44
kratkočasnica.
Znano je, da v severni Ameriki naseljencem zemljišča prodaja v prvi vrsti država, nadalje železnične družbe, pa tudi nalašč v ta namen osnovana društva in posamesni špekulanti, kateri se ve da z vsakovrstnim, mnogokrat zelo pretiranim hvaljenjem rodovitnosti pri-poroj^ajo zemljišča, da bi jih naseljencem prej spečali. — Časnik „Ansiedler von Wisconsin" se šaljivo norčuje  z omenjenimi barantači tako-le:  „Gospod E. T.
45
Parkill, ki ima sredi Wiscoasia-a kmetijo, pridelal je na 20 do 25 čevljev veliki gredi 68 buč, katere so večidel na okroglo merile nad 4 čevlje, poleg tega je pričakoval še na ravno tistem prostoru S'/^ bušljev krompirja. — Tako se bere v tukajšnjih časnikih. To pa ni prav nič memo rodovitnosti zemlje na prairijah (planjavah) bolj oddaljenih zapadnih držav. Tam se brez posebnih priprav buče samo uže zato ne morejo pridelavati, ker buče tako grozovitno hitro rasto , da sad meni nič tebi nič za saboj vlačijo in se sad pri tem, kakor ni drugače mogoče, obtolče in včasih celo razbije. Kdor se poletni ičas memo takega zemljišča vozi, je v nevarnosti, da se konji splašijo vsled vriša, katerega buče delajo noč in dan. Zato se je tam uže pripetila marsikatera nesreča, in sajenje te nevarne rastline se bo moralo prej ko ne tam tako prepovedati, kakor pivo piti. V Nabraski izdelujejo iz spraznjenih bučnih polovic prav nježne svinjake, čez zimo prešiči buče do tankega izglodajo. Tanki obod pa se prihodnje poletje porabi za kurjavo v kuhinji in bolj greje, kot najboljši premog. Kansans kaže ravno tako prikazen. Toda tam dosežejo bučne peške čudovito velikost lopat, kakoršne se rabijo za premetavanje žita. Pametnemu Jankee-u prišla je modra misel, s peškami streho kriti namestu z deskami, vzel si je na to patent in je zdaj, ker se je njegova iznajdba v tamošnji lesa revni deželi hitro razširila, bogatin z več milijoni. Peške se s sekiro razcepijo in z ožjim koncem na vzgor obrnjene na ostrešje pribijajo, tako, da je iz-bokani del ven obrnjen. Iz notranje zelo oljnate peške izdeluje se najboljše olje za salato, ter se večidel na Francosko pošilja, od kodar ga kot drevesno (oljkino) olje zopet dobivamo in drago plačujemo. Ostanki srednjih pesek so se ve da najboljša piča za prešiče, kateri vsled tega nikdar ne obole za trakuljo, katera je, kakor znano, huda bolezen. Žalibog, so take strehe zarad olja, ki se v luščinah otaja, zelo nevarne zarad ognja, toda trpežne so za petdeset let bolj, kakor lesene strehe. Take bučnate deske se pobarvajo rudeče, rumeno, zeleno ali črno, in, ako se tako okusno sestavijo, jih je veselje gledati; sestaviti pa se dajo z njih tudi cela imena na fitrehi, kar je še prav posebno lepo.