poštnin» njgAsns » setovfs!
LETO LIX
V Ljubljani, v četrtek 5. marca i 931
ŠTEV. 52 n
Cena t Din
Naročnina mesečno 23 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-(leliska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo ie v Kopitar jevi ul b/lll
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana st 10.650 in 10.544 za insi%ate; Sara levo štv 7563, Zagreb štv 39.011, Praea-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Teletom uredništva : dnevu« služba 2050 — nočna 2V9b. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
Duna'ski razgovori
Nemški zunanji minister dr. Curtius se nahaja na Dunaju. Njegov sprejem je imel značaj izredne ljubcznjivosti in prisrčnosti. Cisto naravno Je, da obstojajo kar najbolj intimne zveze med dvema državama, katere je sedanji avstrijski zvezni zunanji minister definiral, da predstavljata »en narod v dveh državah. Ravno tako je pa tudi razumljivo, da se bo obisk na različnih krajih različno tolmačil in da se mu bodo pripisovale čisto določene naloge, ker so še vedno, kadarkoli so se medsebojno obiskovali zunanji ministri, politična vprašanja tvorila najvažnejši predmet razgovorov. Ce hočemo dati nemškemu obisku pri naši sosedni republiki vsaj približno pravilno vsebino, moramo v prvi vrsti skušati razumeti zunanje-politična 1 stremljenja avstrijske vlade. V tem okviru bo dr. Curtiusov prihod na Dunaj mnogo bolj značilen in jasen.
Avstrija se je zadnje mesece, ko se je po Evropi s takšno vnemo debatiralo o reviziji mirovnih pogodb in o nemških reparacijah, hvalevredno izognila vsi.kemu vmešavanju. Govoriti o reparacijah bi bilo kajpada brezpredmffno, ker je lani haaška konferenca končnoveljavno izbrisala vse te vrste obveznosti, razpravljanje o reviziji mirovnih jiogodb pa tudi za enkrat ni aktualno za Avstrijo, ki najbrž ne bi mogla konkretno povedati, kje želi, da se iapremenijo državne meje. Tt dve točki v avstrijski zunanji politiki ne igrata vodilne vloge, zato je tudi dovoljeno sklepati, da ne besta tvorili poglavitnega predmeta avetro-nemških razgovorov na Dunaju.
V kolikor se more sklepati iz izjav volilnih avstrijskih državnikov, predvsem zunanjega ministra dr. Schoberja — zvezni kancler dr. Enders je izredno tih — so vsa prizadevanja avstrijske zunanje politike osredotočena okrog ustvarjanja večje gospodarske skupnosti v srednji Evropi. To je svečano izjavil Schober 28. januarja, ko je deman-tiral vesti, ki so krožile o avstro-madjarski politični zvezi. Nasprotno je takrat dr. Schober dosti jasno povedal, da se bo Avstrija potrudila, predvsem v Ženevi, da ustvari gospodarsko sodelovanje z vzhodnimi državami na podlagi posebnih pogodb, ki bodo uredile izmenjavo poljedelskih pridelkov in industrijskega blaga. Saj so dunajski listi ob priliki bivanja grofa Bethlcna v Avstriji izrecno poudarjali, da bi pogodba z Madjarsko ne imela nlkakega pcmena, ako bi «e ne dala izpopolniti še t enakovrednimi pogodbami z Nemčijo. Italijo in Jugoslavijo. Ako sudaj še ponovimo, da je sakro-sankten princip avstrijske zunanje politike, da ne vstopi v nobeno meddržavno zvezo, v kateri'se ne bi nahajala tudi Nemčija, potem se »li, da ni več težko uganiti, o čem se bedo nemški in avstrijski državniki v prvi vrsti razgovarjal!.
Nemška vlada je zadnje tedne opetovano izrazila svojo pripravljenost pristati na posebne carinske ugodnosti v prid vziiodnim državam, če hi slednje hotele dovoliti ennke ugodnosti nemški industriji. V tem pogledu se torej nemška in avstrijska gospodarska politika ujemala in dunajski razgovori bodo brez dvoma izkristalizirali določen načrt za skupen nastop v tem pravcu, kadar pride Čas za trgovinska pogajanja z vzhodnimi državami. Nam se dozdeva, da vlada tudi v odgovornih jugoslovanskih krogih dosti krepko razpoloženje za ta nov pokret, zato dobiva dunajski sestanek za našo državo še pceebno važnost. Seveda ne bo oportuno čakati predolgo z izjavo, da se ludi Jugoslavija t.e bo vezala z nobeno državno skupino brez svoje zaveznice Češkoslovaške, da bi sedanji ptgovjri med Avstrijo in med Nemčijo ne vzbudili neosno-vanlh pričakovanj, češ da bi odgovarjalo iz političnega vidika smernicam nemške politike naprim evropskemu vzhodu, da Jugoslavijo izloči iz Male antante proti obljubam na gospodarskem polju, ki so za našo državo resnično ugodne in dobrodošle. Boljše je, da se tak vtis takoj prepreči. Češkoslovaška je srce srednje Evrope, brez nje si ni mogoče predstavljati stalne konsolidacije v Podo-navju, ona je naša zaveznica in se bo potrudila razumeti naš položaj in ceniti naše žrtve. Kakor so nam torej simpatična prizadevanja nemških državnikov obeh nemških držav za ustvaritev večje gospodarske enote, moramo a priori ugotoviti, da se ji bomo pridružili le, Če bo obsegala tudi naše zaveznike na severu.
Drugo vprašanje kateremu avstrijska vlada posveča posebno pozsrnost ne da bi zato razvila preveč glasno agitacijo, je vprašanje »Anschlussa«. Tudi o tem bosta oba državnika razmotrivala in brez dvoma tudi po stari diplomatski formuli ugotovila »popolen sporazum med obema vladama«:. Dr. Curllus bo z nemotenimi čuvstvi zadovoljnosti listal po obširni zbirki 1,800.000 podpisov, katere je nabral »Deutscher Volksbundc, v zbirki podpisov vseh avstrijskih deželnih glavarjev, županov in avtonomnih ustanov, ki vsi brez izjeme zahtevajo združitev obeh držav v eno politično telo. To je seveda mednarodno vprašanje, pri rešitvi katerega bo tudi naša država sodelovala in sicer tako, da bo zasiguran narodni in kulturni obstoj koroških Slovencev, ki prej ko slej tvorijo z.rno v rnz-voju naših odnošajev do Nemčije in konsekventno tudi do Velike Nemčije. Dr. Curtius je o manjšinskih vprašanjih boljše poučen, kakor njegov dunajski tovariš. Zato se sme pričakovati, da bo ob tej priliki resno prišjo v pretres vprašanje koroških Slovencev1 na eni strani, na drugi pa razmah hitlerjanslva, ki zadobiva v Avstriji lice pangerma-niznia. Slednji pa nI simpatičen prispevek k mirovnim prizadevanjem, niti ne more ustvariti v naši državi dobrohotnega razpoloženja za združitev Avstrije in Nemčije.
V tej luči se nam dozdeva dunajski sestanek koristen in konstruktiven za ublaženje gospodarske krize in političnih nesoglasij v iiodouavski EvropL
Britski imperij se dovrsuje
Sporazum med Gandhijem in indakim podkraljem
London, 4 marca. Vlada Njegovega Veličanstva kralja ima po srečnem posredništvu med Italijo in Francijo, ki je dovedlo do broilovne in poli ične antante treh evropskih velesil, beležiti danes drug uspeh še večjega pomena ia britski imperij: sporatum med Gandijem in indskim podkraljem lordom Irwinom.
Kakor je ie znano, so se delegati indskih smernih krogov po zaključku konference okrogle mize v Londona, ki se je ledini!» na ustavo bodočega federativnega indskega dominijona, po svojem porratku v domovino trudili, da pregovorijo indske narijonaliste oziroma člane vseindskega kongresa k spravi i Anglijo. Indski podkralj je kongresistom to olajšal s tem. da je izpustil ii zapora Gaadija bres pogojev. Gandi je po daljšem oklevanju pristal na to, da se sestane s podkraljem in i n|im predebatira indski problem. Oklevanju je bilo »»rok neodjentjivo stališče radikalnega krila kon«Tesa. ki je ped vodstvem predsednika »Mladelndijec, Jararhalal Nehru ja. To odklonilno s ališče je bi'o tudi rirok. da konference med Gandijem in lordom Irwinom. ki so se »ačele pred nekako dvema tednoma, oilpočelka niso rodile nobenera reiultata. Nasprotje med oben» stališčema se je pretekli trden pokaralo že v tako ostri obliki, da so pesimisti govorili o najhliinjem preloma, in Gandi je res svoje obiske pri podkralju prekinil. Toda med tem se posrečilo sir Rahadurju Saprn, njeeovima dvema kolegoma s konference okrogle mise in ind«kim knetom, da so kongres prep-ičali o škodljivosti nadaljnje borbe in o velikih perspektivah, ki se Indiji odpirajo, ako pristane na to. kar ji Anglija danes i bresorimerao širokostjo nudi. Radikali «o tako ostali v manjšini, tembolj ker se je odločil predsednik vselnt'skega kongresa, Sastri. ki je bil na to mesto nedavne izvoljen po smrti Motilal Neh-ruja. ra popolno spravo t Anglijo.
Po dolsem in temeljitem posvete je nato koneres dal Oandllu polnnmočje, ('a sklene s poil-kratlem »porainm. ki *e je formuliral na »oprtnem sestanku 3. t. m. Ta sporaium pomeni neke vrne
premirje. Najprej se je rešilo vprašanje, ki bi sc »delo postranskega pomen«, se pa od Gaadij« smatra »a glavno vprašanje, radi katerega je tudi pred enim letom proglasil kampanjo državljanske neposlušnosti: to je solni monopol. Formula spo-raiuma je taka, da državni monopol na sol v bistvu ostane, samo da dodjana klavzul« dovoljuje prebivalstvu ob ohreiju, da nabira, suši in prodaja sol. Točka, ki Anglijo najbolj xanima, bojkot angleškega blaga, se je rešila baje t«ko, da se bvoiii angleškega blaga ne bodo stavile več »vire, pač pa bo indska uprav« »višal« nanj r«rino od 15 n« 20%. I*nr&skirski trgovci, ki se bodo ob tej točki namrdnili, bodo vendarle veseli, da bodo lahko izprainili svoja skladišča; ra »višanje rarine p« se bodo » lahkoto odškodovali. Tretja točka sporazuma določa, da se l>o vsem, katerim je bilo uradi neplačevanja davkov konfisrirano imetje, imetje pod gotovimi pogoji vrnilo. Četrt« točk« odreja, da se iipuste vsi politični jetniki, ki ni«« »akrivili nobenih nasilnih dejanj. V končni točki, n« kateri je nacionalni kongres doslej najbolj vi rajal, pa je st«lišče podkralja popolnoma obveljalo. Dočim je namreč Gandi do tadnjega lahte-val. d« se ima uvesti preiskava proti postopanju polirije tekom kampanje državljanske neposlušnosti, je »daj pristal na to da naj podkralj v tem pogledu r«rnu po svoji l«stni inirijativi.
Sporazum med Gandijem in Irwinom bo imel s« prvo posledico to, d« bo strank« kongresa imenovala »daj svoje delegate »a II. konferenro okrogle miie, ki se bo še U meser sklicala v novi indski prestoliri, Norem Delhiju. Ix>rd Irwi* je takoj po sporazumu » Gandijem sklital svoj kronski svet, ki je sporazum viel na »nanje in poslušal nadaljnje poročilo podkralja o bodočih korakih ia mlej-stvenje indske federacije in indske federativne ustave, ki se l>o skupaj » indskimi nanjonalisti prediskutirala. Kakor stoje stvari sedaj, je velika večina kongresa opustil« svoje dosedanje negativno stališče in se je prepričala, da bi bila nepopravljiv« napaka, če bi se opustil« iiredno ugodna sgo-dovinska prilika, da se ustanovi svoboden indski dominijon. Ni namreč nobenega dvom«, d« bo de-
lavska vlada dovolila Indiji še večje konresije, nego so bile začrtane na I. konferenci okrogle miie mesera januarja v Londonu.
Tako v Indiji kakor v Londonu se je vest o sporazumu med Gandijem in podkraljem radostno sprejela. Na ostro kritiko konservativcev, ki govore o kapitulaciji Anglije in vehementno napadajo »lasti podkralja, nihče ničesar ne da. Vsi vedo, da je ta kritika čisto in zavestno neobjektiv-ua in d« večina konservativnih krogov sporazum sam« odobrava, dočim nepomirljivi nasprotniki svobode Indije tvorijo le neznatno kliko nekaterih aristokratskih klubov, ki imajo svojega glasnik« r Currhillu. Opoiirija konservativcev je gol« demagogija. računajoč« na bodoče volitve; meščanstvo ia delavstvo pa dobro ve, da bo Indij« pomenil« sadnji člen v verigi onih svobodnih držav, ki so »druiene pod britxko krono v imperij, dočim je v 20. stoletju pomenil« samo element nemira in skrbi. Lordu Irwinu pa bo treba šteti v neumrjočo »«slugo, če se bo Irlandiji, Kanadi. Južni Afriki in Avstraliji pridružila kot svobodna driava britske svetovne moči še bogata ogromna Indij«.
0 razlogih, ki so nagnili indske narion&liste k spravi, se veliko ugiba. Eden najmočnejših razlogov je bil katas rolalni indski budiet kot iira» velike gospoda-ske krile, ki jo je Gandijev« kampanj« še ojačila. Zelo je vplival tudi sporaium med Italijo ia Franrijo. ki je dokazal, da je An-gli**» ipak prva velesila na svetu. Je p« še en v».„л: velikanske diference ined kongresisti samimi in p« med Indri in Muslimani. Ti so se namreč začeli ob isgledu n« bodočo svobodno Indijo v vprašanju razdelitve oblasti še bolj med seboj prepirali. tako da so končno îniagali zmerni elementi, ki »astopajo stališče, da ho svoboda Indije doiorela šele pod skupnostjo hrit-kega imperija.
Intcresantna podrobnost je (odi ta: Ko je bila seja i»vršilnee« odbora kongresa, ki je sklepal« o tem. «li n«j se gre Gandi še pogajat k podkralju «li ae, je predsednik Sastri tako ognjevito ia strastno govoril za sporazum » Britanijo, da se je na konru onesvestil. Tak je indski temprrament.
Po pomorskem sporazuma
Debata v angleškem državnem zbora
London, 4. marca. kk. V poslanski zbornici ;e zunanji minister Henderson na vprašanje o pomorskem dogovoru, sklenjenem v Parizu in Rimu, izjavil, da se je sedaj s pridržkom, da pristanejo na to tudi Združene države in Japonska, našla rešitev za problemî, ki so ostali nerešeni na londonski konferenci. V debati o mornariškem proračunu bo drugi teden mornariški minister Alexander objavil podrobnosti tega dogovora. Henderson je na-glasil, da je razen limitacije in gradnje novih ladijskih tipov pri tej pogodbi največjega pomena politična stran. Pogodba bo preprečila novo tekmovanje na morju. Ce bi se ta pogajanja razbila, bi se s tem že vnaprej zastrupila atmosfera za svetovno razorožitveno konferenco. Henderson upa, da bo sedaj mogoče, sestati se v Ženevi z boljšim upanjem na usneh na vsej črti. Na vsak način pa je trdno prepričan, da bo nova pogodba utrdila prijateljstvo in sodelovanje med vsemi državami, ki so podpisale londonsko pogodbo. Pristavil je še, da se bo pogodba objavila, ko dospe odgovDr iz Amerike in Janonske.
Takoj po Hendersonovetn govoru, ki je bil bolj politične narave, je podal mornariški minister Alexander krrtko iziavo o angleški mornariški politiki. Izjavil je. da so imeli razgovori v Parizu in Rimu ta cilj, da podpirajo Francijo in Italijo pri poravnavi dilerenc v mornariškem vprašanju. Na angleško mornariško politiko je vplivalo upanje, da bo vendar prišlo do pomorskega dogovora nted tema dvema državama. Angleški pomorski gradbeni program bo ostal v okvirju pogodbe in nikakor ne bo omejeval vprašanja razorožitve na bodoči svetovni razorožitveni konferenci.
Minister za Indijo Bcnn je potem oficielno objavil, da so se uspešno zaključila pogajanja z
Gandhijem v Novem Delhiju. Podrobnosti o sporazumu pa še ni mogel navesti. Namerava se objaviti poini tekst dogovora v nekaterih dneh, istočasno v poslanski zbornici v Londonu in v Novem Delhiju.
Rim, 4. marca. kk. Iz zanesljivega italijanskega vira se doznavajo ie pred uradno objavo podrobnosti o italijansko-francoski pomorski pogodbi. Navajajo se sledeče številke: V razredu takozvanih Capital Shipps sta se zedinili obe državi na maksimalno tonažo pri posameznih ladjah po 23.333 ton in se sporazumeli za oborožitev ne nad 30 cm kalibra. Nobena izmed obeh držav ne bo do 1. 1936 stavila več kakor dve ladji tega tipa v službo. Glede ladij-matic za letala se bosta obe državi držali maksimalne meje 43 000 ton. Za hitre križarke 10 000 že obstoja efektivna pariteta med obema državama in ostane nespremenjena. Vsaka država ima sedem takih ladij, deloma izgotovljenih, deloma v delu, in do 1. 1936 ne bosta gradili nobene take nove ladie. Glede lahkih križark z oborožitvijo do največ 155 cm in za visokomorske torpedovke se je dogovorilo, da se bod gradile nove ladje samo, kolikor bodo odpadle stare ladje. L. 1936 bo na ta način razpolagala Italija v tem tipu s tonažo 47 000, Francija pa 51.000 ton. V razredu podmornic se 1. 1931 ne bo gradila nobena nova ladja, do 1. 1936 pa se bodo izključno nadomestovale samo stare ladje. V tem razredu bo Italija razpolagala do 1. 1936 z 52.700 tonami, Francija pa z 81.900 tonami. Skupno bo Italija do I. 1930 imela novih ladij za 130 000, Francija pa za 136.000 ton. Prvotno na 40 000 ton predvideni letni program se je na ta način znižal v Italiji na 21 000, v Franciji pa na 22.000 ton. Splošno stanje brodovja bo I. 1936 za Italijo 441.000 ton, za Francijo pa 670.000 ton.
Premestitve slovenskega učitetjstva
na Primorskem
Trst, 4. marca. Na ukaz prosvetnega ministra je tržaški šolski nadzornik odredil, da se kazensko premestijo tile slovenski učitelji, ozir. učiteljice v Italijo: Bizjak Anlonija s Slapa nad Idrijo na Beneško; Braz Anton iz Bovca na Beneško; Budinja Josip iz Gradišča pri Prvačini v Lom-bardijo; Cimprič Roza iz Sela pri Kobaridu v Marke; Flores Irena iz Savodenj v Lacijo; Fon Marija iz Kobarida v Lombardijo; Gruden Amalija iz Cerknega na Beneško; Gruntar Josip iz Iderskega v Toekano; Jug Vilma z Vrhpolj pri Vipavi v Kam-panijo; Ivanšič Ema iz Kobarida na Beneško; Močnik Ilerta s St. Viške gore v Emilijo; Močnik Marija iz Cerknega v Lombardijo; Muznik Albina iz Podbrda na Beneško; Novak Marija iz Biljane v Emilijo; Omahen Ivanka iz Kobarida v Lombardijo; Peršič Alojzija iz Prvačine v Abruzze; Ruc-na Amalija iz Deskel na Beneško; Rucna Alojzija iz Merskega na Beneško; Tavčar Nikolaj s Knln na Beneško; Hvala Pavla iz Košane v Emilijo; Ličar Pavla iz âkocijana v Litron jo; Orel Marija iz Lo-
kve na Krasu v Ligurijo; Pupis Štefanija iz Koša-ne v Toskano; Vilhar Frančiška iz St. Petra na Krasu v Lombardijo; Vrh Karolina iz Šmiheln v Toskano in Zitko Ivana iz Lokve na Krasu v Emilijo.
Dr. Skok na pariški univerzi
Pariz, 4. ntarca. AA. Snoči je imel na Sor-bonni profesor zagrebške univerze dr. Peter Skok prvo predavanje v vrsti napovedanih predavanj. Pozdravil ga je profesor Maçon, ki je naglasil, da dr. Skok, ki je dopisni član francoske akademije, vrši svoj poklic na odličen način tudi s tem predavanjem. Taka predavanja pospešujejo medsebojno spoznavanje francoske in jugoslovanske javnosti. Dr. Skok se je zahvalil za pozdravne besede prof. Maçonu ter predaval nato o Dubrovniku. Govoril je o najnovejših rezultatih toponomastike in lingvi-stike.
Rudirji v Bel'fraJa
Belgrad, 4. marca. AA. Predstavniki druge rudarske skupine Dravske banovine in predstavniki narodne sindikalne organizacije pod vodstvom Jakoba Zruca in dr. J. Balinskega so poselili danes ministra za gozdove in rudnike, ministra za promet ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Se a minisfrkerta sveta
Belgrad, 4. marca. AA. Danes od 11 do 13.20 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra 2ivkoviča seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi gg. ministri razen zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, ki je v inozemstvu in Stanka Šibenika, ki je bolan. Na seji so sklepali o tekočih zadevah.
PodpoIfe. Svabič - častni meščan LfubVane
Belg-ad, 4. marca. 1. Ljubljanski župan dr. Puc je danes popoldne izročil diplomo častnega meščanstva mesta Ljubljane gosp. Svabiču, polkovniku v p., tajniku aerokluba. Dr. Puc je imel pri tem pozdravni nagovor, v katerem ie g. Svabiču izrekel prisrčne zahvalne besede. Gosp. Švabič se mu je za ljubeznive besede zahvalil. Diplomo, ki jo je župan g. Puc izročil g. Švabiču, predstavlja Ljubljano s zasneženim Triglavom v ozadju, na katerem stoji proti Soči obrnjen jugoslovanski vojak s puško v roki. Napis se glasi: »Župan in občinski odbor ljubljanski sta na svoji seji dne 23. oktobra 1930 izvolila gospoda Štefana Švabiča, konjeniškega polkovnika, generalnega tajnika osrednje uprave aerokluba »Naša krila«, za svojega častnega meščana, kot nagrado za junaški nastop v novembru 1918, ko je v poslednjem trenutku s svojo intervencijo rešil naše mesto v Sloveniji navala tuje vojske in nedoglednih posledic take katastrofe.«
Protest nunciia v Soii i
Sofija, 4. marca. AA. »Pravda« poroča, da je papežev nuncij v Sofiji Roncale predal ministru za zunanje zadeve protest svete stolice radi tega. ker so člani »Rodne zaščite« v vasi Gundžaku prisilili neki katoliški par. da se poroči v pravoslavni cerkvi. Minister je odredil preiskavo.
Zogu I. zapušča Dunai
Dunaj, 4. marca. kk. Čuje se, da bo albanski kralj Zogu v najkrajšem času odpotoval z Dunaja. Njegova prtljaga je že na kolodvoru. Prijateljica, baronica de Janko se je že pred par dnevi odpeljala v Trst, kamor bo pozneje prišel ludi kralj. Iz Trsta se bo odpeljal najprej v Benetke, od koder se bo odpeljal v Albanijo z italijanskim parni-kom. Danes so kralja Se eukrat preiskali z liiint-genovimi žarki.
Bari, 4. marca. AA. Včeraj so se tu vršile pogrebne svečanosti za umorjenim albanskim majorjem Topolajem, ki je padel kot žrtev atenta.a na kralja Zoga. Udeležilo se jih je celokupno mestno prebivalstvo. Rakev, ki je bila ovita z albansko zastavo, so peljali na topniški lafeti. V sprevodu so bili zastopniki italijanskih oblasti, vojska in milica. Takoj za krsto je šel prvi tajnik albanske delegacije dr. Sktjcla in drugi zastopniki t Albanije. Krsto so preresli na parnik »Oiranto«, ki jo prepelje v Albanijo, '
Fašist tisk se razburja
„Piccolo" pričakuje, da bo nadškof dr. Bauer umaknil svojo okrožnico
Trst, 4. marca. Za okrožnico, s katero so jugoslovanski škofje odredili javne uioPtve za preganjane brate v Italiji, je tukajšnjo prebivalstvo izvedelo le iz polemike fašističnega tiska. Vtis, ki ga je napravil ta zgodovinski čin jugoslovanskega episkopata na vse sloje v mestu in na deželi, je res globok. Krajevna oblastva in fašistični krogi so kar zbegagni; Slovani pa so sprejeli glas, ki so .'a dvignili jugoslovanski škofje za obrambo svobode katoliške cerkve na Primorskem, z nepopisnim zadoščenjem, ki se izliva v hvaležnost napram katoliški cerkvi. A tudi pravi katoličani, druge narodnosti, pričakujejo, da bo imel čin jugoslovansi.u škofov za cerkev ugodne posledice in da bo vsaj razčistil položaj. Lojalno moramo namreč priznati, da se v zadnjem času čedalje množijo vrste onih italijanskih katoličanov, ki odločno obsojajo fašistično gonjo proti slovenski duhovščini in slovenskemu jeziku v cerkvi, gonjo, ki po svojih metodah res ne zaostaja mnogo za boljševiško. Zbeganost v odgovornih krogih je umevna. Mussolini je iskal krivce in marsikateremu oblastniku vPulju, na Reki, v Trstu in posebno v Gorici se trese stolček. Tržaški tisk, ki je predvsem odgovoren za neznosen položaj cerkve, skuša pred rimskimi oblastniki prati sebe in svoje priganjate, in to z novimi napadi na slovensko duhovščino, lako je »Popolo di Trieste« skušal v današnji izdaji spraviti slovenskegu duhovnika v zvezo z napadom na finančnega stražnika Rastellija pri Kanalu! S temi novimi izbruhi fašistični tisk nehote dokazuje, da je bila okrožnica jugoslovanskih škofov povsem na
mestu.	, ,	,
Današnji Piccolo< se zopet v dolgem članku bavi s tem vprašanjem. Po njegovem mnenju je fašistična Italija s sklenitvijo lateranskih pogodb pokazala, da je katoliška; sv. oče je upošteval meno dobro voljo in podpisal pogodbo z njo. V Zagrebu menda ne bodo trdili, da so pričeli lašisti kratiti Slovanom svobodo v cerkvi po podpisu konkordata. Treba je poudariti, da so vladavina, stran-ka in Italijani, ki jim jc gro/ilo sovražno zadržanje slovanske politiku oče duhovščine«, nasedali boj njenemu protidr/avnemu zadržanju že davno pred podpisom konkordata. Sv. oče, ki je ;icer skrben varuh svobodne katoliške cerkve, se vsled tega ni čutil prizadetega. Da zajezi dr/avi nevarno "propagando slovenske duhovščine, je 'a-šistična vlada zahtevala stroge določbe v konkor-datu. ki jih je sveta stolica smatrala za upravičene in ki se radi odpora slovenskih duhovnikov in popustljivosti italijanskih oblastev. še danes niso povsem uporabile. Po Črki in duhu konkordata bi morali biti vsi župniki Italijani, -medtem, ko bi se moralo dušeskrbstvo vernikov, ki ne poznajo italijanskega jezika izročiti le kaplanom. (?) Položaj je sv. stolici znan, in -t«di primorski školjC bi se ir - i dvigniti proti okrožnici jugoslovanskih škofov, kakor se dvigamo mi. Sklep jugoslovan-
skega episkopata je neocenljiv; drzno je primerjati fašistično Italijo z boljševiško Rusijo. Jugoslovanski škofje so tudi kršili cerkvene disciplino, v kolikor so se uprli konkordatu, ki je povsem verski čin svetega očeta in ki je postavil meje verski svobodi, katero smatrajo jugoslovanski škofje za nezadostno. Bauerjeva nesrečna okrožnica bo dvignila val neopravičenega sovraštva proti Italiji, ki onkraj Snežnika že itak ne uživa prevelikih simpatij, in odnošaji med državama se bodo poslabšali. Ta listina bo spodbudila slovansko duhovščino in slovensko ljudstvo, podvojila se bo njegova odpornost. ki je oblastva ne bodo trpela. Sledila bodo nova preganjanja, ki bodo rodila sovraštvo in zločine, in tem bodo sledile zopet težke obsodbe v škodo slovenskega prebivalstva, ki je dobro in mirno ako ga nikdo ne ščuva. Okrožnico zagrebškega nadškofa je treba toliko bolj grajati, ker utegne imeti tudi politične posledice državnega in mednarodnega značaja. Vsled tega izraža »Piccolo« mnenje, da jo bo nadškof Bauer umaknil pred 19. marcem.
Milan, 4. marca. »Corriere detla Sera« zopet obravnava okrožnico jugoslovanskih škofov in se zgra'a nad okolnostjo, da nosi listina isti datum kakor lanski poziv sv. očeta, s katerim je nanove-dal molitve za kristjane v Rusiji. Vatikanski krogi so povsem rezervirani morda tudi radi tega, ker še ni prispela v Vatikan originalna listina in se ni mogoče zanesti na časopisne izvlečke. Tako kljub temu ni izključeno, da je belgrajski nuncij msgr. Pellegrinetti prejel poziv, naj se za zadevo zanima.
Gonja sp nadal'u'e
Trst, 4. marca. Iz Pazina |»oročajo. da so orožniki naznanili sedniji radi prestopka o širjenju tiska č. g. Lfopolda .lurco in cerkvenika Karla M.lr-tiučiča iz Bermu, ker sta širila med ljudstvom knjige s protidr/avno vsebino. Prav tako so naznanili orožniki sodniji iz istega vzroka župnika Josipa (lojtana. Listi poročajo, da ne gre samo za nabožne knjige, temveč tudi za koledarje in romane. tiskane V Gorici. Zagrebu in Celju. »Pirrnlo« pripominja, da »o te knjige /alibog dovol eae v Italiji. Vse kaže, da so to knjige, ki jih je izda'a istrska Mohorjeva družba in ki so se tiskale v Gorici z oblastnim dovoljenjem. Župniki bodo morali plačati denarno kazen. Nedavno jc bil izročen sodniji iz istega razloga župnik ftlme Frulič, tudi ir. pazinske okolirci Karabinerji so kniigo zaplenili. Čudno, re* čudno: prefekt vam natisk kniig dovoli, navaden orožnik pa vam jih lahko zapleni!
Rim, 4. marca. кЦ. Pod predseditvom poslanca Coselschia jo se zbrali odbori vojnih pro-jtovoljcev in zahteva'i v zvezi s trajnimi terorističnimi akcijami inozemskih or'a'izacij v obmejnih pokrajinah Italije pozvati italijanske ргоио-, voljce, naj tem akci'am organizirajo discipliniran .čvrst odpor. V demonstrativno svrho bodo imeli v kratkem v Gorici zborovanje vsi prostovoljci vzhodnih provinc.
Turneja učit. pevskega zbora
Belgrad, 4. marca. 1. Učiteljski pevski'zbor iz Ljubljane je danei na turneji dospel v Belgrad, kjer priredi dva koncerta. S pevskim zborom 50 v belgrad prispeli tudi slovenski skladatelji ïmil Adamič, Slavko Osterc in dr. Dolinar. Slovencem so belgrajska pevska društva ter občinstvo na kolodvoru priredila prisrčen sprejem Ko je vlak pri-vozil, je godba zaigrala pozdravno koračnico. Bel-grajčani so jim priredili živahne manifestacije. Predsednik belgrajskega pevskega zbora »Marin-kovič« Dragoljub Ilič je pozdravil slovenske učitelje. V imenu prosvetnega ministrstva jih je pozdravil Damjanovič, ki je med drugim dejal, da je prosvetno ministrstvo pazljivo gledalo na delo našega učiteljstva. Naši učitelji so pokazali dobre uspehe na kulturnem in prosvetnem polju, zato bo
ministrstvo vedno podpiralo vsako njihovo akcijo. Iskreno pozdravlja slovenske učitelje in hvali njihovo požrtvovalno delo na prosvetnem polju. V imenu belgrajske občine je goste pozdravil Gju-rovič. Ivan Vovk, učitelj v Ljubljani se\je v.kratkih besedah zahvalil za topel in prisrčen spre em. Gostje so s kolodvora odšli v Učiteljski dom, kjei so gostje belgrajskih učiteljev. Popoldne so ob štirih priredili na belgrajski univerzi koncert za ljudskošolske učence. Koncert je bil izredno dobro obiskan od ostalega občinstva. Člani učiteljskega pevskega zbora so bili deležni dolgotrajnih in živahnih manifestacij. Za jutrišnji kencert, ki bo v narodnem gledališču, vlada v vseh belgrajskih krogih veliko zanimanje.
Zakon o zeml\o-kn\iznih razdelitvah
Belgrad, 4. marca. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o zemljiškoknjižnih razdelitvah, odpisih in pripisih.
Na podlagi tega -akc-a se zemljiškoknjižne razdelitve odpisi in prepisi izvrše samo na podlagi zemljiških načrtov, ki jih izd lajo katastralne oblasti v svojem področiu ali druge oblasti, ki imajo svoje gradbeno - tehnične, kulturno - tehnične, ali gozdarsko-tehnične uradnike. Po zaslišanju inženjerske zbornice se smejo tudi dela drugih strokovnjakov proglasiti kot primerna za zem-ijiško-knjižne razdelitve, če imajo take oblasti ulj korporacije uradništvo, čigar tehnična izobrazba daje jamstvo, da bodo načrti ustrezali predpisom tega zakona. Vsak delni načrt mora ustrezati temu zakonu, predpisom o katastru in posebnim predpisom o tej stvari. Delni načrti morajo biti- vselej odobreni od pristojne katastralne oblasti, Ena ko-
pija izvirnega razdelitvenega načrta mora biti vedno predložena arhivu, če pa načrt ni izdelan od katastralne oblasti, se morata predložiti v odobritev dve laki kopiji. Vse te kopije so proste taks. Če že ima sodna oblast, ki vrši razdelitev, en tak načrt, ki ga je izdelala katastralna oblast, stranka ni dol/na predložiti drugi načrt, nego se lahko sklicuje na že izdelani načrt.
Zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezen pa postane na onih pravnih področjih, kjer še nimajo zemljiških knjig, tisti dan, ko se te knjige uvedejo, na drugih pravnih področjih pa postane obvezen mesec dni po razglasitvi v »Službenih novinah«. Tisti dan, ko stopi v veljavo ta zakon o zemljiškoknjižnih razdelitvah odpisih in pripisih, izgube veljavo vsi predpisi, ki se po prejšnjih zakonih nanašajo na to stvar in ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
Kdo ima prav?
Or. Schachi: „Napoveimo konkurz!"
Stockholm, 4. marca. <1. Včeraj je govoril v ue ni ško-š vedskem društvu bivši predsednik nemške državne banke dr. Hjalmar Schacht o temi: mo-ralična in gospodarska kriza. V svojih izvajanjih je bil znani nemški finančnik zelo pesimističen in je večkrat zaporedoma poudaril, da je položaj Nemčije Ink, da j r najboljše, dn lakoj napore konkurz.-: Mi moramo svojim upnikom kralkoinalo povedati: Oo to Hell (naj vas zlodej vzame). Ko so gn nekateri zborovale! vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi Nemčija napovedala konkurz, jo dr Schacht odgovoril: Nič Nemčija hi zopet ozdravila, kakor navadno vsi, ki so napovedali konkurz. Pri tem misli predavatelj v prvi vrsti na reparacijske dolgove, ker teh se mora znebiti, druge bi polagoma že poravnala Neki tukajšnji novinar je nemškega finančnika vprašal, kaj bi on napravil, če bi postal diktator nemške republike. Dr. Schachi mu je brez odloga odgovoril, da bi prvi zakon, ki bi ga podpisal imel sledečo vsebino: :-Od danes ob 8 zjutraj ne plačamo več nobenega dolga.c Ta zanimiva izjava izvajanja so vzbudila veliko senzacijo v švedskih gospodarskih krogih, ki imajo vsled stalnih gospodarskih zvez 7. Nemčijo vtis, da črnogledi Schacht kruto pretirava, češ, da položaj v Nemčiji ni nič slabši, kakor v ostalih državah..
Dr. Luther:
„Ostanimo pošteni!"
Berlin. 4. marca. Semkaj ji- prispel sedanji predsednik nemške državne banke dr. Luther (nn-slednik dr. Scharhtov). Pri otvoritvi letošnjega vzorčnega velesejma je imel pomemben govor, v katerem je z poudarkom izjavil, da jo nemška državna banka zadosti niočnu, da prepreči vsako padanje nemške valute. Kar se tiče nemških re-paracijskih obveznosti, se bo Nemčija držala načela starih Germanov, da je najboljše ostati pošten. Nemčija ua čisto noben način no misli na to, I da bi ustavila odplačevanje svojih dolgov, med katere spadata Dawesovo in Youngovo posojilo. Predavatelj tudi ne vidi nobeno potrebe, da bi se Nemčija izognila tem obveznostim, ki so kajpada težke. Najboljša politika je politika pni trnja. Samo na ta način sme Nemčija pričakovati, da ji bodo priskočile na |>oiiioč tuje države s potrebnimi krediti, s katerimi bo v stanju premagati sedanjo gospodarsko krizo. On pričakuje, da si bo svetovni kapital podal roke, da roši človeško kulturo pogina.
Dunajska vremenska napoved. Slabo vreme. Najbrže nov sneg. V nižjih legali dež. j Zagrebška Vremenska napoved: Povečini oblačno, dosti stalno, zinemo mrzlo, verjetno je, J da bo čez dan od Časa do časa deževalo.
Revizija ustave na Poljskem
Variava, 4. marca. AA. Pat poroča: Bivši pravosodni minister Czar, ki je tvorec načrta revizije poljske ustave, je danes spiegovoril v toku parlamentarne debate o tem načrtu. Govoreč o potrebi revizije ustave je Czar naglasil, da je vlada izdelala načrt revizije na najširši demokratični osnovi. S tem načrtom je ljuditvu popolnoma osigurano sodelovan e pri državnih poslih. Z načrtom se uvede nov sistem volitve predsednika republike. Potom plebiscita se izbere eden od dveh kandidatov, katerih predlaga enega parlament in senat, drugega pa predsednik r«p.ublikc, ki začasa volitev zavzema to mesto. V primeru, da je predsednik republike oviran vršili svoje dolžnosti, poverijo dolžnosti predsednika republike predsedniku ministrskega sveta. Dolžnosti predsednika ministrskega sveta pa opravlja en član kabineta. Predsednik republ'ke ima izkPučno pravico izbrati člane vlade. Politično je vlada odgovorna parlamentu. Za predlog izglasovanja nezaupnice vladi je potrebno, da stavi U predlog četrtina" parlamenta. Kar se tiče nadaljnjih delov načrta revizije ustave, se predvideva samo sprememba glede starosti volivcev. Parlament ima neomejeno pravico v pogledu zakonodaje in kontrole nad delom vlade. Czar je na koncu priporočil parlamentu, da sprejme predlagano revizijo ustave.
Drobne vesli
Milan, 4. marca. AA. Italijanska avijatika TrevUan in Anlonioi sta z hidroplanom »Ca 100« postavila nov višinski rekord za hidroplane. Dosegla sta višino 5324 metrov.
Atene, 4. marca. AA. Zaradi katastrofalnega gibanja zemeljskih plasti ie bila velika Vas Kolo-nina pri Fgionu v Korintskem zalivu popolnoma uničena. Nad 300 hiš se jc pri tem porušilo. Mnoge hiše so doslovno izginile v nastalih zemeljskih razpokah. Več oseb je bilo ubitih. Mnogi pa ranjeni.
Riga, 4. marca. AA. I.ctonska vlada je odstopila.
Dres'len, 4. marca. AA. Na SaSkem so se odločili, da odslej ne bodo več zaposlovali kaznjencev pri javnih delih, da tako dajo kruha brezposelnim, ki jih je vsak dan več.
Pariz, 4. marca. AA. Snoči jc bil na Sorbonni v ainfiteatru Richelieu duhovni koncert glasbenega udruženja. Na koncertu je iisncsno sodelovalo tudi jugoslovansko pevsko društvo.
Belgija bo šla svoja pota
Bruselj, 4. marca. AA. Na današnji seji belgijske zbornice je zunanji minister llymans v prisotnosti vsega diplomatskega zbora podal senzacionalno izjavo o mednarodnem položaju Belgije. Ilyman« je rekel, da je bila francosko-belgijska vojaška Konvencija iz leta 1920. sklenjena iz vojaških potreb in da ni bila niti tedaj (ormalna zveza. Minister je nadaljeval, da se je položaj po locarn-ski pogodbi popolnoma izpremenil in da je dobila Belgija jamstva za svojo varnost, boljša od onih, ki so bila predvidena v sporazumu s Franci'o. Hymens je nato rekel, da belgijska in irarcoska vlada solidarno izjavljata, da sporazum med glavnim štabom obeh držav nima drugega namena, kakor določiti tehnične pogoje za sodelovanje v primeru neizzvanega napada Nemčije. Tako sodelovanje je po statutu Društva narodov dopustno in je bilo ttrdi ratificirano po locarnski pogodbi. Politični krogi menijo, da izjava Hvmansa dokazuje. da so zmerni e'ementi v B-lgiji in Franciji dobiti premoč in da bo skušala Belgija zagotoviti svojo rarodno varnost v sporazumu,;/^vsemi dr-I žavami.
Betgrajske vesti
Belgrad, 4. marca. AA. S sklepom generalne direkcije državnih železnic bo ustavljen 10. marca promet na progi Subotica — Szikclija.
Belgrad, 4. marca. A A. Na osnovi šeste opombe točke 11, čl. 77 zakona o državni trošarini je finančni minister predpisal navodila za izvoz žganja v inozemstvo s popustom.
Massarykova proslava
Ljubljana, 4. marca. Proslava rojstnega dne prezidenta dr. Masaryka bo v soboto 7. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošiči vi cesti. Priredi jo Jugoslov.-češkoslovaška liga. Na sporedu je predavanje »Dr. JMasaryk in Jugoslovani med vojno«, pelje in godba. Sodelujejo: gospa Vera Popovič - Adlešičeva, gdč. Lida Vedralova, konzervatorista gg. Uroš Prevoršek, Marijan Li-povšek in Slov. vokalni kvintet. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejemajo. Vse narodno občinstvo je vljudno vabljeno na lo lepo prireditev. Številna udeležba naj pokaže naše tople simpatije do sivolasega poglavarja bratske Češkoslovaške republike in velikega slovanskega državnika!
En narod - dve državi
Dr. Curtius potriuje najtesnejše prijateljstvo med
Avstrijo in Nemčijo
Levičarska zmaga v nemškem
parlamentu
Berlin, 4. marca. Državni zbor je sprejel predlog socialnih demokratov, vsled katerega se praktično odpravlja krušni zakon in zopet dovoljuje pečenje čistega pšeničnega kruha brez ovsne primesi. Nato se je razvila razprava o drugem predlogu socialnih demokratov, ki zahtevajo, da se dovoli carine prost uvoz 50.000 ton zmrzlega mesa letno; predlog zahteva nadalje, da se za uboge zniža cena svežega mesa. Minister za narodno prehrano Schiele izjavi nato, da bi carine prost uvoz zmrzlega mesa težko prizadel nemške živinorejce. Radi tega vlada ne more sprejeti tega predloga. Ko bi se namreč s povratkom llitlerjancev parlament izpopolnil, bi golovo izveljavil Ia sklep. Minister radi lega prosi nujno, da se zakonski načrt socialnih demokratov zavrne. Kljub temu je parlant .1 z 218 proti 152 glasovom sprejel 1. člen zakonskega načrta, ki dovoljuje carine prost uvoz 50.(100 (on zmrzlega mesa. /.a celoten načrt pa je glasovalo 223 poslancev proti 149, medtem ko so se 4 vzdržali glasovanja. Predlog, naj se prodaja obubožanemu prebivalstvu sveže meso po znižani ceni, je bil zavrnjen s 305 glasovi proti 08, ki so jih oddali komunisti.
Berlin, 4. marca. V parlamentarnih krogih se je pojavila precejšnja napetost radi spora med
vi-'1- in socialnimi demokrati glede oklopnice B. Kancler se jc večkrat pogajal z voditelji socialnih demokratov, tudi razne osebe iz Centruma so skušale stopiti v stik z njimi, toda do sporazuma ni prišlo. Socialni demokrati namreč nočejo glasovati za naslednji obrok za Zgraditev oklopnice, medtem ko kancler odločno vztraja pri zahtevi, da se obrok odobri. Isto stališče je prevzel tudi vojni minister.
Novi davki v Nemčiji
Berlin, 4. marca. АЛ. Proračunski odbor poslanske zbornice je proučil niz komunističnih in šocljalističnih predlogov o novih davkih. Za premoženja nad 500.000 mark naj sc uvede 20% obdavčitev, Podobert davek naj zadene dividende, Inntjeme in sploh vse dohodke preko' 50.000 mark. Vrhu toga naj se preuredi lestvica dohodninskega davka. DržaVni finančni minister Dietrich je svaril pred temi davki in menil, da so prizadeti že sedaj tako obdnvïoni, da bi nova bremena zadela veš dobiček. Tako ravnanje pu bi moglo imeti zn državne finance škodljivo posledice. Razen tega bi bil omejen kredit. Predlogi so v nasprotiu s politiko državne vlade, ki želi gospodarsko življenje razbremeniti.
Dunaj, I. marca. kk. Nemški zunanji minister dr. Curtius jo sprejel danes zastopnike domačega iu inozemskega tiska in jim v daljšem govoru pojasnil stališče Nemčije o aktualnih političnih problemih. Neizmerne izgubo Nemčijo v vojni in po vojni, tudi materialne narave, pomenijo edinstveno gospodarsko obremenitev ua svetu, ki se zvišuje za Nemčijo v neizmernost, ker ji nalaga versaillska mirovna pogodba ogromna tekoča plačila. Reparacijsko vprašanje sc more redili samo s skupnimi napori vseh udeleženih držav in če tudi nihče ne more reči, kakšna bo rešitev, bo ta rešitev vsekakor v okviru pogodb in kooperacije. Nikakor se ne sme nravno iu socialno življenje v Nemčiji ogrožati Se nadalje. Posebno Je pri tem dr. Curtius naglašal ogromno brezposelnost v Nemčiji. Potem je nadaljeval, da nudi Društvo narodov možnost, da so v nJem interesi Nemčije zastopajo resno in s poudarkom. Društvo narodov pač mnogokrat nt izpolnilo pričakovanj, vendar pa se mu je tudi pogosto posrečilo, delovati pomirjajoče. Naj-odličnejše njegove zasluge, so: izvedba razorožitve in lokalna ureditev manjšinskega vprašanja. Ilaz-orožitev pa je hidi sredstvo, da se preprečijo bodoče vojne. Bodoče leto je torej za prjhddnjosl človeštva odločilnega pomena. Od splošne razorožil-vone konferenco jo pričakovati, da bo prenapeti vojaški pripravljenosti mnogih držav odvzela grozeči značaj ter ne. samo priznala, temveč tudi uresničila enaka prava vseh narodov na varnost. Predvsem protestira Nemčija tudi proti vmešavanju napačno tezo o vojni krivdi v razorožitvono vprašanje. Stališče Nemčije o vprašanju manjšin je razvidno iz njene načelne mirovne politike, ki jo bo na-diiVčvobi' v splošni m interesu, nè 'd'à bïsfo'rhà Kaj žalega kakemu narodu. Nemčija jc, varujoč pra-
vice nemškega naroda, pripravljena k vsakemu mirnemu sodelovanju v interesu Evrope in vsega človeštva.
Glede avstrijsko - nemškega razmerja je dr. Curtius naglašal popolno soglasnost politik obeh. vlail. Avstrija in Nemčija skupno služila nemškemu narodu v smislu formule, ki jo je poslavil dr. Sclio-ber: En narod in dve državiI Iz tega samo po sebi izhaja solidarnost, lahko se reče celo, identičnosl avstrijski! iu nemške politike. Dr. Curtius je na Dunaj u ponovno ugotovil soglasnost avstrijskih in nemških na z ir an j o ciljih in metodah politike kakor tudi harmonijo najprisrčnejiega prijateljstva, ki, veže obe državi. Njegov obisk na Dunaju pa ni nobena senzacija, ker tesni in prisrčni odnošaji obstojajo žo dolgo. Tudi njegov državni obisk ni diplomatična akcija, temveč izraz tradicionalnega prijateljstva.
Vsi dunajski Tisti pišejo obširno o sestanku vodilnih mož dveh sestrskih držav. Pravijo, da pomeni ta obisk dosti več, kakor prijateljsko formalnost.
^Noue freie Presse poudarja pred vsem, da je treba posvetili več pažnje medsebojnemu uvažanju in izvažanju, da so tako omili težavni gospodarski polžaj obeh držav.
Wiener neueste Narhrirhtont, organ Ščho-brovega bloka pravi, da so navzlic splošnemu prizadevanju za odtujitev dveh bratskih narodov vendar najdeta oba, da zavrela svoj težavni položaj in težavni položaj vso Evrope.
»Arbeitorzeitung', glasilo socijalnih demokratov, pozdravlja obisk kot novo poživljenjo nemškega in avstrijskega skupnega deln, ki jo v Zadnjem času prišlo na mrtvo točko.
Vsi listi pa vidijo v nemškem obisku pomembno delo za gospodarsko zbližani«