim je v Belgijo celo narasel.
Avstrija potrebuje letno okrog 30.000 stotov hmelja ter je bila dosedaj navezana izključno le na uvoz. Uvažala je v prvi vrsti žateški, deloma tudi štajerski hmelj. Zadnji čas pa se pripravljajo tudi v Avstriji, da bodo pridelovali hmelj za lastno porabo doma, in sicer nameravajo pospeševati v ta namen hmeljarstvo v okolici Miihlviertel. Našemu hmeljarstvu to najbrže ne bo v korist.
Hmeljarji v Nemčiji hočejo preprečiti šiijenje hmeljarstva, zlasti v nehmeljarskih krajih, in zaščititi stare hmeljarske okoliše. Pred kratkim so na zborovanju v Mainburgu sklenili sledečo resolucijo: Potom zasilne odredbe naj se določi, da je hmeljarstvo dovoljeno le v tistih občinah, kjer je že obstojalo v letu 1930, pa tudi v teh površina nasadov ne sme prekoračiti one iz leta 1930. Le deželna vlada je upravičena sporazumno s hmeljarskimi organizacijami nasade še nadalje skrčiti ali razširiti. Določitev površine nasadov pri po-
edinih hmeljarjih v občinah je pridržana deželni vladi. Občine, ki bi se te odredbe ne držale in prekomerno razširile nasade, bodo kaznovane na ta način, da se jih primora skrčiti nasade še za 50% od prej dovoljene površine. V smislu te naredbe se bodo prekomerni nasadi skrčili na stroške dotičnih hmeljarjev in pridelek zaplenil v korist države. — Namen nemških hmeljarjev ni slab in podobna odredba bi bila gotovo tudi pri nas dobrodošla, tako v interesu hmeljarstva, kakor tudi v interesu našega narodnega gospodarstva sploh.
Za razvedrilo
žena iz rebra.
»No, Franček, kaj ste se danes učili v šoli?«
Franček: »Danes nam je gospod katehet pripovedoval, kako je bila ustvarjena Eva iz Adamovega rebra in je postala potem njegova žena.«
Nekaj dni pozneje najde mati svojega sinka jokajočega v postelji. »Ali, Franček, kaj pa ti je?« vpraša mati sočutno.
»Joj, mama!« stoka sinček, »tu na strani me nekaj boli, mislim, da bom dobil ženo iz rebra kakor Adam.«
Roko pred usta.
Mati: »Ivanček, ali ne veš, da je treba vedno držati roko pred usta, če se kašlja?«
Ivanček: »Pa meni ni treba, mamica, ker se mi ni treba bati, da mi izletijo zobje kakor tebi.«
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Položaj je nespremenjen ter ni k poročilu za prejšnjih štirinajst dni nič bistvenega pripomniti.
Češkoslovaška: Tržišče je trajno mirno m prometa zelo malo. Kupuje se le nekaj hmelja srednje kakovosti za domačo uporabo in male količine boljšega blaga za izvoz. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notira žateški hmelj 7—14 Din, uštecki in roudnicki 6—10 Din, dubski pa 5—6 Din za kg. Cene za prvovrstni hmelj so le nominalne. Javna znam-kovalnica hmelja v Žatcu je dosedaj znamkovala 72.000 stotov hmelja.
Nemčija: Tržišče je brez zanimanja in prometa le malo, akoprav je ponudba večja in so cene nekoliko nazadovale. Prima gorski hmelj notira 10—13 Din, srednji in prima spaltski 10—16 Din, srednji hallertauski 9—13 Din in prima tettnangski do 19 Din za kg.
Francija: Položaj je nespremenjen.
Belgija: Tržišče mirno, cene nespremenjene.
Anglija: Tržišče mirno, prometa malo, cene nespremenjene. Splošno se priporoča skrčiiev nasadov in opustitev kakovostno slabših vrst hmelja.
Amerika: Kupčija slaba, malo povpraševanja in tudi ponudb, ker producenti čakajo boljše cene. Cena pri producentu 14—16 Din, na tržišču pa 18—20 Din, za res prvovrstno blago 21 — 22 Din za kg.
FRANC
STRUPI
Celje
Zaloga stekla, porcelana , svetiljk , okvirov ter šip, kipov itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela.
Najnižje cene in točna postrežba.
ANTON BRUMEC
p»,
i(»ANTONU« 1
CELJE 4
GOSPOSKA ULICA ŠTEU. 2
se vsakomur priporoča kot ugoden vir za nakup vsakovrstnega manuiahturnega ter modnega blaga.
Blago dobre kakovosti, nizke cene, vsestransko priznana solidnost.
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Pridite in prepričajte se sami. K nakupu se ne sili.
Sredstva za pobi/ait/e škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, hi so vsa preizkušena, dobite zastonj
HMELJARJI!
Vaš zavod je
PosoiuMom
w M&u
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8-12 in od 2-6. Ob nedeljah od 9—11.
HMEUARNA ŽALEC
l.jugoilovaniki zavod za vkla-danje in komerviranje hmelja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, ba-lote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena z 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦___________
Za hraniIne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
___________♦____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. — Stanje vlog nad 90,000.000 dinarjev
♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnicamariborske ob,asti’podružnita
prej
(nasproti pošte, Cankarjeva ul.)
Celje
Južnoštajerska hranilnica u ,	,	.......
-	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Centrala MARIBOR, Trg Svobode Dobnik jamči samo za izposojeni kapital
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in
škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska
zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarji I
Gnojite z apnenim dušikom!
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlii samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo!
Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega
dušika daje: Tvorntca za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Rušeu, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Za travnike in deteljišča uporabljajte ——. :
SUPERFOSFAT
a za hmelj, vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
Herkules (organski KAS)
Superfosfat, KAS, Herkules kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
>FOSFAT< d. d.
za promet in trgovino z umetnimi gnojili
Zagreb, Mažuraniča trg 6
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNIC« D. D. \l CELJU. CELJE V LASTNI HIŠI	NARODNI DOM
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000’—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000’—
♦ ♦ ------— . -
MARIBOR podružnici:	ŠOŠTANJ
Aleksandrovaul.il	(v lastni hiši)
H m elj ar j i! Kmetovalci!
Vsa pojasnila brezplačno
Zastopstva v vseh večjih mestih
Telefonska štev. 29—13
Izdaja konzorcij „Slovenskega hmeljarja“, predstavnik Alojzij Mihelčič, župan In posestnik, Celje Breg. Odgovorni urednik dipl. Ing. Janko Ou:inar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju